127 Recenzije, poročila / Reviews, reports DELAVCI IN DELODAJALCI 1/2010/X PREDSTAVITEV IN OCENA DOKTORSKE DISERTACIJE KOLEGA DR. LUKA TIČARJA: SUBJEKTI DELOVNOPRAVNEGA VARSTVA Kolega Luka Tičar je svojo doktorsko disertacijo izdelal pod mentorstvom prof. dr. Polonce Končar, predstojnice Katedre za delovno in socialno pravo Univerze v Ljubljani in predsednice Evropskega odbora za socialne pravice pri Svetu Evrope. Uspešno jo je obranil dne 5. februarja 2010 v prostorih Pravne fakultete v Ljubljani.1 Avtor v disertaciji analizira ne samo v pravni teoriji, temveč tudi praksi zelo aktualno temo prikrivanja dejanske pravne narave razmerja med delavcem in delodajalcem, predvsem z namenom izogniti se omejitvam in obveznostim, ki jih delovna in so- cialnopravna zakonodaja nalagata delodajalcem. Osrednje vprašanje disertacije je, ali bi bilo potrebno delovno razmerje opredeliti širše kot je opredeljeno sedaj, ali pa vsaj razširiti posamezne vidike delovnopravnega varstva tudi na osebe, ki niso v delovnem razmerju. V disertaciji sta posebej analizirana “prikrito” in “objektivno dvoumno” delovno razmerje. Prvo daje videz drugačnega razmerja, kot po vsebini dejansko obstaja, pri drugem pa bistveni elementi delovnega razmerja niso povsem jasno izraženi. Disertacija posega na dve pravni področji, delovno pravo in pravo socialne var- nosti. Avtor namreč ne obravnava samo delovnega razmerja in na njem temelje- čega obsega delovnopravnega varstva, temveč preskuša tudi primernost ureditve socialnopravnega položaja (predvsem) samozaposlenih oseb. V prvem poglavju disertacije so podrobneje analizirane opredelitve temeljnih poj- mov delovnega prava, torej delovno razmerje, delavec in delovnopravno varstvo. Avtor ugotavlja, da predstavlja obstoj delovnega razmerja temeljni pogoj za upra- vičenost delavca do pravic in varstva, ki izvirajo iz tega naslova. Razvoj opredelitve delovnega razmerja je potekal sočasno z razvojem pogodbe o zaposlitvi (kot po- godbe delovnega prava, ali kot pogodbe, ki se razlikuje od drugih pogodb civilnega 1 Komisijo so sestavljali prof. dr. Grega Strban (predsednik), prof. dr. Polonca Končar in prof. dr. Janez Novak (člana). 128 Grega Strban: Predstavitev in ocena doktorske disertacije kolega dr. Luka Tičarja Recenzije, poročila / Reviews, reports prava). Zato je v večini nacionalnih pravnih sistemov mogoče opaziti vsaj poskus opredelitve delovnega razmerja ali pogodbe o zaposlitvi. Kljub nekaterim podob- nostim, se pojavljajo razlike tako v izčrpnosti kot obsegu opredelitve. Ponekod se poudarja pogodba o zaposlitvi, stranki le-te in njune obveznosti, ponekod pa delovno razmerje in njegovi elementi. Avtor ugotavlja, da je lahko delovno razmerje (ali pogodba o zaposlitvi) oprede- ljeno vsebinsko (substančno), ali opisno (deskriptivno). Značilnost prvega je, da opredelitev vsebuje elemente delovnega razmerja, kar poznamo tudi v slovenski ureditvi. Opisno opredeljujejo delovno razmerje predvsem v anglosaških uredi- tvah, kjer niso poudarjeni opredelilni elementi, temveč se opisujejo obveznosti pogodbenih strank. Največ pozornosti avtor namenja podrejenosti (subordinaciji) delavca, ki je hkrati tudi najbolj izrazit dejavnik razlikovanja delovnega razmerja od civilnopravnih raz- merij. V kontinentalnih pravnih ureditvah se poudarjajo navodila, ki označujejo osebno podrejenost delavca. Ta morajo biti enostranska, obvezna in se neposre- dno nanašati samo na opravljanje dela. Tudi različni testi v anglosaških ureditvah poudarjajo navodila in nadzor delodajalca nad opravljanjem dela. Avtor predstavlja temeljni in dodatne obveznosti strank pogodbe o zaposlitvi. Pri tem poudarja, da je mogoče opaziti trend večjega varstva delavca, poudarjanju njegove vloge v delovnem procesu in zagotavljanju življenja vrednega človeko- vega dostojanstva. Z razvojem delovnega prava se je namreč razvijalo tudi pravo socialne varnosti (delavca). V nadaljevanju disertacije so predstavljeni posamezni elementi delovnopravnega varstva, denimo zagotavljanje varnega in zdravega dela, minimalna raven pravic iz delovnega razmerja, načelo varstva zaposlitve in prepoved diskriminacije pri zaposlovanju in delu. S tem želi avtor predstaviti pravni položaj oseb, ki tega var- stva ne uživajo, pa bi ga morda morale. Pri tem poudarja omejitev avtonomije volj pogodbenih strank za zagotovitev standarda v korist delavca. Ugotavlja, da po- godba o zaposlitvi ni zgolj pogodba po pristopu (adhezijska pogodba), saj obstaja možnost dvostranskega oblikovanja njene vsebine. V drugem poglavju avtor natančno kronološko prikaže aktivnosti Mednarodne organizacije dela (MOD) pri poskusu sprejetja mednarodnega dokumenta o de- lovnem razmerju, ki bi na nacionalni ravni omogočil in olajšal prilagoditve novim oblikam dela in s tem zagotovil učinkovito delovnopravno varstvo osebam, ki ga opravljajo in takšno varstvo potrebujejo. Poudarjeno je, da je cilj vse od ustano- 129 Grega Strban: Predstavitev in ocena doktorske disertacije kolega dr. Luka Tičarja Recenzije, poročila / Reviews, reports vitve MOD (1919) omogočiti ljudem delo v pogojih, ki zagotavljajo svobodo, pra- vičnost, varnost in človekovo dostojanstvo. MOD se je odločila pri analizi pogodbene sfere dela, ki ni delovno razmerje uporabiti pojem pogodbenega dela. To je umeščeno med delovnim in civilnim razmerjem. Posebno težavo predstavlja denimo razmerje, ki vsebuje elemente obeh. Tedaj je odločilna jasna opredelitev predvsem delovnega razmerja in s tem razmejitev od civilnega razmerja. Nejasnost razmejitve lahko povzroči, da oseba potrebna delovnopravnega varstva le tega ni deležna in vice versa, da se civilno razmerje po nepotrebnem obremenjuje z atributi delovnega razmerja. Avtor pojasnjuje, da tudi MOD posebno pozornost posveča prikritemu in objektivno dvoumnemu delovnemu razmerju. Pomembno je, da pri prvem poudarja načelo primarnosti dejstev, ki naj razkrije vsebino pravnega razmerja, kljub morebitnemu drugačnemu poimenovanju, ki ne sme biti odločilno. Pri drugem gre lahko za pri- mere sklenjene pogodbe o zaposlitvi, vendar visoko stopnjo avtonomije delavca, ali formalne neodvisnosti, vendar z elementi delovnega razmerja. Avtor argumentirano pripisuje poseben pomen Priporočilu št. 198 o delovnem razmerju, ki predstavlja sicer pravno navezujoč, a vendar pravni okvir možnih pri- stopov reševanja težav zagotavljanja delovnopravnega varstva vsem, ki ga potre- bujejo. Poudarja, da so vse aktivnosti MOD dejansko končale v izhodišču, to je delovnem razmerju. Sprejem le-tega kot temelja opravljanja dela je primerno, ker je delovno razmerje hkrati tudi edini pravni vir zagotavljanja delovnopravnega var- stva. Priporočilo vsebuje vrsto pokazateljev obstoja delovnega razmerja, s čemer le-to postavlja v sodobne razmere dela in omogoča njegovo širšo opredelitev. V drugem poglavju so poleg prizadevanj MOD kritično predstavljena tudi raz- mišljanja Marka Freedlanda o osebni veljavnosti delovnega prava. Le-ta opaža vrednostno nekompatibilne cilje MOD in EU, saj so cilji slednje izraziteje eko- nomske narave. Predlaga razširitev delovnega prava od pogodbe o zaposlitvi k vsem pogodbam, katerih predmet je osebno delo, z oblikovanjem šestih kategorij osebnih delovnih razmerij. Doktorand ugotavlja zavedanje teorije delovnega pra- va o težavah osebne veljavnosti delovne zakonodaje, vendar Freedlandov pristop kritično označuje kot nenavaden poskus soočanja s težavami, saj ne obravnava delovnopravnega varstva, ki odraža skrb za položaj posameznika. Vsebinsko najpomembnejše in tudi najobsežnejše je tretje poglavje disertacije. V njem je izčrpno in konkretno analiziran pravni položaj oseb, ki formalno opravljajo delo izven delovnega razmerja. Avtor temeljito in ločeno analizira prikrita delovna 130 Grega Strban: Predstavitev in ocena doktorske disertacije kolega dr. Luka Tičarja Recenzije, poročila / Reviews, reports razmerja, ko osebe opravljajo delo v okoliščinah podobnim delovnemu razmerju, vendar brez pogodbe o zaposlitvi, in objektivno dvoumna delovna razmerja, ko se ekonomsko odvisno delo opravlja brez pogodbe o zaposlitvi, vendar tudi brez jasno izražene osebne odvisnosti. Prikrita delovna razmerja so podrobno analizirana predvsem v slovenski pravni ureditvi. Avtor pri tem razpravlja o stališčih pravnih teoretikov, ugotavlja ustrezno zakonsko in ustavno ureditev ter prikaže pomembnejše sodne odločitve. Natančno analizira pravni položaj nekaterih skupin oseb med katerimi posebno pozornost posveča samozaposlenim osebam, ki jih loči predvsem od delavca in neregistri- ranega izvajalca pogodbenega dela. Pri tem ugotavlja, da posamezne pravne pa- noge različno opredeljujejo samozaposleno osebo. Najpogosteje je opredeljena v pravu socialne varnosti, saj se njen socialnopravni položaj razlikuje predvsem od položaja delavca. Kolega Tičar poskuša najti razloge za opravljanje samostojnega dela namesto zaposlitve. Ugotavlja, da čeprav obstajajo pomembne, včasih neutemeljene raz- like pri pravicah in obveznostih samozaposlenih oseb, je njihov pravni položaj v socialnih zavarovanjih v pretežni meri primerljiv položaju delavcev. Pomembnejši je drugačen davčnopravni položaj samozaposlenih in predvsem pomanjkanje javnopravnih omejitev, ki sicer veljajo za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Avtor poudarja, da opredelitev delovnega razmerja v naši ureditvi zajame običajna, tra- dicionalna pogodbena razmerja med delavcem in delodajalcem, ki pa so v praksi pogosto presežena. Pri dvoumnih delovnih razmerjih izvajalec dela ni deležen delovnopravnega var- stva zaradi objektivne okoliščine in ne zaradi volje strank prikriti odvisno delovno razmerje. Vendar lahko osebna podrejenost obstaja tudi brez natančnih navodil in nadzora naročnika, zaradi česar je potrebno izvajalcem del zagotoviti vsaj določen obseg delovnopravnega varstva. Pri tem avtor analizira predvsem delovnopravni položaj poslovodne in vodilne osebe. Kritičen je do stališč, da pojem poslovo- dne osebe ni združljiv s pojmom delavca. Meni, da se tudi direktor lahko znajde v podobnem pravnem položaju kot delavec. Zato zagovarja presojo dejanskega pravnega položaja pogodbenega razmerja, saj je le tako mogoče zagotoviti de- lovnopravno varstvu tudi direktorjem, ki ga potrebujejo. Predlaga tudi primernejše zakonske določbe. V disertaciji je podrobneje analizirana ekonomska odvisnost, odvisnost posame- znika od dohodka, ki ga pridobi od navadno enega naročnika, v različnih prav- 131 Grega Strban: Predstavitev in ocena doktorske disertacije kolega dr. Luka Tičarja Recenzije, poročila / Reviews, reports nih ureditvah. Ugotovljeno je, da ekonomska odvisnost presega razmejevanje odvisnega dela od neodvisnega, torej delovnega od civilnega razmerja, in s tem osebno, pravno podrejenost oziroma subordinacijo. Pri tem je obravnavan de- lovnopravni položaj ekonomsko odvisnih oseb v posameznih dejavnosti, denimo gradbeništvu in zavarovalništvu. Avtor zaključuje s prepričljivo mislijo, da značilnosti dela posameznih skupin ljudi, ki sicer (dejansko) niso delavci utemeljujejo zagotovitev vsaj določenih elemen- tov delovnopravnega varstva. Pri tem pa utemeljeno zavrača širšo opredelitev delovnega razmerja, tudi zato, ker ekonomsko odvisne osebe (čeprav osebno neodvisne) ne potrebujejo delovnopravnega varstva v enakem obsegu kot oseb- no podrejeni delavci. Ugotoviti je mogoče, da predstavljena disertacija kolega Luka Tičarja samostoj- no, poglobljeno in izvirno analizo subjektov delovnopravnega varstva, ki bo lahko v pomoč zakonodajalcu pri bodočem urejanju omenjenega področja, pa tudi so- dnikom in drugim praktikom pri reševanju konkretnih zadev. Grega Strban* * Grega Strban, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. grega.strban@pf.uni-lj.si