1ZI. itnlita. I UNM f |M. Zf. Mjl Iftl XLIX. lito. .Slovenski Narod' TelJ* po poitl: za Avstro-Ogrsko: ćelo lcto skupaj upre] • po» Jeta „ „ . . četrt leta m , . . ra mesec - ... K 25- . 13-— . 6-50 . 230 za Nemčljo: ćelo lcto naprej . . . . K 3O— za Amcriko in vsc druge dežele I ceio leto naprej • . , . K 35,— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica att znaaika, JJprmTnUtvo (ipodaj, dvorišče levo), Knaflora ulica St S, UUfoa it.85. lokala vsak 4mm ■▼•iar iiTiiatst ae*el|« ta arazatka. Inserati veijajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za Uikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahva.a vrsta 25 vio. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. UptavniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati Lt d, to je administrativne stvari ——^— Potameuu tievllka valga 10 vinar|ev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Maroaaa tlakaraa* telefon ftt 19. .Slovenski Narod* velja v L(iri>l|anl na dom dostavljen: ćelo leto naprej • • • • K 24'— pol leta „ . . . . • 12*— četrt leta n • . • « ■ 6*— oa mesec « • • • • 2*— v upravništvu prejeman: ćelo leto naprej . t • • K 22*— pol leta f, • • • • • 11*— četrt leta „ • • , . . 550 na mesec „ » • • » » 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrafajo. CrednUtro: Knallo? a ulica it 5 (v pri ti I ej u levo,) talalon *t 34. Udorec za udarcem. naše Ćete za^edle strigno. — campoverde v naših ro- kah. — chiesa zasedena. Dunaj, 25. maja. (Kor. urad.) Uradilo se razglaša: Italijansko boiiš č e. Bojno delovanje v od se k u Do-berdoba, pri Bovcu in v P'ocknu je bilo živahnejše, kakor zadnje dni. Opetovano sovražne po^kušene napade pri Peutelstetnu smo za->rnili Severno od doline Sugana so ravzele naše čete Cimo Cisto, prekoračile na posameznih točkah potok Maso ter vkorakale v Strigno. Južno od doline se je razorila skupina, ki ie prodrla preko Mome Kempla, ko je prema gala velike terenske težko-če in sovraini odpor, proti vzliodu hi iugu; Corno di Campoverde je v njeni posesti. Italijanske oddelke smo tako! zavmili. V Vailarsi so zavzele naše čete Chieso. Naknadno štetie plena v napa-dalnem prostoru ie zvtšaio naš plen še za 10 topov. Neka naša hidroplanska flotiUa Ie obložila kolodvor in vo}a'-ke naprave v Lat:$ani z bombami. Namestnik načelnika generalnesa štaba pi H o f e r. fmL ITALIJANSKO URADNO POROC1LO. 22. maja. V ozemiju Tonale in Adamello je privedlo artiljerijsko delovanje do malih bojev z ugodnim Izidom za nas. Med Gardskim jeze-rom in Adižo artiljerijsko delovanje in praske s sovražnim. malimi od-delki, ki so bili povscđi vrženi na-zaj. Na naše pozicije na Ievem bregu Adiže je naperi! sovražnik tuđi vče-raj ljut ogenj, kateremu je sledil ponovni ljut napad, ki pa je bil z naše strani odbit s težkimi izgubami za sovražno infanterijo. Na ostali fronti do Astica nikakega pomembne^a dogodka. Med Astico in Brento kakor tuđi v Suganski dolini je trajal včeraj sovražni napad, katerega je podpirala številna močna artiljerija, na naše izpostavljene crte zapadno doline Torra, Asiico, doline Assa, Maggia in doline Campella z menja- jočo 5>c srećo. \ ivarniji in oh Soći artiljerijsko ticlovanie. ki je naraslo ob gorenjem Butu in v o-dseku pri TržiČu do večje intenzivnosti. Sovražni ietalci so vrgli včeraj nekaj bomb v Lagarinski dolini in v Kar-niji. Bilo ie nekaj človeških žrtev, škoda neznatna. Davi med zračnim napadom na Pono^ruaro je naša artiljerija sestrelila sovražen hidro-plan. 23. maja. Med Gardskim jeze-rem in Adižo je naznanjeno zbiranje sovražnih čet v odseku Rive in sovražno leta-sko delovanje na hribu BaMo. Med Adižo in Ast:co mamš; boji izvidnih oddelkov. Med Astico in Brento in v Sudanski dolini so se umaknile včeraj naše čete. ko so za-vrnile napade 22. t. m. na naše izpostavljene pozicije naperjene, korako-ma na glavne obrambne crte. Umi-kanje se je izvršilo popolnoma v redu brez sovražnfkovega pritiska. V gorenji Codervolski dolini ie zavzel lastni oddelek važno sovražno pozicijo na Mome Siefu in je viel pri tem okoli 50 itiož, med temi enega oficir-ja, in je vplenil crožja in mnni-ije. Na ostali fronti artiljerijsko delovanje, ki je narastlo ob gorenjem Butu, na visinah severnozapadno Gorice in v odseku pri Tržiču do večje Intenzivnosti. Sovražna letala so vrgla nekaj bomb na kraje v bene-ški ravnini, nekaj ljudi je ubitih, škode nobene. _________ Boii ea lirAh - MansU Iroiili. Vojnoporočeval stan, 24. maja. Nadi'ljni upehi. VČerajšnji dan se je ofenzivna fronta zlasti v severnem delu jako pomaknila naprej. Naskok v Suganski dolini je omajal italfianske pozicije tud! na obeh straneh nizine. Zapadno reke Maso, severno Borga močne gorske pozicije na 1887 met-rcv visokem Salubin in bližnjih vi-šinah na Cerrgio so osvoiene. ^ Monte Kempel. Med Armenterro in Cima Man-deriolo izvršeni sunek je imel za uspeh zasedenie teea zelo važnega hriba Kempel. ki pripada masivu Dodici. To omogoča učinkova-nje z boka na razsežni strmi greben vzhodno doline Assa, katere^a ima-jo se Italijani. Od trdnjave Verena na vzhodu prodirajočo c. in kr. čete so začele napad na dolino Assa. Monte Erio v artiljerijski stremi vrsti. Graški zbor je razširil veliki uspeh vsled zavzetja forta Verene, ker je zmagal tuđi drugo glavno za-pornieo na poti na Lavaronsko pla-noto do utrjenega prostora Asiago, to je 1628 m visoko oklopno utrdbo Camnolongo, s čemer ni prišla samo cesta v Astico v artiljerijsko strelno crto, ampak tuđi visine hnba Erio.' Proii dofino Posina. Tuđi proti dolini Posina so napredovale bojne sile prest ^lonasled-nika in potiskajo Italijane nazaj v utrjeni prostor Arsiera. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba, dne 25. maja. Od 30 na 70 kilometrov. Naša napadalna fronta na južno-vzhodnem Tirolskem se je razsirila od prvotnih 30 km na 70. Sovražnik se umika. V bojnih odsekih nasproti Ar-sieru in Asiagu se se vrši artiljerijski napad, na obeh straneh Sugan-ske doline prodirajoče čete so dosegle tuđi včeraj izdatne uspeh«. Sovražnik se unrka od Borga v kotlino Ospedaletto, naše čete so mu sledile čez Strigno. Severno doline se drži sovražnik še na grebenu Civa-ron, da krije umikanje italijanskih čet po dolini. Graški zbor prekorači! visine Južno-vzhodno Kempla. Graški zbor je prekoračil izred-no tcžko, razklano visoko gorovje južnovzhodno hriba Kempel, je vr-gel alpinske oddelke po kratkem boju in zavojeval Corno di Campo Verde, 2127 metrovr. S te visoke planote se vleče več skalnih grebe-nov južno proti severni fronti Asiago. Na desnem kriiu. Na desnem krilu so bile z. \-ete ntrdbe pri Chiesi, na katere je že nekaj dni streljala naša težka artiljerija. Naše čete so se tako približale na štiri kilometre zračne crte do Piano della Fugazza, čez katerega vodi pot v Schio in se nahajajo po-leg tega za hrbtom italijanskih oddelkov, ki so še drže na Corni Zugna. Nemško odlikovanje prestolonasled- nika. Dunaj, 25. maja. (Kor. urad.) Cesar je dovoiil feldrnaršallajtnantu in podadmiralu nadvojvodi Karlu Francu Jožefu spreieti in nositi od nemškega cesarja mu podeljeni red »pour Ie merite«. Umikanje Italijanov. Lugano« 25. maja. (Koresp. ur.) K današnjemu porečilu piše ^Corrie-re della sera«: \'se svoje napore je napel sovražnik v gorenjem okoliša Vicenze L'mikanju v tej centralni ooz;cijJ mo- . rajo slediti smotreno tuđi pozicije na ! krilih. Bistveno je vT teli urr.ikalnih bitkah, da je ostala fronta enotna in kompaktna in da nišo bile mogoce nevarne vrzeli. Kompaktnost in skupnost sta po Cadornovih poroči-lih zajamčeni. Akoprav trajajoče umikanje stane občutne izdube, zlasti na topovih, je vendar metodično in urejeno. Nahajamo se t v lombardijsko ravnino in prisililo Italijane, da se umikajo. Letalski napad!. »Gazzetta del Popolo« poroca iz Vicenze: Avstrijski letalci so metali bombe na vojašnice in vojaške pekarne. Trije ljudje so bili ubiti, mnogo je ranjenih. Tuđi nad Padovo se je pojavilo sovražno letalo. V Genovi so opustili večerno razsvet-Ijavo, ker se boje sovražnih leta!. Dnevno povelje italijsnskega kralja. Rim, 25. maja. (Kor. urad.) Kralj Viktor Emanuel je izdal včerai iz glavnega stana nastopno dnevno povelje : Vojaki na kopnem in na morju! Pred letom dni ste sli navdušeni, sledeč klicu domovine, na bojisce, da se borite skupno z našimi hrab-rimi zavezniki proti našemu dedne-Tnu sovražniku v svrho izpolnitve narodnih zahtev. Vi ste premagali težkoče vseh vrst in ste se borili in zmagovali z idealom Italije v srcu v stotinah bojev. Ali domovina za-hteva nadaljne napore rn nadaline žrtve. Ne dvomim, da podaste nove dokaze hrabrosti in duševne sile. De-žela je ponosna in hvaležna za iz-kazane Vaše kreposti, podpirajte se v svoji težki nalogi z največjim zanimanjem in čudovitim mirom za-upanja. Molim, da naj najboljša sre-ča nas spremlja v bližnjih bojih, kakor spremljajo Vas moje stalne misli. Kraljeva brzojavka. Rim, 25. maja. (Kor. orad.) Kralj Viktor Emanuel je brzojavtt rimskemu županu v odgovor M brzojavko, ki je zagottvijala vtfo v zmago Italije za svoje kn za pravice človeske kulture tako - le: Vztrajen hrabri napor naših vojakov in zvesto zaupanje našega naroda so nam na dan obietnice srečno znamenje za izpolnitev visokih nacijonalnih in ci-vilizatoričnih svrh, za katerimi stremi naša vojna. Nezadovoijnost in zmešnjave v Italiji. Iz Milana poročajo privatno v Švico, da nezadovoijnost radi položaja na fronti narašča od dne do dne, zlasti v južni Italiji, kjer ljudstvo glasno zahteva mir. Na severu je bilo treba zapreti razne obrate to-varn sukna, pri Comu so zaprli skoro vse hotele, gospodarska kriza v Apuliji je na višku. — »Popolo d* Italia« poroča, da so socijalisti v Florenci pretepli njegovega kore-spondenta. V Morterri je obernstvo žvižgalo nekemu infanterijskemu polku, ko je odhaja! na bojišče. Kmečki delavci pretijo s Štrajkom. — V Rimu in Milanu se oblasti boji-jo nemirov, ako bi se razglasili zadnji italijanski porazi. Zato so toza-devno ukrenile vse potrebno. — Zmešnjave med ljudstvom so veli-kanske, vse je razburjeno in strah pred bodočnostjo muči ljudi. Iz Be-netk bežijo vsi premožnejši ljudje, vlaki so prenapolnjeni beguncev. — Naivažnejsa železniška crta Bolog-na - Ferrara - Padova služi samo armadi. telefonski promet po vsej gorenji Italiji je ustavljen. Nobeno necenzurirano poročilo ne more do-speti v notranjost ćeze\e. Parižka konferenca naj pomaga. Rim, 24. maja. (Kor. urad.) Senator Mazziotti je podal vladi parla-mentarično vprašanje o učinkovanju vojaskih dogovorov, sklenjenih med zavezniškimi vladami v Parizu. Tuđi poslanec Torre oštro kritizira v >Corriere della sera« neodiočnost parižkih dogovorov ali poČasnost v izvršavanju parižkih vojaskih na-črtov in v izdelovanju orožja in municije. Francoz! nepoučeni o italiianskih neuspehih. Francoska vlada ne dopušča briobčevanja avstro - ocrrskih vojnih poročil. Radi tega Francozi ne vedo Še nlč o umikanju Italijanov na južnem Tirolskem in o njihovih ogromnih izgubaft od 15. maja dalja. Samo nekateri parižki listi so beležili 17. t. m„ da je nekoliko ži-vahnej.še na italijanski fronti. 19. so poročali o dogodkih z italijanske fronte: sovražni napadi odbiti; itali-ianski alpinci napredujejo sevemo Fargoride. Kakor Nemci pred Verduootn- Amsterdam, 24. maja. (Kor. ur.) »Dailv Mail* piše v svojem uvodniku 22. t. m.: Danes došla poročila kazejo. da Avstrijci in Ogri. o ka-terih *o naši krivi proroki pripove-dovali da so amajani in izmučeni, napadajo ita^ijansko fronto s silovi-tostjo in odločnostio, kakoršno ka-žejo Nemci pri Verdunu. Sovražnik ima sedaj za seboi pot šestih kilo-metrov na fronti približno desetih m?!i. Al? pri tem načinu vo;ievanja v tako goratem svetu je težko za naše zaveznike, da bi koncentrirali na eni točki ogromne mase artiljerije in vojakov na fronti sami in dočim se spravljajo rezerve naprej, more biti potrebno umika-nje. Ni verjetno. da bi sakiiviia itaJUaroOca drlava n*» paznOstL Bila Je vedno pripravljena na tak ljut napad in razpolaga s preostankom čet. Jeza m fbtfitw O!lct)ozni krogi r Italifi se jezi jo na Rusijo, ker čisto mirno gleda avstrijsko ofenzivo proti ItalijL »Agenzia Stefani« pravi med drugim, da kadar bo Rusija pripravljena za napad, bos ta Francima hl Italija že utrujeni. »OiomaJe d' Italia izraza ogorčeno np, da bo Rusija vendar storila svojo dolžnost. Ona more sedaj ob ugodnih okolščinah napasti Avstrijo in Nemčijo. »Tribuna« pravi, da Italija sfeer ne stavj Rusiji nikakih zahtev, ali naravno bi bilo, da Rusija vporabi sedanji tre-notek, da podpre Italijane dejansko. Itafllaiii t LfbQ1. RIh, ZA. maja. (Kor. urad) »Agenzia Stefani« razglaša, da so mogle italijanske čete v Libiji zase-stl Suaro z morske strani in uporni-ke zmagonosno prehitetf. Dan obletalce v Italifl. Italijanski listi poročaio o na-vdoŠenih manifestacijah po vsej Italiji na dan obietnice vojne napovedi. V Rimu je bil obhod baje tako velik, da je trajalo tri ure, predno je prispel z Ljudskega trga na Kapitol. Župan knez Colonna je imel govor, v katerem je proslavljal boje Četve-rozveze za svobodo in Človečnost. Za njim Je govori! reformni socijalist Raimondo. V Milanu so delali v vseh tovarnah, zvečer je imel Ber-tarehi govor o položaju. Zapadno bojišče. NEMCI ZAVZELI CUMIERES. — BOJI PRI DOUAUMONTU. — KAMNOLOM PRI HAUDROMON- TU OD NEMCEV ZASEDEN. Berolin, 25. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Nemška letala so ob flandrskf obali napadla angleške torpedovke in patru liske čolne. Zapadno od Mase so se pone-srečili trije sovražni napadi na vas Cumieres, ki so jo izgubili. Vzhodno od te reke so naši polkt, izkori^čaioč svoje predvčerajšnje uspehe, sunili naprej ter zavzeli sovražfte Jarke jugozapadno lo južno od utrdbe Douaumont. Kamnolom južno od pristave Haudrotnont je zooet v naši posesti. Ob gozdu Calltete le sovražnik cei dan popolnoma zaman napadal naše pozicije. Poleg zelo težkih in krvavih Izgub so izgubili Francozi 850 w cd vjetih: 14 strojnih pušk smo vplenili. - Pri St. Souppletu in nad fierbe bofsom smo v zračnem boiu zbili po en sovražni dvokrovnik. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO LfRADNO POROĆILO. 24. maja p o p o 1 d n e. V Champagni so poskusili Nemci s po-močjo napada s plinom, doseći naše crte v pokrajini zapadno od Navari-na. Naš zaporni ogenj jih !e vrgel na-zai v njihove jarke. Na le\eni bregu Mase so poskusili Nemci ponoći močno ofenzivo vzhodno od Mort Homma. Po boju moža proti možu je vdrl sovražnik za ceno val« \ih žrtev v vas Cumičres in v neki naš jarek neposredno zapadno od vaši. Iz nanovo došlih poročil izhaja, da so hrle v okolici IVlort Homma od 21. maja v boj postavljene s>vražne čele močne več kakor 3 dwi';je. Na desno od Mase so si sledili artiljerijski boji in napadi z isto silo v okolici Mau-dromonta in Douaumonta Kljub iju-tosti sovražnika. ki je žrrvoval ljudi, ne da bi jih štel, — &e mu je posrećilo vstaliti se na nekaterih točkah vzhodno od forta —, je naš ogenj zlomil vse proti našim poz;cijam na zapadu forta izvršere napade V Woevru bombardiranje v odsekih Eix in Moulainville. 24. m a j a uvečer. Na ievem bre^u Mase so trajd.i infanterijski boji vzhodno od Mo,% Homma. Opc »O, niti enega hudobnega člove-ka ne poznam, veš!« je zatrjeval Janko. »Vse se pri nas uredi tako prijateljsko, tako prisrčno, tako ...« »Kaj pa potem sodniki delat^?« Je menil oni. »Of mi ... no. da, mi ljudi mirimo ... to se pravi, mi poravnave sklepamo. Da, skoro vsaka tožba konca s poravnnvo, je takorekoč le na videz • . . Jaz vsaj . . .« »O, verjamem. verlamem,« se je nasmehntl človek in se }e preselil k drugi mizi. »Zdaj lahko greva!« je menil Samec. In sta šla. Gospa ju je čakala na kolodvoru in se je čudno smeh- Ijala. »Kaj pa je to?« fe vzk-Iknil Janko, ko je stopi! v stanovanje in se je z debelimi ocrni 021 ral okrog. »Preslikati sem pustila, ko je bilo itak potreba,« je gospa preprosto pojasnila, »Zato sem se vaju hotela za ta čas tuđi odkrižati. In če že misliš, da boš moral zopet kaj pre-niikati, napravi to tako): zakaj pozneje se mi ne dotakneš več! V tem trenotku. ko opazim od danes teden naprej še kako izpremembo, pospravim "rn se vrnem k svojim staTŠem! To ti povem vpričo gospo-da doktorja! Mislim, da ji idaj do- volj lepo in bi bil lahko vsak grof zadovoljen!« Da, bilo je res prekrasno. In ne samo to, tuđi tisto je moral Janko priznati, da je žena že sama presta-vila večino oprave tak'), da se je zdaj zlagala z novimi barvami. »Zdaj boš menda res lahko mi-roval!« se je nasmehnil Samec, ko sta stopila v Jankovo sobo. »Da, da, da ...« je mrmral Janko in je ogledovaJ. »Da, vse bi bilo.,. Samo, poglej. ona omarica bi morala stati ipak malo bo!j proti oknu. Ne? In to je tuđi takoj napravljeno. Poglej!« »Dovoli, da oo^Iedam rrej pošto! je zamrmral Samec in je naglo odpiral pisma. Toda Janko ni čakaJ. že je stal pri omarici in jo je potegnil z moČjo od zida. »O!* je zaČul Samec. »Kaj je?« je rekel in pogledal tja. Toda Janko le le strmel in str-melt vedro na isto mesto. Zato je Samec vsta! fri stopfl tfa. Tuđi on je ostrmel. Toda le za hip. Zaka] že se }e spusti! v krčevit ?meh, da se je moral vreči na stol za seboj. »Pa kako je lo napravila?« Je ieknM Janko. -Kaj ne vidiš?* se je krohotal prijatelj?« AH je omaro prekrila po-prej s papirjem ali pa je vzel slikar natančno mero. Da. noglej: saj je ćelo s svinčnikom rahlo zaznamova-no! In prav do crte je šel z novo barvo. O ta je dobra, ta je dobra! Toda poglejva, ali je mdi drugod tako! »Po celem stanovanju!« se je ogla-'la gospa na vratih. »In zdaj nrenrkaj prijatelj, če moreš! Delo je bilo res nadležno, ker je bilo treba povsod takorekoč z miliTnetri zrne-riti, do kod p^ide nova barva in do kle ostane stara; a menda bo pomagalo!* »Toda... čemu ste potem toliko merili? ... Ali bi ne bilo dovolj, da ste pustili le nekoliko stare sli-karije za mobilijami?« je z bedastim izrazom poizvedoval ubogi Janko. »O, da bi bil potem ti premikai vsaj za onih par centimetrov, koli-kor bi bilo le mogoče. Nič! Tako ne boš mogel niti za las! In le tako mor-da še ozdraviš.« * Njen glas je bS ves čas zek> pri-jazen in okrog usten komaj malo na-smeška. ^Zapik. — toliki in toliki!« je molče spozna! Janko. tovano Je zadržal na^ artiljerijski ogenj sovražnika, ki je skusal pro-dreti iz vaši Cumieres. Tekom popol-dneva smo s protinapadom naših čei zopet zavzeli jarke ob južnem robu vaši. Na desnem bregu Mase se je podvojila sila streljanja v okolici utrdbe Douaumont, kjer se je sovražnik prav posebno zagrizel. Bes-ni napadi z dvema bavarskima divizijama, ki sta zopet dospeli na to fronto, so si sledili ves dan. Po več brezuspešnih poskusih in velikan-skih izgubah se je sovražniku posre-čilo, zopet zasesti razvaline utrdbe, njene neposredne dohode pa drže naše čete. Istočasni poskus nadkrili-ti naše pozicije v gozdu Caillette, se je popolnoma ponesrečil v našem zapornem ognju in v ognju pušk. — Z ostale fronte ni poročati o nobe-nem važnem dogodku. Belgijsko poročilo. 24. maj a. Na obeh straneh sla-boten topovski ogenj v okolici Dix-muidna, kjer smo uničevalno strelja-Ii na nemške obrambne naprave. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 24. maja. Položaj na grebenu pri Vimvju je neizpremenjen. Majhni angleški oddelki so sunili naprej v boju moža proti možu. Težak artiljerijski oprenj z obeh strani na obeh bregovLh reke Souchez. Z zapadne fronte. Đerolin, 25. maja. (Kor. urad.) Glasom poročil z najbolje informirane strani, so vesti franeoske^a voj-nega poročila 0 zopetnem zavzetju utrdbe Douaumont s strani Franco-zov od konca do kraja zlagane. Douaumont je trajno v nemških 1 okah, ki so tuđi zopet zavzeli pred par dnevi izgubljeni kamnolom Haudromont. Sploh položaj na desnem bregu Mase pri vaši Douaumont, fortu Douaumont in Vauxu dobro napreduje. GR9 9đfO3?r!o nemfk^mu držionemu konderju. Odgovor nemškega državnega kanclerja na znani interview nekega ameriškega lista z angleškim zuna-njim ministrom, je napravil tuđi v sovražnih deželah dober vtisk. Mnogi sovražni politiki so interpretirali Bethmannov odgovor povsem ugodno in v angleški zbornici so trije po-slanci, Ponsonby, Ramsay in Mac-donald naravnost izjavili, da Beth-mann - Hollwegove izjave ne vsebu-jejo ničesar, kar bi absolutno onemo-gočalo mirovna pokajanja. Tem poslancem je v seji dne 25. maja odgovoril sam zunanji minister sir Edvard Grey, ki je med drugim dejal: Ako bi bil prepričan, da so se nemška vlada, nemška javnost in pa vojna že tako daleč razvile, da bi se mogla četverozveza z govori o miru približati samemu miru, odgovarjajo-cemu njenim ciljem, potem bi neprestano govoril. Sedaj pa še ni čas za to. Vsi aliiranci so se zavezali, da bodo sklepali mir solidarično, zato se morejo podati izjave o mirovnih po-goiih entente le po posvetovanju z zavezniki. Ako mi pravi Ponsonby, da naj z Bethmannom ne govorim več o tem. kdo da je kriv vojne, moram vedno znova poudarjati: Vojna bi se bila dala preprečiti, da je bil sprejet naš konferenčni predlog. Zakaj ni bil sprejet? Ker ni bilo poštene volje. Angliia je pri londonski balkanski konferenci dokazala svojo poštenost fn bi bila tuđi pri konferenci na predvečer svetovne vojne zaslužila zaupanje. — Ako bere posl. Ponsonby iz kanelerjevih besedi pri-pravljenost k miru, se moti. Jaz ne naiđem v teh izjavah ničesar novega o mirovnih pogojih. Le eno mi je novo, namreč trditev, da smo v bosanski krizi hujskali na vojno. Ravno nasprotno le res. — Nemškemu na- rodu nt mogoče pridlgati, na] bo pa-meten, dokler ga krmijo z lažmi in dokler ne izve resnice. Nemški kanc-ler Je dejal, da so oni odgovorni za nadaljevanje vojne, ki nočejo spre-jeti nemških pogojev in je izjavil, da nam pove zemljevid, ki nam kaže vojaški položaj, v čem da ti poffoji obstojajo. Nemški pogoji — Je dejal Grey — so pogoji zmagovite Netnči-je, ki se prav nič ne ozirajo na interese drugih narodov in ki bi evropske države izročili Nemčiji na milost in nemilost, ako bi bili spre-jeti. Otročje je torej reci, da so tišti odgovorni za nadaljevanje vojne, ki z ozirom na lastne interese nočejo sprejeti nemških pogojev. Dejansko odgovornost za nadaljevanje vojne je marveč predvsem pripisati vedno ponavijanim izjavam nemške vlade, da je Nemčija zmagala, ali da bo pri-hodnji teden zmagala in da so aliiranci poraženi. Dejstvo pa je, da aliiranci nišo poraženi in da ne bodo poraženi. Prvi korak k miru bi bil, ako bi nemška vlada pričela spozna-vati to dejstvo. Ako ima v sedanjem trenotku kdo posebno pravico, govoriti o miru, potem je to vlada Francije, v katero se že nekaj tednov zaganja koncentrirana besnost nem-škega napada. Hrabrost franeoske armade v dolgi verdunski bitki je resila Francijo in tuđi aliirance. Ali je to trenutek, da storimo kaj dru-gega, kakor da se omejimo na to po-udariti našo odločnost, nuditi ' temu zavezniku vso podporo, ki jo premo-remo? Francoska vlada Ima pravico, govoriti o miru. Francoski minl-strski predsednik je govoril in je dejal: »Kaj porečejo bodoči rodovi, ako zamudimo priliko, ustvariti Franciji trajni in trdni mir!« Tako Čutimo tud 1 mi in s svojimi zavezniki vred želimo doseči mir, ki bo obvaroval svet za vse čaše take katastrofe, kakršna fe sedanja vojna. V sedanjem trenutku smatram, da je naloga diplomacije, obraniti napram sovragu popolno solidarnost zaveznikov in v polni meri podnirati voiaške in maritimne skupne ukrepe aliirancev, da tako dobojujejo vojno do točke, ki še ni dosežena, ki pa nam bo omogočila izglede, da se uresniči varen In tra-ien mir. Boii na moriu. NAD BA- (Kor. urad.) NAŠI HIDROPLANI RIJEM. Dunaj, 25. maja. Uradno razglaba jo: Dogodki na mor]u. Dne 24. t m. popoldne je neka flotilia hidroplanov Izdatno !n z vidno dobrim uspehom bombardirala kolodvor, poštno poslopje, vojašnice in kaštel v Bariju ter očividno moti-la slavnostno veselje z zastavom! bogato okra§ene?ra mesta. Obrambni ogenil baterije |e bil popolnoma brez-uspešen. Vsa letala so se nepoSkodo-vana vrnila. Brodovno poveljstvo. * NEMŠKI HIDROPLANI NAD EGEJSKIM MORJEM. Berolin, 25. maja. (Kor. urad.) NVoIf^ov urad poroča: Veliki glavni stan: Nemški hidroplan! so napadli 22. maja v severnem Egejskem morju med Dedeagačetn in Šamot raki sovražno skupino 4 ladij ter dvakrat 7adeli matično ladjo za hidroplane. Sovražne ladje so nato odplule v smeri proti Imbrosu. Šef mornariškeea admiralskega štaba. Avstro - ogrskl motorskl Čoln od letalcev rešen. Lugano, 25. maja. (Kor. urad.) ^Agenzia Stefani« poroča: Med akcijo, med katero smo neko avstro-ogrsko letalo v gornji Adriji zbili, je potopil neki italijanski oboroženi motorni Čoln, Čegar posadko smo vjeli. Dne 23. t. m. zjutraj je neki sovražni podmorski čoln streljai na poslopja pri Portoferraju. Ogenj naše obrambe je podmorski čoln pri-silil, da se je odstranil. Izgub člove-ških življenj ni bilo. Stvarna škoda je neznatna. Kakor izve K. u. z merodajne strani, poročilo »Agenzie Stefani« o potopitvi nekega avstro - ogrskega motornega čolna ni pravilno. Pri-petilo se je tole: Dva sovražna oklopna motorna čolna sta obstreljfe-va!a neki avstro - ogrski, z eno strojno puško oborožen! motorni čoln ter se je eden izmed sovražnih motornih čolnov zaletel v njega. Ko sta nato italijanska oklopna motorna čolna nameravala spraviti stran naš havarirani motorni čoln, čegar po-sadka treh mož je bila vjeta, so se prikazali avstro - ogrski letalci, na-kar so sovražni oklopni motorski čohii zbežali ter pustili naš poikodo 121. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 26. maja ime. Stran 3. vani motorski čoln. Naš motorski čoln s strojno puško in zastavo smo spravili na varno. Povožen podmorski čoln. Đerolin. 25. maja. (Kor. urad.) Švedski parnik »Ailand« je povozil dne 25. maja v blizini Svartkluppa neki podmorski čoln, ki se je nenad-no dvignil pred njim iz vode. Podmorski čoln se pozneje ni več prikaza!. Posadka parnika je mnenja, da se je podmorski čoln potopil in da je izgubljen. S švedske strani pravijo, da je izključeno, da bi bil to kak švedski podmorski čoln. Z merodajne strani izve VVolffov urad, da tuđi kak nemški podmorski Čoln ne priđe v poštev. Angleške križarke v Severnem morju. Tz Christianije poročajo: Parnik »Soya«, kl je dospel v Bergen, poro-Ča. da je srečal dne 22. maja popol-dne v Severnem morju angleško bro-dovje 16 velikih križark. Vojna z Rusije NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROCILO. Duna], 25. maja. (Kor. urad.) U radno se razglaša: Rusko boi Uče. V Voliniji so izvršili naši štra-funi na več točkah uspešne napade. Položaj le neizpremenlen. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o i e r. fml. Berolin, 25. maja. (Kor. urad.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzbodno boj)š£e. Nobenih posebnih dogodkov. Yrhovno arraadno vodstvo. RUSKO URADNO POROCILO. 23. maja. Južno od Kreva smo 21. maja zvečer zažvali mino in za-sedli rob vdrtine. Pri Kuhocki Volji (34 km severovzhodno od Rafalov-ke) so vrgli deli naših polkov s po-močio artiljerije Nemce čez reko Vjesjeluho, ki se izteka v Pripjat, ter razdejali nedavno izkopane jarke. Severno od Bucača ob Stripi je obstreljevala sovražna artiljerija naše pozicije s šrapneli. v katerih smo našli drobee stekla. Na ostalih fron-tah je položaj neizpremenjen. Dogoditi na Balkanu. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROCILO. Duna], 25. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bofišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generataega štaba pl. H 6 f e r, fml. Berolin, 25. maja. (Kor. urad.) Wo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko boiišče. Sovražni letalci so brez uspeha metali bombe na Skoplje in Gjev-gjeli. Vrhovno armadno vodstvO. Kralj Nikita proti princu Mirku. Bordeaux* 24. maja. (Kor. urad.) Agence Havas. Kralj Nikita crnogorski je pisal črnogorskemu ministr-skemu predsedniku Radovi.u nasled-nje pismo: »Gospod predsednik! Da se izognem možnosti, da bi se na-vzočnost mojega sina princa Mirka na Dunaju, kjer se po poročilih listov nahaja v oskrbi radi neke bolezni, slabo razlegala, smatram za potrebno, sporočiti vladam naših mogočnih zaveznikov po njihovih, pri nas akreditiranih poslanikih. da omenjeno po-tovanje odločno grajam in da oštro obsojam vsako eventualno dejanje. ki bi namera\alo naložiti Crni gori obveznosti napram našim sovražni-kom. Izvolite nadalje izjaviti, da princ Mirko v smislu naše ustave, zlasti Čl. 16., ne zavzema nikakega oficijalnega mesta in da ne more iz-vrševati v Crni gori nikakršnega za-konitega vpiiva. Povrh so ministri, ki so ostali v Crni gori, po sestavi novega kabineta, prenehali biti člani vlade. Tuđi nišo dobili pred mojim odhodom nobenih pooblastil, ki so navedena v zgoraj omenjenem čl. 16. Vrnili so se sedaj v okvir enostavnih uradnikov naše -drage domovine, ki bo % božio pomočjo in naših hrabrih slavnih zaveznikov pomočjo kmahi videla prihajati trenutek svoje toli zaželjene restavTacije. Demisiia kabineta Skuludi«. »Kolnische Zeitung« poroča Iz Aten: Listi potrjujejo, da ie podal Skuludis pretekli petek demisijo. Kabinet bo opravil le še tekoče posle. Nova vlada bo sestavljena koncem Italllaai te podmitio tekrcatl v Epiru. BeroUn. 25. maja. »Lokalanrei- ger* poroča iz Aten: ltalijanske čete so se poskušale izkrcati pri Santi Ouaranta, toda gnškja čete so ta po-skus preprečile. italijansko brodovje blokira epirsko obal. Koalicijsko mlnistrstvo na Romunskem? Budimpešta* 25. maja. »Esti UJ-sag« poroča: Titu Majorescu pre-vzame predsedništvo novega »naci-jonalnega kabineta«, kl bo nadaljeval dosedanjo nevtralno politiko. Tako da izjavlja Majorescu sam, kateremu da je Bratianu ponudil vodstvo vlade, sestoječe iz zastopnikov vseh strank. (Titu Majorescu je kons^r-vativen državnik ter nasprotnik spora s centralnimi državami. Op. ur.) S to vestjo v nasprotju je poro-Čilo, da se je Titu Majorescu podal v kopalisče Nauheim, kjer hoče konča-ti svoje delo »Zgodovino moderne Romunije«. Novi vpoklici na Romunskem. Bukarešta, 25. maja. Uradni !ist objavija vpoklic letnika 1914 pod orožje. Romunska »Unija« na delu. Bukarešta, 25. maja. lTnijonist'č-na federacija je objavila v listih izjavo, da se bo z vsemi sredstvi boje-vala proti pogodbi Romunije z Bol-srarijo in Turčijo. Tuđi italiianski poslanik v Bukarešti odstopi. ^Secolo* poroča: Tuđi italijan-ski poslanik v Bukarešti bo najbrž odstopii. Ravnotako priđe v Bukare-što nov vojaški ataše. Turska vojna. TURSKO URADNO POROCILO. 24. maja. Fronta v Iraku. Ruske Čete, o katerih prodiranju v smeri Kasr i Širin - Kankin smo po-ročali, so bile v obmejnih krajih prisiljene, ustaviti svoj pohod. V boju z ruskimi oddelki, ki smo jih opazili cb perzijski meji tja do severno )d Sa-lejmanija, je izgubii sovražnik nad 200 mož. — Fronta v Kavka-z i j i.Na desnem krilu v odseku BitHs brezpomembni spopadi patruli. V centrumu in na levem krilu smo z Iahkoto zavrnili od sovražnika na pozicije naših prednjih straž nenadno v noči na 23. t. m. izvršene napade — Polotok Galipoli. Neko torpedovko, ki se je skušala prihli-žati Kičij Kemikliju. smo s svojo artiljerijo pognali v beg. Neki na? hi-droplan, ki je poletel v smeri na Im-bros, je uspešno metal bombe na neki monitor, ki ga je opazi! v zalivu Kefalos ter na v pristanišnu se naha-jaioče naprave in hangane, Kier so izbruhnili, kakor smo konstatirali, požari. ________ Amertika mfa A^UIl London, 23. maja. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Wasning-tnna: Predsednik Wilson je včeraj dokončal noto na Angfijo v poštnem vprašanju ter jo izročil državnemu departementu. Ra2ns politične vrti. = Zadnja nota Metlike Zedinje- nlm državam. Kakor rx)roča poroče-valec »New York Amerikana« v rn^stu Mehiki, je poslala mehikan-ska vlada Zedinjenim državam noto, v kateri zahteva zadnjikrat, da Ze-dinjene države umaknejo čete. Nota pravi, kakor poroča poročevalec, da krši neprestana navzočnost tako velike tuje vojske na melvkanskih tleh čast in suvereniteto Mehike. Mehi-kanci ne marajo vojne; vsa dežela pa je pripravljena bojevati se za svoje pravice. V Washinj?tonu so zelo v skrbeh zaradi poročila, da je odposlal Carranza 30.000 mož, da zasledujejo Villo. namesto 10.000 mož, kakor je bilo dogovorjeno. = Itafiianf v Abesiniii. Rimski listi poročajo, da se doceajajo neprestano napadi na Italijane in člane italijanske^ra po*laništva v Adis Abebi. Italijanska vlada se resno bavi z mislifo, da bi svoje podanike v Abesiniii bali učinkovito scitila. = Churhfll o vojni. »Nieuwe Rotterd. Cour.« poroča iz Londona: V poslanski zbornici ie Churhill izja-vil. da bo vojna le doljjo trajala in se bodo vršili leta 1917. le veliki boli. Na to se mora vlada pripraviti. Angliia nima zadosti čet na fronti. Pet skupin ljudi kot vojaški materijal obstoja, sposobne može za fronto, veliko armado na Angleškem sa-mem, ki bi jo bilo mogoče zelo zmanjšati, ker je vpad na AngleSko nemogoč, armado v orijentu, kjer se trati pol milijona mož, in viri v Afriki in Indiji. Pri armadi je sedaj 200.000 častnikov, od katerih ima v*ak po enega shiž^brnira, poleg to- ga še 50.000 konjskih hUpcev. V vzhodni Afriki so Nemci oborožili mnogo domačinov in Francozi vpo-rabljajo 100.000 zamorcev. ZakaJ Anglija ne oborožuje že sedaj zamorcev za vojno leta 1917.? Lahko bi jih zbraia in izvežfcala v Egiptu ter od tam odposlala. Vsakih 24 ur je okroglo 1000 angleSkih vojakov ubi-tih ali ranjenih. Ce bi bilo torej mogoče samo 100.000 zamorcev vpe-Hati, bi se to že izplačalo in zakaj bi ne bilo mogoče ustvariti 10 ali 12 indijskih divizij iz 315 milijonov ljudi, ki žive v Indiji. Samo če bodo iz-rabili zavezniki vse svoje vire, bodo zmagali. Četrto vojno posolilo. Finančni minister o uspehu voineca posolila. Finančni minister Leth se je iz-iavil o uspehu IV, vojnega posojila: Rezultat vojnega posojila nadkriljuie vsa pričakovanja; zahvala gre patri-iotizmu in čutu skupnosti vsega pre-bivalstva. Podpisovanje je bilo od vsega začetka jako zadovoljivo, zadnji teden pa pod vtiskom krasnih, od našega presvitlega prestolonasledni-ka proti Italiji izvojevanih uspehov naravnost burno. Dejstvo, da ie Av-strija po preteku skoraj dveh vojnih let, zopet prostovoljno nabrala nad 4 miljarde kron za vojne svrhe, po-menja sijajno zmago našega narod-nega gospodarstva. Minister ie pf/-hvalil delovanje bančnega kon^r.rci-ja, ki je subskripcijo or^aniziral. ter tuđi zvesto podporo vseh drugih de-narnih zavodov. Posebna zahvala dk c:re tuđi časopisju, ivi e v preizku-šeni patrijotični požrtvova!nosti \t?ilo učinkujočo procaK^ndo — Pri Jadranski banki, podružnica Ljubljana, so dalje še podpisali četrto avstrijsko vojno posojilo: Josip Mežik, Rateče, 3000 K; pogrebno društvo sv. Jožefa v Idriji 20.000 kron; okrožni zdravstveni zastop, Idrija, 10.000 kron; okraina hranilni-ca in posojilnica v Idriji, za svoje stranke nadaljnjih 2600 K. — Na ljubljanskih liudskih solah se je po uradnih izkazih doslej pod-pisalo vsega skupaj 322.650 K četr-tega vojnega posojila, in sicer na I. mestni deški ljudski soli 81.000 kron, na IT. mestni 65.700 K, na TT1. mestni 9200 K, na IV. mestni 6600 K, na mestni nemški deški 22.100 K, na mestni slovenski dekliški 15.400 K. na mestni nemški dekliški soli 1400 kron, na šišenski deški in dekliški osemrazrednici 9900 K, na soli v Mari janišču 15.600 K, na soli v Lichten-thurničnem sirotišču pa 62.200 K. — Podpisovanie v šoiah. Na rentno - hranilne knjižice, ki jih izdaja c. kr. priv. splošna prometna banka, podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver, so potpisala doslej na-slednja šolska vodstva IV. avstrij. vojneea Dosoiila: I. državna gimnazija 1800 K; TI. državna gimnazija 4700 K; nemška gimnazija 1400 K; bolska vodstva: v Vel. Laskah 3200 kron, na VrhniKi 600 K, v Božako-vem 800 K. v D. M. v Polju 700 K, v Po>>reDoljah 1400 K. v Črnomlju "00 K. v Metliki 2000 K. na Crnučafi nri Uuhliani 700 K. v Litiji 200 K. v ^nodnii Idriii 100 K. — Prinomni se, da se dobi vojno nosojHo na mesečna DlaČHa (* K 50 vin.) tuđi za naprel proti rentno - hrani!, knjižicarn pri omenie^^rvi 7avo^" — Vf^no nosoHo. Vsled osehne aaČ malo obČin, Vi h] <:e tako tp-no odl*kovaip. ako se nomisJi. da živimo na kratkih tleh. M li RhirM ftft'. Deputacija trža§ke«a me^can-stva pri namestništvu. Povodom ob-letnice italijanske vojne napovedi, se ie Javila pri namestniku. baronu Fries - Skeneju. deputacija tržaškega me^čanstva, da mu izroči na Njegovo Veličanstvo naslovljeno pokionitve-no izjavo. Na nagovor voditelja deputacije, viteza pl. Bernetich - To-masinija, je odgovoril namestnik med drugim: V veliko zadovoljstvo mi je, da patrijotično misleče tržasko me-ščanstvo porabi današnji zgodovin^ ski SDominski dan, da ponovno v ta^ ko dostojni obliki izkaže svojo zve^ stobo in vdanost do cesarja in države. Eno leto je poteklo, odkar je vojna napoved prej z nami zvezane dr» žave zanesla grozote vojne tuđi v te lepe pokrajine, in to leto }e napol-njeno po neprekinjeni vrsti sijajnih orožnih dejanj, po neštevilnlh vzgle-dih junaštva in samožrtvovanja, kl bodo tvorili nekoč enega najponos-nejših listov naše zgodovine. Danes, ko imamo za sabo polno vojno leto, morem s posebnim zadoščenjem ugotavljati, da se Je lojalno prebival-stvo Trsta ia Primorske i*^^^ vrednim tega velikega časa. Trdc In težke so žrtve, ki jih vojna tu v ob-mejnem ozcmlju nalaga vsakemu po-samezniku. Ravno vojna napoved Italije Je bila, ki Je vsled nje zastalo gospodarsko življenje našega mesta, sele ona je prinesla one obsežne otežkočitve življenjskih razmer, pod katerimi imajo danes trpeti pač vsi, zlasti pa široke plasti tržaškega pre-bivalstva. Sedai so se pač tuđi onim, ki dosedaj nišo hoteli videti, odprle oči;sedaj vedo, kje se nahajajo naši resnični prijatelji. Tam dozdevni osvoboditelj, ki je brez prizanašanja prinesel uničevanje in žalost nad 'prej tako blagoslovljene pokrajine, katerega napadom zapadajo skoro dnevno kot žrtve mirni, neoboroženi ljudje, žene in otroci, tu neprestano iprizadevanje, da se stori vse, da se *olajša trpljenje proti naši volii nari-njene nam vojne, kolikor je to le inogoče. Težko leto smo preziveli skupaj in v tem čaasu smo se, kakor upam, Še bolj približali drug druge-mu. NaJ bi bil sad ravnokar pretekle-ga leta splošno spoznanje, da sta Trst in vsa avstrijska država za ved no najtesneje spojena, da je za Trst in za Tržačane mogoče samo življenje v Avstriji in z Avsrrijo! Takc se vam, spoštovana gospoda, zahvaljujem, da ste kot dobri Avstrijci. prišli danes k meni; v časuio dolžnost mi bo, da predložim vašo iziavo Njego-vemu Veličanstvu, nas *mii najmi-lostljivejšemu cesarju ki je bil Trstu vedno tako dobioten gospod in pod kojega slavnim žezlom bosta naše n.esto in vsa Primorska kmalu šla nasproti novemu časa povzdiga in cvetočega blagostanja. Sv. Lucija polou Pirana v Istri. Prezaslužna-istrska družba sv. Ciri-la m Metola je ustanovila slovensko so'c pri Sv. Lu.iii poleg Pirana Prt budila je tamošnje Sl^Mace i u resila n.;-hovo mlazno potu?x-ei»idL. S»ra^no so besneli oianski irredcntovci ter prorokovali, da soli ne. bo leto dni obstanka. Toda — motili so se. Šola obstoji in napreduje dobro pod vodstvom vrlega narodnjaka gosp. Arn-ška. Narodna zavest se lepo druži s patrijotično ljubeznijo v srcu tega toli zatiranega slovenskega prebi-valstva. Kakor drugod, tako so se tuđi tu zavzeli, da kaj store v pomoč Rdečemu križu. Priredili so dne 14. maja šolsko veselico z jako lepim sporedom. Prišlo je mnogo ljudstva, da položi mal dar na oltar domovine. Tuđi slovenski vojaki iz Pirana so naše ljudstvo razveselili s svojim po-setom. rivala jim in čast. Udeležilo se je veselice tuđi učiteljstvo iz Kort, iz Kaštela in iz Kopra s šolarji.Vsi so se divili prelepemu izvajanju vzpo-rednih točk. Gosp. učitelj in g. učiteljica imata lepo zadoščenje za svoj trud, kajti uspeh prireditve Je v mo-ralnem in gmotnem oziru jako do-ber. Znatna vsota, ki se je nabrala ob tej priliki, je bila izročena vojno-pomožnemu uradu v Kopru. Obedi in večerje v Trstu poceni. Tržaška aprovizacijska komisija sprejema prijave za kosila po 60, ozi-roma 20 vinarjev in za večerje po 30 in 20 vinarjev v bivšem restav-rantu Puntigam na trgu Sv. Ivana. Požar na Reki. v tovarni parke-tov Milch in sodrugi je nastal 4ne 23. maja ponoći požar, ki se je jako ra&širil in napravil veliko škodo. Ogenj so pogasili ognjegasci po dve-nrnem delu. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Na južnem bo-jišču je bil odlikovan za hrabrost z bronasto hrabrostno kolajno gospod Janko Z o r k o, četovodja. Dekret je podpisan po Nj. ces. vis. prestolo-nasledniku lastnoročno. Gospod Zorko je v ljubljanskih krogih znan kot odličen pevec. — Odlikovanje. Naš rojak narednik J. Pogačar, specijalno br-zojavnega oddelka št. 5, je bil v priznanje zvestega službovanja pred sovražnikom, odlikovan z zaslužnim križeem s krono na traku hrabrostne svetinje. — Oprostitev od črnovo}niške službe. Domobransko ministrstvo je odredilo: Od civilnih oblasti izdana dovoljenja, da se srne čakati na re-šitev prošnje za oprostitev črnovoj-niške službe v civilnem pokliču, mo-rajo biti časovno odmerjena in smejo veljati za največ šest tednov, V prav izrednih slučaj ih smejo pred-lagajoče oblasti podaljšati to dovo-ljenje za nadaljne štiri tedne. Ce tekom določenega roka prosilec še ne sprejme rešitve svoje vloge za oprostitev, mora brez odloga nastopiti vojaško službo. — Iz ruskega vietništva. Gosp. Rajko B o ž i Č, učitelj v Mengšu, se je zglasil z dopisnico z dne 4. aprila iz Tjumna v Tobolski guberniji telo-vadnemu učitelju Juliju Schmidtu ier sporočiK da Je zdrav, da mu gre dobro in da apa na skorajšaje svidenle v domovini. Z njim skupa] so v istem kraju še Rislar. Gabrovšek in Sil- vester. — Iz ruskega vjetništva se je natačno po 17 mesecih oglasil dne 15. maja t. 1. Pavei Martinšek. Nahaja se v Topolskern. Starši so ga že davno smatrali mrtvim. To bodi v tolažbo mnogini v enakem položaju. — Pomagajte ranjencem! Nabi-ralni voz priđe! Na stotine dobro-delnih rok je preteklo jesen obložilo voz, ki je bil poslan po damskem odboru c. in kr. poliskega transportne-ga vodstva št. 9, da nabira zimsko perilo za naše junake ob Soči. Ne-številna zahvalna pisma iz strelskih jarkov na Železni fronti pričajo o hvaležnosti in veselju obdarovanega vojaštva. Pa ne samo vojskujoče se čete imajo pravico na našo hvalež-nost, spominjati se moramo tuđi ti-stih, ki so svojo kri in svoie zdrav-je žrtvovali domovini. Zgoraj imenovani damski odbor pod zopetnira vodstvom gospe majorke Irme Mar-tinovits si je postavil nalogo, zbirati tuđi za te junake perilo. V ta namen bo, začenši s prihodnjim tednom, vozil več dni poseben voz po raznih ljubljanskih ulicah, ki bo zbiral perilo za ranjence v ljubljariskih bol-nicah. Vsak, tuđi najmanjši dar, novega, starega ali rabljenega perila se sprejme s hvaležnostjo in bodi le izrečena prošnja, na} se odda čisto, oprano perilo. Omenjeno bodi, da se poškodovano perilo popravlja v delavnici v liceju, v pritličju, soba št. 2 in se dame vljudno vabijo na sodelovanje. Darila se v tem lokalu sprejemajo vsak čas. Potrebno oblastveno dovoljenje za to zbiranie je bilo poddjeno z odlokom c. kr. deželnega predsedništva v Ljubljani z dne 15. maja 1916, št. 3060/M. — Vojaškim kazensklm zagovornikom za skupno armado in c. kr. deželno brarnbo je ministrstvo za deželno brambo imenovalo gosp. dr. R a v n i h a r j a, odvetnika v Ljubljani. — C. kr. ministrstvo za bogo-častie in nauk je priredilo v letu 1915. natečaj za vojniške spomenike, katerega so se v velikem Številu udeležili vsi umetniŠki krogi. Natečaj je bil zaključen meseca novembra 1915 z javno razstavo predloženih osnutkov. Da se izid natečaja med prizadetimi krogi po možnosti razširi, je zaiožništvo umetnin Anton Schroll & Ko. na Duna5u na poziv imenovanega ministrstva izdalo publikacije s slikami in popisi onih osnutkov, katerim so bile prisojene nagrade ali častna priznanja. Na to publikacijo, ki se prodaja v knjigo-trštvu, se interesentje opozarjajo. — Svarilo zaradi zemljiških špekulacij. Dogaja se, da skušajo brezvestni špekulantje kmetijskemu prebivalstvu na ta način škoditi, da ie pregovarjajo, naj proda svoja zemljišča, češ, da so zemljišča vsled vojne izgubila na svoji vrednosti. Tako lažnjivo prigfovarjanie se mora najstrožje obsojati. — Zemljišča vsled vojne prav nič nišo izgubila na vrednosti. nasprotno, njih vrednost ie izdatno poskočila in bo se naprej rasla. Prav odločno je zato treba svariti, naj se zemljišča ne prodajaic. —li van KladjraJ".*! Po daljsem bolehanju je* umrTvpokojeni deželno-sodni nadsvetnik g. Ivan K1 a d v a. ?apustivši vdovo in troje hčerk. Pokojnik je služboval pri raznih sodi-Ščih na Kranjskem in je povsod uži-val velik ugled kot odličen sodnik in pravi ljudski prijatelj ter zvest narodnjak. Bodi mu ohranjen prijazen spomin! ; ; n. /■>. — Društvo maglstratnih uradnikov je imelo včeraj izredni občni zbor, ki je razpravljal o stalni vojni dokladi. Občnega zbora se je ude-ležil tuđi župan dr. Ivan Tavčar. Poročilo priobčimo jutri. — Oddaja iaic. Jutri se bodo zopet oddajala jajca pri mestni aprovi-zaciji v cerkvi sv. Jožefa proti krušnim kartam. Nezgode. Neprevidni kolesar je v Rožni dolini pred domačo hršb po-drl štiriletno Marijo Peternel tako nesrecno, da je zadobila na obeh ro-kah opasne poškodbe. — Jožef Jerič, 131etni posestnikov sin iz Možanc, je gnal domačega vola na polje. Žival se mu je pa iztrgala in ga s tako silo podrla na tla, da si je pri padcu po-habil desno roko. — Franc Bukov-nik, 9 let stari kočarjev sin v Begu-njah, si je hotel okrepČati svojo žejo; zlezel je na omaro, katera se je prev kucnila in mu zlomila desno nogo. »Kar Bog naklone.« Z iutraj-šnjim dnem otvori, kakor znano, Kino Ideal teden velikih učinkovitosti. Kot prva učinkovitost se bo pred-vajala trodejanska življenjska slika »Kar Bor naklone«. Je to zakonska drama, ki se vrši v najboljših dmžab-nih krogih, ki mora vzbuditi zanimanje v občinstvu, zlasti še, ko Je tuđi igranje na umetniški visini. Pred-vsem vdla ta za igraica ob«ii 4ay> Stran 4. .SLUVfcNbKJ nakvju*, dne 26. maja itut) 121. Stev. nih viog, Eteo Frdhflcli in Antona Verdiera. Prijeten, mistično barvani sujet drame in liubki otroski pribori zagotove filmu uspeh. V dopolnilo se predvaja se »Janče Lahkoživček v pasti«. Veseloigra v dveh dejanjih, v kateri mora mlad mož vslel za-mene vrat poročiti stiro zarjavelo devico. Burka nudi mnogo zabave. Sascba - Messtrov fiiir št. SO a ima posnetke z vseh voirJ*i pozorišc. —« Spored mladini ni pMneren in se prtdvaia te tri dnevc in sicer v so-boto 27„ nedeljo 2S. in ponedciiek 29. maja v Ideal * kino. Razne stvari. * Nasilen vlomilec. V Zoppotu pri Berlinu so vjeii nevarnega vlo-milca. Ko so ga pripeljali na policijo, je ustrelil dva redarja in pobegnil. * Samomor. Odvetnik v Budimpešti dr. Žiga Dick ie skočil s tretje-ga nadstropja svojega okna in se je ubil. * Umorien in oropan vojni vjet-nik. V Mauerkichenu na Tirolskem so našli ubitega ruskega vojnega vjetnika. Ta je bil najbrž ušel iz ka-kega vjetniškega tabora in je bil ubit in oropan. Kraj njega so našli hrastovo poleno in iz žice narejen bič. * »Priđe s piihoJhiini vlakom.« Na kolodvoru v Ljcnu je stal viak z Ital'janskimi vojnim vjcrniki, med rijimi so bili tuđi ohirji. Neki avstrij-s\l vojak zakliče italijanskim oficir-lem: Kje pa imatj Cadorno? — Promptni odgovor. Pliće s pribod-ijim vlakom. - / \* * Nov irancoski zrakoplov. »Dailv Express; poroča iz Pariza o novem francoskem letalu. ki ie ho-čejo ravnokar postaviti v službo. Letalo je zelo lahko, sa hitro dvigra ter ima hitrost 125 milj na uro. V francoskih tovarnah za letala je zaposlenih 10.000 delavcev. * Pomanjkanje mesa na Franco* skem. Pariške gospodinje so uprizorile v tržnicah velike demonstracije zaradi draginje mesa. Zmenile so se, i da ne bodo kupovale mesa. vsled česar se je vsled nezadostnih hladil-nih naprav mnogo mesa spridilo. — Tuđi v provinciji primanjkiije mesa. Ker hocej oblasti regulirati cene, stavkaio klavci fn mesarji. * Tragičen slučaj. Policija v Mi-trovici je sporoČila policiji v Zagrebu, da je gostilničarka Zora Maldini odpotovala v Zagreb k sorodnikom, po njenem odhodu pa da je umri njen petletni sin Dušan. Zora Maldini je pri policijskem zaslišaniu priznala.da je pred svojim odhodom iz Mitrovice zastrupila svojega sina in storila to, ker je hotela samo sebe ubiti. V istem trenotku je vzela iz žepa bri-tev in si prerezala na levi roki žilo. Prenesli so jo v bolnišnico. Policija iz Mitrovice je medtem sporočila, da zastrupljeni deček ni mrtev. * Francoski letalec Gilbert v drugo pobegnil. Francoski letalec Gilbert. ki se je bil pred meseci po-nesrečil na švicarskih tleh in bil po tem konfiniran v nekem švicarskem mestu, pa ie od tam v ženski obleki pobegnil in so ga priieli, predno je Še dospel na Francosko, je sedaj v drugo pobegnil. Po prvem njegovem begu so ga zaprli. to pot pa je našel pot v prostost skozi ventilator na stranišču. Baje so mu že zopet na sledu. GOSPOđdTStVtL — Nadomestilo za žvepleoo mo- ko. Ker bo letos silno malo žveplove moke za zatiranje trsne piesnobe, oziroma je morda sploh ne bo dobiti, zato je važno, da vinogradniki pra-vočasno poskrbe za kako nadomestilo. Med mnogimi sredstvi. ki so naaomestilo za žvepleno moko, se je doslej najbolje obnesel kalijev hiper-manganat, ki hitro učinkuje in to ne le proti plesnobi, ampak tuđi proti gnilobi grozdja. S kalijevim hiper-manganatom se trte škrope, in sicer se vzame na 100 litrov vode 10 dek kalijevega hipermanganata in 2 do 3 kg finega, mastnega, vgašenega apna. Kalijev hipermanganat se dobi v vsaki množini pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani. Natančno navodilo, kako se je posluževati kalijevega hipermanganata, se nahaja v spisu »Bolezni na grozdju«, ki se dobi pri kmetijski družbi za 10 vinar-jev, ali po posti za 15 vinarjev, ter je denar za ta spis v znamkah na-prej poslati. Današnj list obsega 4 str: ni. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. I Otfte M iliMllM 1674 iitliniii siti solidnemu civilnemu gospodu, v sredini ==^»= mesta. ^=^=== Poizve se v uprav. »Slov. Naroda«. = Spi*]** sa tako! ===== kontoristinja ▼eita ćedkega In nemib. |exlka. Ponudbe na) se pošljejo na uoravmšt. »Slov. Naroda« poH „A- H. 10 1691. 1691 MA IZBIRO poSilja tuđi na de2eio N asnc 2652 BLUZE plaftče, joplce, krila, kostume, noćne halj«, peri I o. modne ored meie iportae klo bake instasnlks. /elo solidna tvrdka. M. Krištofič - Bučar Habijana, Start trg 9. Laatna hišSL Fine otroške oblekce :: in krstne oprave, si Potrti neizmerne žalosti naznaniamo v^em sorodnikom, pnjatelicm in zrancem pretužrto vest, da je na§ iskrcnoljubljeni, dobri soprog, ozir. oče in bratranec, g^spod dVm Ivan Uleđita c. kr. đeielnosođni nađsvetnik v p. dne 25 t. m. po dolgi mučni bolezni, previđen s t"!a2i!i sv. vere, bo^u-vdano rreminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto dne 27. t. m. r»b 4. uri popoludne iz mrtvašmee pri Sv. Knštofu, na pokopali^če k Sv. Kri2u. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v fami cerkvi v Kamniku. V LJUBLJANI, dne 26 maja 191G. Franfa Kladva roi Llćan, sorrnga. — Mar??a, Eiiic?t, Vtrlca, bčerke. — Martin oliiva, pose-in.k, bratranec. 1696 Mestni pogrebni zavoi v Ljubljani. Zahvala. Za vse soža je, tolažho in molitev ob smrti ia pogrebu našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda Irt7pf?i 7iirt?ifi2! J se hvaležcega srca iskreno zaT^valjujcmo. I ZABREZNICA, dne 26. maja 19 6. Žalufoči. Gospodična is lMlJi« r«AUe lite s 1. junijem mesećno sobo z dobro hrmno. t6?5 C' njene poaudbe pod y,SObft M hrano/ 1$85(< na uoravništvo »Slov. Naroda«. Stanovanje meblovano ali ne, s porabo Trta ali terase v blizini mesta, M 1Š&6-Pooudbe pod yybllilnai mosta/1684" na upravništvo »Slovenskega N&roda«. Krapina -Toplice (Hrvaiko) Pojasnila in prospekti gratis po ravnateljstvu. ozdravi jo: Giht, Revmatizem, Ishlas« 1293 OVES se nadomesti z melasnlmi krmi li, ki jih razpošilja deželna centrala krmil, Ljubljana, Turjaški trg St. 3, v vrečata po 50 kg. Cena je K 35— za 100kg. ,K1HO CGMCRAL* v deželnem siednllSču. Samo danes v petek. — Veliki Svenska film: Izdolalceuo platilo. Jutri ¥ soboto In nedelfo: 1689 llniiliin v nfiui niniilhi II dpi IIUJUUU V liUil LglllUlll* II. UCI. Velezanimiva detektivska zgodba. Voino iaili (oeiiH zavarovanie. Kaj je vojno invaliditetno zavarovanje ? To zavarovanje ima namen, zasigurati zavarovancu poleg državne invaliditetne rente, še izplaČilo gotovega kapitala za slučaj, đa je postal trajno delanezmožen vsled bolezni ali zadobljenih poškodb (ran). Za sklep tega najnovejšega zavarovanja se priporoČa ces. kr priv. zavarovalna družba na življenje „Avstrljski Feniks11 Generalni zastop v LJubUant, Sodnn ulica 1. Pri pismenih vprašanjib, ki ne obvezujejo nikogar, se prosi navesti: a) ime in naslov, b) vojaško službeno razmerje, c) visokost svote, koje se namerava zavarovati. 1667 Vse dame vedo, da je dobro desinfekcijsko sredstvo pri toaleti in postrežbi bolnikov velike važnosti. Dandanes se zahteva, da učinkuje desinfekcijsko sredstvo sigurno in hitro dalje pa, da ima tuđi dober duh in da je poceni. Zelo pogosto bodemo opazili, da dame desinfekciska sredstva, ki imajo duh po karbolu, odstranijo, ker se ta zli vonj težko odpravi z rok, obleke in perila Če pa vedno Ie Lvsoform rabmo, nimamo nobenih neprijetnosti. Lysoform ima prl-jeten, aromatičen vonj, je poceni in nestrupen Originalne staklenice v vsaki lekarni in drožeriji po K 1*25. Vse dame naj bi torej le Lvsoform rabilo. Im em« »i L ■•!«■ Ljsofora i stcklcnlci 100 fr......K 1"» ,, » n 200 fr • . ••••». «• **«•■• 500 gr • ••••»* ** 1M0 gr......- 7*— Ljsofora t—letao mito kos a......« ?— PoaftTC ■CtC'LfitflHB MlBB Viift 0 m • • $» • ™"