Odstirati zavese formalizma VIII. kongres ZKS Je namenll posebno pozornost problemom mladih in poudarll, da je treba mlado generadjo še aktivneje vključltl v družbenopolltlčno žlvljenje -jev uvodu dejal sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetlnc. Občinska konferenca ZSMS Ljubljana Center je med pripravami na X. kon-gres ZSM Slovenije organizi-rala seminar za novoizvoljena . vodstva osnovnih organizacij ZSMS, mentorje, vodstva družbenih organizacij in društev. ZSM v političnem sistemu samoupravljanja Tako se je imenovala osred-nja tema seminarja, podal pa jo je in zatem odgovarjal na vprašanja Franc Šetinc. Pou-daril je, da smo na VIII. kon-gresu ZKS sprejeli pomem-ben program nalog - tudi gle-de mladih. Zavedali smo se, da odpiramo nove perspekti-ve za vse naše delovne ljudi in občane. Nove prodore bo tre-ba doseči pri razvoju sociali-stičnega samoupravljanja. V preteklem obdobju smo dose-gli uspehe na politično or-ganizacijski ravni, v na-slednjem obdobju pa bomo morali doseči večjo kvaliteto naših odnosov, prebijati zave-se formalizma. Kongres za-hteva od nas, da temeljito pre-gledamo vsebino vsako-dnevnih odnosov. Tudi v ZSMS je še dosti deklarativ-nosti, naše družbenopolitično življenje nasploh vsebuje še dosti formalizma in deklara-tivnosti. Kaj pomaga sto ak-tov, če ni demokratičnega vzdušja. Na primer, pri izbiri generalnega direktorja v neki gradbeni OZD kandidat ni imel zaupanja večine kolek-tiva in ker ni mogel drugače, je pričel razlagati, da se bo prijavil na razpis, češ da ga podpira OK ZKS - seveda je bila to njegova manipulacija. Delavci hočejo uspešnega di-rektorja v in ne nad samo-upravljanjem. Samoupravljanje ni le kopiea papirjev Samoupravljanja ni mogo-če reducirati na kopico papir-jev, zato je treba razkrinkati komplikatorje, ki s kopiče-njem papirja - f ormalizmom -omogočajo vladanje nefor-malnim skupinam, to pa je lahko nov način tehnokrati-zma. Podobne primere opazi-mo tudi pri nagrajevanju po delu, ko iz tega narede pravo zmedo z izmišljanjem mer-jenja, ki se lahko sprevrže v manipulacijo. Še zlasti, če ob tej zavzetosti prepuščamo po- slovno usmerjanje samo ko-merciali. Zato je torej treba prebijati zidove formalizma. Kaj zanima mladega človeka? Če hočemo, da mladi zaživi-jo v pripravah na kongres ZSMS, morajo razpravljati o svojih temah: ali ima mlad človek možnost napredovati v svoji OZD ali pa so mu ta vra-ta zaprta, ali nekatere struk-ture potiskajo ustvarjalnost v kot, o osebnem in družbenem standardu, stanovanjski poli-tiki. Ob teh vprašanjih je tre-ba mlade angažirati v sekcijah SZDL in v družbenopolitič-nih organizacijafr nasploh. Kaj mora mladega človeka za-nimati v šoli: ali mu bo dala ustrezno znanje za življenje, da bo sposoben nositi od-govornost za svojo usodo! V tem smislu je treba razumeti tudi reorganizacijo študent-ske organizacije. Tovariš Kar-delj svetuje, da bomo mlade-ga kmeta najbolje vključili ne z besedami, ampak s svinč-nikom, s katerim bomo izra-čunali, kaj za kmetov stan-dard pomeni povezovanje. Do napredka torej pojdimo po konkretnih poteh in ne s pa-rolami. Demokratičen boj mnenj Zveza komunistov je kritič-na in samokritična, zakaj ne bi spregovorili tudi o slabo-stih mladinske organizacije? Nekatere sedanje metode de-la ne ustrezajo povsem, ne najdemo prave poti do mla-dinskih množic. Zakaj ne bi rekli, da moramo biti sredi (nadaljevanje na S. atranl) (nadaljevanje s 1. strani) mladih v samoupraviiih or-ganih, prisluhniti vsakemu njihovemu problemu in in-teresu? (Tudi tistemu, ki ni v skladu s socialističnim.) Zato naj bi se povezali v sekcije SZDL, družbene svete, da se bomo vključevali v demokra-tičen boj mnenj in bo mlada generacija sprejela stališča za svoja. Množica deklaracij v preteklem obdobju je bila znak akcijske krize. Ne bi bilo prav, če bi ostajali samo pri organizacijskih vprašanjih. Obrniti se je treba k intere-som mladih in iz te vsebine naj bi oblikovali metode dela. Mladi ne bi smeli preprosto posnemati zveze komunistov, ampak iskati svojih rešitev. Oblike koordinacije Koordinacijski sveti niso preživela stvar, saj so lahko zelo koristni, morajo pa biti res samo koordinativni in ne nadomeščati, pač pa krepiti osnovne organizacije. Če se koordinacijski sveti odtrgajo od mladih in se prilepijo na vodstva, je treba krepiti od-govornost osnovnih organiza-cij, da ti koordinacijski sveti ne bodo nad njimi viseli kot »lustri«. Ti koordinacijski od-bori naj bodo res kontinuira-na problemska konferenca, tako kot bi morala biti kon-ferenca mladih delavcev tri-buna, kjer bi slišali glas delav-cev in ne monologe članov Vodstev. Treba bi bilo pri-pravljati problemske kon-ference, da bi mladi sami spregovorili o svojih pro-blemih. Temeljna naloga je, kako angažirati množico mladih, da bodo prišli do izra-za njihovi interesi. Kaj je subjektlvni faktor? Pred leti ste šli v reorgani-zacijo ZSMS, ki pa ni dosegla svojega namena, je dejal Franc Šetinc. Kje so globlji vzroki tega? 2SMS je sub-jektivna sila in mora biti moč-na. Kaj je to subjektivni fak-tor? V zgodovini je polno sti-hije in nujnosti.Zgodovina je vsa v procesih nastajanja in spreminjanja - zato imamo subjektivni faktor, da usmer-ja in usklajuje nujnost in sti-hijo. Sicer bi bili prakticisti brez jasne perspektive. Če ho-če ZSMS biti subjektivna sila, mora presegati stihijo, jo spreminjati v zavestno delo-vanje. Zelo poenostavljeno bi lahko rekli: reke ni mogoče odpraviti, lahko pa jo ob-vladamo v prid ljudi. ZSMS potrebujemo, da bo-do mladi v njej zavestno or-ganizirani, da bodo v samo-upravnih organih imeli pred očmi ne le svoje, ampak tudi širše interese. Stihija v OZD je, če imamo formalno organižacijo, delav-ci pa uresničujejo svoje pro-bleme po poti stihije, včasih tudi destrukcije - ker so sin-dikati, ZSMS stali ob strani pravih problemov. Sestanki so včasih hrupni - to je zuna-nja oblika - vendar obrav-navajo probleme, o katerih govorimo v naših deklaraci-jah. Kaj so zahtevali ravenski železarji? Da se o delitvi svo-jega dohodka sami dogovori-jo in ne v DSS. To smo že neštetokrat rekli na kongresu, konferenci. Rekli so, da je preveč papirja, da ima delav-ka v administraciji takoj bolj-še osebne dohodke kot dela-vec v proizvodnji. Ob tej pre-kinitvi dela so bile družbeno-politične organizacije bolj ali manj ob strani - vse so se se-stale in imele na dnevnem re-du pomembno problematiko - a niso bile povezane z delav-ci. Komuniste je tok potegnil za sabo, namesto da bi bili no-silci spreminjanja. V nadaljevanju je Franc Še-tinc odgovoril na mnoga, nadvse zanimiva vprašanja mladincev, kar bomo objavili v prihodnji številki Dogovo-rov. Dopolnitve v organiziranosti sindikatov Podpredsednik republiške-ga sveta zveze sindikatov Mi-ran Potrč je v svoji temi pou-daril, da morajo osnovna izhodišča vsega našega delo-vanja izhajati iz položaja in in-teresa delavca. Tehnologija mora delavcu pomeniti mož-nosti, da bo ustvarjal večji do-hodek. Sindikate pa zanimajo še driige posledice: lažji pogo-ji dela, pravočasna usposob-ljenost, prekvalifikacija in vse, kar se pojavlja z novo te-hnologijo. Posebno vlogo ima ZSM pri utrjevanju samoupravljanja in planiranja. Morala bi zav-zeti jasna stališča do šolnin, politike razdeljevanja stano-vanj, regresov. Nato je Miran Potrč prisot-ne seznanil z dopolnitvami v organiziranosti sindikata. Prekiniti bo treba posre- dništva med osnovnimi in ob-činsko organizacijo sindikata. Organizirati bo treba takšne oblike in metode, da se bo član sindikata lahko pogovar-jal in dogovarjal o vseh vpra-šanjih. Zaradi nekaterih po-sebnih vprašanj se bodo po-vezovali v panožne sindikate (zaenkrat 18). Osnova dela ni-so forumi, ampak problemi. Skupni interesi se oblikujejo pri ustvarjanju dohodka. Sin-dikati bodo morali postati ak-tivnejši v krajevnih skupno-stih. Glede delegatskih od-nosov v sindikatu ne smemo biti formalisti, moramo pa po-globiti sodelovanje z osnovni-mi organizacijami. Ne se podrejati shemi Zatem je Miran Potrč mlade seznanil s svojim pogledom na organiziranost ZSM, brez katere ne bo uspešnega ure-sničevanja vprašanj znotraj sindikata. Metode in oblike dela bi morali vedno prilaga-jati vsebini in ciljem, ne bi se smeli podrejati nikakršni she-mi. ZSM naj ne bi delalasamo s člani, ampak z mladimi nas-ploh. Prevzemala naj bi vse pobude in bila izvirna v oblikah ter sledila specifič-nim interesora. Poudarek bi morala dati mladim v okolju, kjer OO ZSMS dela, izogibafi pa se je treba prevelikemu številu organov nad OO ZSMS. V krajevnih skupno-stih bi bilo treba razmisliti, ali ne bi bila potrebna oblika koordinacije. V krajevni skupnosti bi moralo biti je-dro, ki bi bilo sposobno ak-tivirati vse, ki so pripravljeni sodelovati ob določenih vpra-šanjih. Nadalje bi bilo treba razmišljati o vlogi področnih konferenc v občini, ki ne bi smele postati forumske. štu-denti morajo biti v ZSM, s tem da je treba upoštevati nji-hove posebne interese. Veliko mladih je aktivnih v društvih, zato jih ne bi smeli zanemar-jati. V zvezi sindikatov pa so se odločili, da aktivov mladih delavcev ne bo, saj sindikati delajo skupaj z ZSM. Interes naj bi bil tisti, ki bi mlade pri-peljal v sindikalno aktivnost. Druge teme Mladinci so poslušali in raz-pravljali tudi o minulem delu (uvod je podal Vlado Klemen-čič, predsednik republiškega sveta za gospodarski razvoj), o družbeni samozaščiti (uvod je podal Hinko Bratuš - Oki, svetovalec republiškega se-kretariata za notranje zadeve na področju družbene samo-zaščite) in o socializmu kot svetovnem procesu (uvod je podal Drago Košmrlj, zuna-njepolitični urednik sloven-ske izdaje Komunista). Vladimir Jerman FetoiJ