TRST, torek 19. junija 1956
Leto XII. - Št. 142 (3380)
PBirfOBSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94 638, 93 808, 37-338
UREDNIŠTVO: UL,. MONTECCHI št. S, II. nad. — TELEFON S3-*#S IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir - Za FLKJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalo2Da si v j ,
MALI OGLASI: 20 lir beseda.
Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega nsr.a irst	runj-	/vgcnvu«	uniruMAuvncui	»nwMiiwnt.8a	   -
Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 375 • izdaia založništvo tržaškega tiSKa u.
Izredno velik odmev TogUatttjevih izjav Zmedeni komentarji reakcionarnega tiska
Togliattije nakazal samostojno pot italijanskih komunistov ter dokazal vitalnost in sposobnost stranke, ki jo vodi - Na tej podlagi se bo razprava o vprašanjih socializma še bolj razširila in poglobila na petkovem zasedanju central, komiteja in nato na kongresu UPI
(Od našega dopisnika)
j RIM, 18. — Togliattijevi od-: šovori na vprašanja o poro-' tilu Hruščeva, ki so bili objavljeni v včerajšnji «Unita». 80 imeli izredno velik odmev ^ Italiji in v svetu. Ves italijanski tisk posveča Togliat-i 'ijevim izjavam dolge članke Pod velikimi naslovi na prvih j straneh. Hkrati pa vlada sedaj še večje zanimanje za zasedanje centralnega komiteja KPI, ki bo v petek. Kot smo Jo poročali, sta na dnevnem ledu dve poročili. Najprej bo ' Poročal Togliatti o pripravah !a konkres KPI, ki je pred-\ ?}den v oktobru. Drugo porodilo pa bo imel Giancarlo Pa-ktta o volilnih izidih in o splošnem političnem položaju, ro razpravi o obeh poročilih “odo določili dnevni red za Partijski kongres. Zvedelo se la, da je poslanec Amendola Predlagal, naj bi k omenjenima točkama dnevnega reda aodali se točko »razno« da bi , “a ta način omogočil čimbolj obširno in poglobljeno debato o najvažnejših vprašanjih socializma. Sindikalni voditelj “i Vittorio pa je mnenja, da “i morali načeti že pred kon-1 (tesom vprašanje morebitnih Izmenjav v vodstvu partije, |"0 katerih bi moralo priti pokopoma, da bi se na ta način k°gnili nenadnim sklepom i ‘Ongresa.
j Čeprav se ne more zahte-vhti od nikogar, da nepristransko in pravilno oceni To-jfbattijeve izjave, ki zadevajo *°mplicirana vprašanja gra-! ttve socializma v Sovjetski ?vezi po oktobrski revoluciji j P vprašanja politike komuni-j|tičnih strank na svetu, je že ,ečaj splošno mnenje predstavnikov naprednih politič-P'h struj, da je Togliattijeva i!ccna izjav Hruščeva o kultu talinove osebnosti v glavnem pozitivna. Komentatorji tovorijo pri tem o reviziji jjfpre partijske linije. Togliat-Ll je dejansko razširil obsod-,(1 kulta Stalinove osebnosti, ‘ tem da je vprašanje pre-fSe[ na marksistični teren, !sr je bilo edino pravilno P s čimer je prevzel v svo-ie roke pobudo in s tem kon-|?olo nad položajem. Pokazal J prvi obris samostojne poti Politike KPI in s tem dokazi vitalnost partije, ki jo vo-Se posebej se poudarja. :s gre v Togliattijevi oceni J? protiofenzivo proti reak-j?°narnim krogom, ki so zalit govoriti o krizi italijan-cega komunizma. Nekateri '“Mentatorji goyorijo celo o >?0vi listini«, ki jo je izdelal gliatti skupno z vodstvom jpanke, ki bo služila kot ka-U>ot ne samo italijanski ko-BJhhistični stranki, temveč ?°rda tudi vsem komunistič-jPt strankam v zahodnih dr-jvah. Pri tem poudarjajo. II* n i potrebno dajati preveč /like važnosti Togliattijevim /'tikam na račun sovjetskih : °/iteljev.
L Ne gre namreč samo za kri-{jf®, ki naj bi bile nekaj iz-1 Pnega zaradi tega, ker so uvno izrečene prvič, so pa li - ati povsem v skladu z lilij0, ki jo je nakazal molovski kongres. Gre v prvi
•Sti za konstruktivno kriti-
/: ki zahteva uporabo mar-,'Stične metode za analizo
i*°ga, kar se je
zadnjih
J**etlet.jih zgodilo. Pri tem se JJlogo razpravlja o kritiki na-/ia objave poročila Hrušče-A o katerem delegati ino-Iltskih komunističnih strank bili obveščeni. Trdi se, Z so hoteli sovjetski voditelji ?rabiti motodo «choca». Ta ;,etoda pa bi brez dvoma na-i,:ela pri voditeljih komuni-l^nih strank drugih držav j? odpor. Sovjetskim vodite-pa je ta metoda koristili ta dosego smotra, ki so ga j/ledovali in ga zasleduje-L' Pri tem prihaja v poštev JJJ> odgovornost vseh komu-Etičnih partij, ki so na ta Ih n prispevale da zavzame-|. do •vprašanja obsodbe kul-£ osebnosti samostojno stali/6 in si določijo samostoj-L Poti svojega političnega de-
kSnia' -	a	•	•
(.komentatorji poudarjajo,
K *° Togliattijeve izjave prav
Vsdi tega toliko bolj hvale
*dne, ker je prvi zavzel
	S	  -
Pripravljanje nam <itga zakona o javni varnosti
8. — Z začetku današ-II *eje senata je predsednik ij/kagora sporočil, da je do-l. Pismo predsednika ustavil*8 sodišča, s katerim ga | Pšča o razsodbi v zvezi s K ^13 zakona o javni varno-
;irWzagora je sporočil, da bo RjS.°dba poslana notranji ko-g'ji, da lahko prilagodi na-|i? zakona o spremembi zali/* o javni varnosti, in gle-k katerega je senator Schia-f|° že pripravil poročilo, j/ Florence javljajo, da je vpajšnje sodišče sklenilo n> ti ustavnemu sodišču v t^jo vprašanje neustavno-3 ,°i. 18 omenjenega zakona Uavni varnosti, ker je v V&rotju s členi 8. 17 in 19 \ 've. To je sodišče skleni-V Pa zahtevo zagovornika (Ana pridigarja «Kristusove ki je bil obtožen 1 dve omenjenega člena, ker lupini 20 poslušalcev jav-(azlagal evangelij.
jasno samostojno stališče in nakazal osnovo, na katero je treba postaviti v prihodnosti politiko italijanskega socializma- Za izdelavo italijanske socialistične poti v socializem pa seveda ni dovolj intervju voditelja KPI. To bo moralo biti predmet globoke in obširne razprave ne samo v o-kviru KPI, temveč tudi v o-kviru PSI.
Zaradi tega se sedaj s tern-večjim zanimanjem pričakuje članek, ki ga bo voditelj PSI Pietro Nenni objavil o obsodbi kulta Stalinove osebnosti v politični reviji svoje stranke «Mondo Operaio«. Ze jutri pa bo glasilo PSI «Avan-ti» objavilo članek pod naslovom «Razlike med PSI in KPI«.
V članku se obsoja jalovost tistega tiska, ki nenadno raz pravlja o odnosih med obema strankama in o tem, ali se bo PSI ločila od KPI ali ne. V članku je nadalje poudarjeno, da se bodo med razpravo o vprašanjih socializma vsekakor pojavile razlike v mnenju socialistov in komunistov, ki sicer ze obstajajo. Toda napaka, kateri se je treba izogibati, pa je v tem, da PSI ne bi sedaj začela opravičevati grehe in napake socialdemokratov z napakami Stalina. Po drugi strani pa je nevarnost za KPI v tem, da se ne bi sedaj komunisti enostavno vrnili k Leninu, ne da bi pri tem iz vseh dosedanjih dogodkov upoštevali nauk za prihodnost.
Zanimivo je pogledati, kako je v pravem trenutku ocenil Togliattijeve izjave konservativni tisk, ki mu stoji na čelu veliki renomirani dnevnik «Corriere della Sera«. V svojem uvodniku, ki je brez podpisa in ki ga pripisujejo zaradi tega glavnemu uredniku lista Mariu Missiroiiju, ne ve njegov avtor ničesar drugega povedati kot to, da gre za «neprijetno senco« in da si » Stalinovo obsodbo njegovi nasledniki zapirajo oči pred svojo soodgovornostjo ter da revolucije ((izženejo z oblasti ljudi, ki so jih obkolile tragične sence«. Bolj stvarna je tu-rir.ska «La Stampa«, v kateri znani Vittorio Gorresio poudarja, da bo odslej komuni-st;čna partija Italije delala zase, iskala lastne rešitve v soglasju s posebnimi vprašanji in posebnimi pogoji, ki se v Italiji postavljajo.
«Za Togliattija je bistveno ostati komunist, piše Gorresio, še več, biti danes še bolj komunist od ustanoviteljev sovjetskega komunizma: in to pomeni, da mora Togliatti najti komunizem novega tipa ne glede na Stalina in ne glede na KP ZSSR, ne glede na enotno teorijo enega samega poglavarja ljudstev, ne glede na vodilno državo.« Clankar zaključuje, da mora Togliatti uspeti v prepričevanju javnega mnenja, da nova italijanska komunistična partija, ki
se )e_. odtrgala od sovjetske je kljub videzom v nasprotju pokorščine, ne bo v Italiji do- --vedla do onih posledic, ki jih sedaj v ZSSR obžalujejo.
V inozemstvu pa je največ komentarjev vzbudil Togliattijev intervju v Franciji in v Angliji. Poročila poudarjajo, da je zelo značilno, da glasilo francoske komunistične partije »Humanite« o Togliat-tijevih izjavah enostavno molči. Ugledni konservativni list «Le Monde« razlikuje v To-gliattijevih izjavah tri pom-membne elemente:	1. Stalin
je delal napake, 2. Togliatti obžaluje škandal, ki je nastal zaradi tega. ker je poročilo Hruščeva objavilo ameriško zunanje ministrstvo in 3. italijanski komunisti bodo od danes naprej hodili po svoji poti.
Po drugi strani pa je zabavno, kar piše na primer ((Pariš Presse«: «Ali Palmiro Togliatti dela za svoj račun ali pa ni morda glasnik jugoslovanskega predsednika in
Moskvo?« ((Poročilo Hrušče-va bi moglo ostati jabolko razdora med italijanskimi socialisti in komunisti« piše, na primer, o isti zadevi ((France Soir«.
Londonski «Times» poudarja, da je šel Togliatti dalje od Hruščeva. Togliattijeve izjave prihajajo sovjetskim voditeljem v neugodnem trenutku. ker imajo v gosteh Tita in .hočejo dokazati, da dve državi lahko živita v soglasju kljub preteklim sporom. Oni ne morejo kritizirati Togliattija, ne da bi pri tem kompromitirali veliko delo pomiritve s Titom.
Podpredsednik angleške komunistične partije Palme Dut je s svoje strani ugodno komentiral Togliattijeve izjave. Glasilo njegove stranke «Dai-ly Worker» piše, da so Togliattijeve izjave načele važno vprašanje kršitve komunistične? demokracije v Ruri-ji in da nadaljnjo potrebno
obrazložitev lahko dajo samo sovjetski vocitelji.
A. P.
Martino v prihodnjih dneh v Parizu in Londonu
RIM. 18. — Zunanji minister Martino se bo 20. junija sestal v Parizu s svojima kolegoma Pearsonom in čr. Lan-gejem, zunanjima ministroma Kanade in Norveške. Kot je znano, so ti trije dobili nalogo na zadnjem zasedanju NATO, da proučijo raztegnitev sodelovanja med atlantskimi državami na nevojaške sektorje. Po. teli razgovorih v Parizu bo odšel Martino v London, kamor ga je povabil britanski državni tajnik za zunanje zadeve ter bo imel v ponedeljek 25. t.m. razgovor s Selwynom Lloyčom o delu «odbora treh« in o drugih vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
MCev in itKian o Toglialtlieuih izjavah
MOSKVA, 18. — Prvi tajnik KP ZSSR Nikita Hruščev je takole odgovoril na vprašanje, kaj misli o Togliattijevih izjavah;
«Slišal sem govoriti o teh izjavah, toda nisem jih še či-tal. Čeprav jih ne poznam, sem gotov, da gre za dobre izjave, kajti on ima vedno dobre govore. To trdim, ker Togliattija poznam. Togliatti je en sam. Nikdar ne reče nepotrebnih stvari«.
To izjavo je dal Hruščev nocoj na sprejemu na čast Titu v hotelu «Sovjetskaja». Mikojan pa je izjavil:
((Togliattijev govor sem či-tal in lahko rečem, da Togliatti je Togliatti«.
Neki italijanski novinar je vprašal Hruščeva, kaj misli o odnosih z Italijo.
«Ti odnosi niso ne topli ne hladni. Lahko se reče. da so sveži« je odgovoril Hruščev.
«A!i postajajo toplejši?« ga je vprašal novinar in Hruščev je odgovoril:
»Upamo. Toda razumete, Italija ima mnogo notranjih problemov.«
Italijanski novinar je pripomnil, da je to res in da je eno izmed teh vprašanj v dejstvu, da je v Italiji preveč komunistov. Hruščev je odgovoril:
«Na to bi morali biti ponosni. Prej ali slej bodo delavci povsod razumeli, da so njihove koristi s komunisti.«
VELIČASTNE PROSLAVE DNEVA NEODVISNOSTI V VSEM EGIPTU
Egipt si bo ustvaril družbo
ki bo slonela na socialistični podlagi
BhSOLUCLIA 7, ZADNJEGA ZASEDANJA (UMNhGA ODBORA CGIL
Za zmanjšanje urnika nb isti mezdi in za povečanje števila zaposlenih
Podpora za izvajanje Vanonijevega načrta glede industrije, borbe proti brezposelnosti in proti akciji monopolov ■ Za udeležbo pri izdelavi ukrepov za proizvodni razvoj • Objektivna podlaga za enotno sindikalno akcijo
Naser poudarja, da bo Egipt ostal izven blokov ter da se bo boril proti imperializmu, atomskim bombam in rasni diskriminaciji - Razgovori Šepilova z Naserjem in egiptovskim ministrom za trgovino - Poslanica Selwyna Lloyda
KAIRO, 18. — Dan neodvisnosti, ki ga danes proslavljajo v vsem Egiptu ob končnem odhodu britanskih čet, se je proslavil z nepopisnim navdušenjem ljudstva.
V Aleksandriji so odkrili spomenik «žrtvam prekopa«, t. j. študentom trgovske šole, ki so padli med napadi na angleška taborišča ob prekopu. V mestu je bila tudi vojaška parada, nad mestom pa so letele skupine letal. Po vojaški paradi so letala in helikopterji trosili nad mestom letake z izvlečkom Naserje-vtga govora in z glavnimi členi nove egiptovske ustave. Na novem Trgu zmage pa so odkrli spomenik, ki spominja na angleško bombardiranje leta 1882, medtem pa so vojne ladje izstrelile številne salve.
V Port Saidu je uradne proslave začel predsednik Naser, ki je osebno dvignil egiptovsko zastavo na poslopje pristaniškega poveljstva, kjer so do zadnjega bile angleške čete. Množica je Naserja in člane revolucijskega sveta navdu-
šeno pozdravljala, ko so se pripeljali v odprtem avtomobilu. Med vzklikanjem množice so se oglasile vse sirene v pristanišču, z vojnih ladij pa so izstrelili 21 topovskih salv. Takoj zatem je zaplul v Sueški prekop konvoj 42 ladij-Nad mestom pa so letele skupine letal. Zatem je predsednik Naser prižgal 250 bakel, ki jih bodo atleti v štafetnem teku ponesli ob obrežju Sueškega prekopa do Kaira.
Naser je imel tudi kratek nagovor, v katerem je izjavil med drugim; «Z današnjim dnem se zaključuje nad 70 let tuje okupacije, poniževanja, trpljenja in solza. Egiptovsko ljudstvo je utrpelo najhujše ponižanje, toda pogumno le prenašalo zatiranje in izkoriščanje. Ne jeklo, ne smodnik nista mogla preprečiti našim mučenikom, da žrtvujejo svojo kri za stvar osvoboditve naše domovine.
Mi smo srečni, da lahko pri. sostvujemo zmagi, ki je on; r.iso mogli videti. Začenja se novo razdobje v naši zgodo-
Po Titovem povratku v Moskvo
so se nadaljevali politični razgovori
Za jutri pred '1 itovim odhodom, je napovedana tiskovna konte-renca K. Popoviča - trancoski veleposlanik v Moskvi obiskal 'lita
MOSKVA, 18.	— Danes
predpoldne so se v Moskvi nadaljevali jugoslovansko-so-vjetski politični razgovori. Seje, ki je trajala od 10. do 12.30, so se udeležili člani obeh’ delegacij, in sicer z jugoslovanske strani maršal Tito, Kardelj, Koča Popovič, Mi-jalko Todorovič, Jakov Blaže-vič s sovjetske strani pa Bul-gaiiin, Hruščev, Vorošilov, Mi-kojan in Molotov. Odsoten je bil samo Sepilov, ki je na uradnem obisku v Egiptu. Poleg tega so seji prisostvovali jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Mičunovič, generalni tajnik predsednika republike dr Jože Vilfan in šef kabineta E. Kardelja dr. Vratuša, s sovjetske strani pa namestnik zunanjega ministra Kuz-njecov, sovjetski veleposlanik v Beogradu Firjubin, član kolegija sovjetskega zunanjega ministrstva lljičov in namestnik vodje petega oddelka v zunanjem ministrstvu Levic-kin Uradno poročilo, ki so ga izdali po razgovorih, ugotavlja, da so med razgovori, ki so 'potekali v prijateljskem in prisrčnem ozračju, v duhu iskrenosti in popolnega razumevanja, nadaljevali izmenjavo misli.
Uradna zastopnika obeh vlad sta na tiskovni konferenci izjavila, da so na sestanku razpravljali tudi o odnosih med obema partijama. Razgovori se bodo nadaljevali jutri in nato bo objavljeno skupno poročilo.
Jutri bo maršal Tito prisostvoval velikemu zborovanju na stadionu Dinama, kjer bosta govorila Tito in Hruščev. Pred odhodom jugoslovanske delegacije iz Moskve v sredo bo Koča Popovič imel tiskovno konferenco. Sovjetski zastopnik je danes obvestil novinarje, da bo centralni komite KP SZ priredil jutri zvečer v Kremlju večerjo na čast jugoslovanski delegaciji.
Na vprašanj«, ali je maršal
Tito razen od Romunije dobil vabilo od nekaterih drugih držav, naj jih obišče, je jugoslovanski zastopnik odgovoril, da kolikor je njemu znano, takih vabil ni bilo. Dalje je izjavil, da bivanje jugoslovanske trgovinske delegacije pod vodstvom Avda Huma v Moskvi nima nobene zveze z obiskom maršala Tita.
Maršal Tito ie snreiel dane* dopoldne francoskega veleposlanika v Moskvi Mauricea Dejeana. Do obiska je prišlo na željo francoskega veleposlanika.
Maršal Tito, Kardelj in ostali člani jugoslovanske delegacije so danes popoldne v spremstvu Hruščeva obiskali vojaško letališče «Kubanka» blizu Moskve in si več ur ogledovali makete, prototipe zadnjih sovjetskih letal, inštalacije na letališču in opazovali let novih tipov sovjetskih letal. Pred letališčem so maršala Tita pozdravili minister za narodno obrambo maršal Zukov, maršal aviacije Zigarjo in komandant moskovskega vojnega področja Moskaljenko. Na poti na letališče je številno občinstvo navdušeno pozdravljalo maršala Tita.
Jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Veljko Mičunovič je priredil nocoj v velikem sovjetskem hotelu «Sovjettkaja poštenim« sprejem na čast predsedniku Titu. Sprejema se je udeležilo okrog tisoč povabljenih, med drugimi Vorošilov s soprogo, predsednik vlade Bulgamn. Hruščev, Mikojan, Kaganovič, Pčrvuhin, Molotov, maršal Zukov in drugi. Sprejema se je udeležil tudi podpredsednik indijske vlade Radakrišnan, ki je na obisku v Moskvi, člani diplomatskega zbora ter številni sovjetski, jugoslovanski in drugi novinarji.
Med sprejemom so jugoslovanski novinarji vprašali maršala Tita za njegove vtise o
današnjih razgovorih. Maršal Tito je poudaril, da je obisk jugoslovanske delegacije v Sovjetski zvezi velikega pomena in da bo prispeval ne le k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in likvidiranju vsega, kar je v preteklosti razdvajalo obe državi, temveč tudi k utrditvi miru v -sem svetu. Maršal Tito je poudaril, da razgovori potekajo v najboljšem ozračju, prisrčnosti in popolnem razumevanju. «Vam, je nadaljeval Tito, ni potrebno dajati poseben intervju, ker ste bili ves čas z nami, tako da ste videli težnje sovjetskega ljudstva, ki je daleč od misli na vojno. Videli ste prav tako, kako sovjetsko ljudstvo sprejema vse, ki streme po miru, kot svoje najboljše prijatelje.«
Sestanek na krmnih Tilo-nehru naser?
NOVI DELHI, 18. — V indijski prestolnici ne potrjujejo in tudi ne zanikujejo informacij, da se bodo indijski ministrski predsednik Nehru, egiptovski predsednik Naser in jugoslovanski predsednik Tito sestali na Brionih.
V indijski prestolnici omenjajo samo, da bi se Nehru in Naser, ki bosta obiskala Jugoslavijo julija, lahko sesta. la za 48 ur na Brionih. Nehru bo namreč prišel na Brione 18. julija, Naser pa bo na obisku v Jugoslaviji od 12. do 19. julija.
V beograjskih krogih pa iz javljajo, da tak sestanek ni nemogoč, da pa ni bilo glede tega še nif sklenjenega. V diplomatskih krogih v Beogradu pa so mnenja, da bo do takega sestanka res prišlo. Na ser pa bo tedaj predsedoval na Bledu konferenci indijskih poslanikov ▼ Evropi,
vini in čaka nas delo, da popravimo zlo, ki ga je napravil okupacijski režim«
V intervjuju z dopisnikom lista «A1 Gumhuria« izjavlja Naser med drugim; «Zelim, da bi moja država prevzela obliko kooperativistično-socialistič-ne družbe. Moja želja je tudi, da bi se mi osvobodili slehernega egoističnega individualizma, da bi se vsakdo od nas posvetil delu za skupnost. Na ta način in samo na la način bomo lahko izvršili gospodarsko in socialno obnovo dežele«.
V intervjuju listu «A1 Saab« pa je Naser izjavil, da ostane Egipt «nevtralen v sporu med Vzhodom in Zahodom« in da se bo boril proti imperializmu, atomskim bombam, rasni diskriminaciji ter vmešavanju v notranje zadeve drugih držav.
Med nalogami, ki jih ima Egipt pred seboj, je Naser napovedal borbo za ustvaritev egiptovske družbe, ki naj temelji na kooperativistični in secialistični podlagi, borbo za razvoj industrijskih in kmetijskih podjetij in borbo za «o-krepitev arabskega neodvisnega bloka in njegove obrambe proti sionistični in imperialistični zaroti«.
Naser je dalje dejal, da se egiptovska vojska z zgraditvijo egiptovskih tovarn orožja in z nakupom orožja iz CSR sedaj lahko svobodno reorganizira, «da prevzame veliko nalogo, ki jo ima v obrambi miru in svobode na Srednjem vzhodu«.
Velike ljudske manifestacije so bile tudi v Gazi, kjer je prebivalstvo skupno z velikim številom palestinskih beguncev prisostvovalo vojaški paradi palestinske vojske.
Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd poziva v poslanici, ki jo je poslal egiptovskemu listu «A1 Akhbar«, e-giptovsko ljudstvo, naj «ne posluša tistih, ki skušajo ustvarit. slabe odnose med arabskimi narodi in Zahodom«. Seiwyn Lloyd pravi, da «ni nobenih nasprotij med Veliao Britanijo in Egiptom, ki bi opravičila sedanje pomanjkanje medsebojnega zaupanja«, ter zanikuje, da bi bil namen britanske politike na Bližnjem vzhodu izolirati Egipt in mu odvzeti njegov zakonit polo-ž..j v arabskem svetu. «Mi imamo ves interes, pravi .Sel-wyn Lloyd, delati za enotnost in sodelovanje arabskih dežel«. Na koncu pravi Selwyn Lloyd: ((Prepričan sem. da če bomo vzajemno spoštovali naše zakonite interese, bosta angleško in egiptovsko ljudstvo lahko zgradila v bodočnosti novo prijateljstvo«.
V Pekingu se je predsednik republike Maocetung sinoči u-deležil sprejema, ki ga je e-giptovski trgovinski predstavnik priredil v počastitev dneva egiptovske neodvisnosti-Ministrski predsednik Cuenlaj pa je poslal brzojavko s čestitkami polkovniku Naserju. Čestitke ob dnevu neodvisnosti je poslal tudi predsednik renublike FLRJ maršal Tito.
Medtem pa so se v Kairu začeli sovjetsko-egiptovski razgovori. Sovjetski zunanji minister Sepilov se je včeraj razgovarjal z Naserjem zjutraj tri ure, popoldne pa tri ure in pol. Ponovno se bosta sestala v petek, nakar bo objavljeno uradno poročilo Danes se je Sepilov sestal z egiptovskim ministrom za trgovino in industrijo. Ta ie pozneje izjavil, da bo Sovjetska zveza »odelovala pri po-
stavitvi novih industrijskih kompleksov v Egiptu. Dejal je tudi, da se je s Sepilovom obširno razgovarjal o trgovin-s-iih in gospodarskih odnosih t.ted Egiptom in SZ in o njih razširitvi.
Sepilov je danes obiskal socialni center Barnašt, 110 kilometrov južno od Kaira-Ob tej priliki je imel govor, v katerem je izjavil, da arabske države lahko računajo na SZ kot na zvesto, dezintere-sirano in zanesljivo prijateljico. Hkrati pa SZ ne misli povzročati neprijateljstva a-rabrkih držav do zahodnih držav.
V zvezi s sovjetskimi ukrepi za zmanjšanje napetosti je Sepilov izjavil, da bodo tem ukrepom slečili drugi.
Indirektno je nato omenil, da Sovjetska zveza lahko pomaga Egiptu pri njegovem razvoju ter je nato dejal, da želi SZ prijateljstvo z vsemi državami sveta in med temi so tudi ZDA, Francija. Anglija, Grčija in Turčija, seveda pa ne v škodo prijateljstva * arabskimi državami.
KPF obsoja Stalinovo zlorabo oblasti
PARIZ, 18. — Politični u-rad KPF je objavil izjavo, v kateri obžaluje, da ie bilo poročilo Hruščeva objavljeno «v buržoaznem tisku, preden so ga dobili francoski komunisti«.
Nato izjava obsoja Stalinove kršitve zakonitosti in zlorabo oblasti.
RIM. 18. — Dane? so objavili besedilo resolucije, ki jo je odobril glavni odbor CGIL na svojem zadnjem zasedanju.
«Rezultati volitev 27. maja. je rečeno v resoluciji, dokazujejo, da obstaja v bistvu načelna soglasnost med velikimi množicami delavcev, ki težijo po temeljiti obnovi družbe ter zahtevajo temeljito spremembo gospodarskega in socialnega položaja v deželi. Orientacija velike večine volivcev ponovno potrjuje, da obstaja objektivna podlaga za razvoj enotnosti sindikalne akcije in za uresničenje širokih sporazumov med raznimi delavskimi organizacijami, da se usmerijo k pozitivni rešitvi vsa najaktualnejša vprašanja in da se zadosti vsaj najnujnejšim zahtevam delavcev«
Glavni odbor pravi nato, da govoriti o »sindikalni e-notnouti« s stališča diskriminacije v škodo CGIL, ki ima svoj vpliv na absolutno večino celavcev, pomeni novo diverzantsko spletko, ki ne koristi, pač pa škodi procesu e-notnosti, ki se pojavlja med množicami. Zato poziva organizacije CGIL. naj povsod vodijo bratske debate in sklepajo povsod, kjer je to mogoče, sporazume z voditelji in pristaši C1SL in UIL glede najbolj perečih zahtev delavcev.
V drugem delu resolucije ugotavlja odbor, da je neravnovesje med donosom dela in dobički delodajalcev na eni strani ter višino mezd na drugi strani vedno bolj neugodno za delavce v Italiji v primerjavi z drugimi industrijskimi državami, ter poudarja, da so glavni smotri borbe delavcev zmanjšanje delovnega urnika ob isti mezdi, povečanje zaposlenosti ter diferencirano povečanje prejemkov.
((Zmanjšanje delovnega urnika ob isti mezdi, dodaja resolucija, je pereče v številnih podjetjih, kjer se je znatno napredovalo pri procesu mehanizacije in kjer sta pospe-šenost in donos dela dosegla visoko raven, kakor tuci na sektorjih — kakor v jeklarski in ekstraktivni industriji — kjer je delo posebno težko, škodljivo in nevarno. U-ipehi v teh podjetjih in na teh sektorjih odpirajo pot, da se v vseh podjetjili doseže splošni smoter CGIL, ki je 40 tedenskih delovnih ur brez znižanja mezde z dvema praznikoma.«
Odbor poudarja tudi sklep zveznega kongresa glede akcije, ki naj se vodi, da se doseže zvišanje diferenciranih mezd po podjetjih in skupinah, ki naj odgovarjajo soudeležbi delavcev pri tehničnem razvoju in napredku,
Resolucija ugotavlja zatem, da se tuci med strankami, ki podpirajo sedanjo vlado, u-gotavljajo sile, ki se borijo za uresničenje Vanonijevega našrta glede industrializacije, borbe proti brezposelnosti in proti akciji monopolov.
«CG1L, nadaljuje resolucija, se strinja <• temi silami. Pripravljena je podpreti sleherno pobudo vlade za trajno povečanje zaposlitve. Zlasti zahteva CGIL udeležbo pri izdelavi ukrepov za proizvodni razvoj, ki naj uresničijo smoter, ki ga čoloča Vanoni-jev načrt, to je zaposlitev 400.000 brezposelnih na leto.
Da se doseže ta smoter, je CGIL ob upoštevanju velikih presežkov, ki nastajajo s povečanjem proizvodnosti našega gospodarstva, pripravljena pristati na pravično razdelitev večjih dohodkov dela med brezposelnimi in zaposlenimi, tako da se odpravi sleherna ovira za narodni gospodarski razmah.«
Glavni odbor poudarja, da politika gospodarskega razvoja in večje zaposlitve terja program investicij v državni industriji, splošno agrarno reformo in nadzorstvo nad organizmi. ki vodijo politiko privatnih investicij na deželi, tako davčno in kreditno politiko, ki naj omogoči usmeritev investicij na bolj produktivne sektorje, nadzorstvo nač cenami proizvodov monopolističnih skupin, finansiranje in kredite za javna dela in za nove industrije.
»Glavni odbor je mnenja, da je štiriletni načrt industrij 1RI, ki ga je napovedal novi predsednik Fascetti, v veliki meri pozitiven. Delavci in njihovi sindikati zahtevajo sodelovanje tudi v podjetjih pri razvoju industrij 1R1 in ENI. zato da bodo te imele funkcijo prednje straže v tehničnem napredku in v industrializaciji dežele.«
«To sodelovanje, pravi resolucija. bo zagotovilo stabilnost in p^ečanje zaposlenosti, obrambo poklicne sposobnosti. pravično mezdo in predvsem konec sleherne politične in sindikalne diskriminacije.«
«Ulavni odbor daje nalogo zveznemu tajništvu, ca sproži potrebne pobude sporazumno s prizadetimi organizacijami za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva na jugu«
Zadnji del resolucije je posvečen kampanji za sklad sindikalne solidarnosti, ki jo CGIL namerava začeti, da se zagotovi vsem delavskim zbornicam in vsem strokovnim zvezam potrebni minimum za njih akcijo na vseh področjih.
Simi ta debate ereraCun notranjeoa minislrstva
RIM, 18. — Za debato o proračunu notranjega ministrstva, ki se je začela danes v senatu, je bil vpisan samo en govornik, in sicer senator Mancinelli (PSI). Priznal je določeno izboljšanje v primerjavi s časi Scelbovega ministrovanja, vendar pa je o-menil nekatera tragična dejstva ter pozval k spremembi duha policijskih sil. Kritiziral je tudi delovanje prefektov in končno se je ustavil ob vprašanju občinskih odborov ter pri tem grajal ravnanje večinske stranke, ki hoče zanikati pomen sunka na levo pri zadnjih volitvah. Pozdravil je tudi odlok ustavnega sodišča, ki je razveljavilo člen 113 zakona javne varnosti, kot zmago demokracije.
ne. Stavkali bodo delavci in plevice riža. V prihodnjih dneh se bo stavka še razširila in ni izključeno, da ne pride prihodnji tečen do splošne stavke in to prav v času, ko bo razen pletja in presajanja riža na vreti tudi žetev žita.
Tajništvo CISL je sklicalo dva sestanka za pretres položaja poljedelskih delavcev po zadnji stavki te kategorije. Prvi od teh sestankov bo jutri v Milanu za pokrajine Severa, drugi pa bo v sredo v Rimu za pokrajine srednje in južne Italije. V sredo ob 18.30 bo imel generalni tajnik Pastore tiskovno konferenco. 'kjer bo pojarnil akcijo CISL za rešitev problemov, ki so osnova zahtev poljedelskih čelavcev.
Stanka na rižavili poljih v Padski nižini
VERCELLI, 18. —’ Jutri se
bo pričela krožna stavka, ki bo zajela nekatere občine pokrajine Vercelli in nekaterih drugih pokrajin Padske niži-
Zadele« razoeverov Pineau-Dulles
W ASHINGTON, 18. — Francoski zunanji minister Pineau se je danes zjutraj sestal z državnim tajnikom Dullesom. Njun razgovor je trajal približno dve uri in pol. Po razgovoru je uradni predstavnik državnega departmaja prebral sledeče sporočilo:
«Državni tajnik Foster Dul-les in francoski zunanji minister Pineau sta si izmenjala misli o raznih vprašanjih skupnega interesa ter sta še posebno proučila odnose med Vzhodom in Zahodom in zadnje dogodke v Sovjetski zvezi
Pineau je podal poročilo o svojem nedavnem obisku v Sovjetski zvezi skupno z Mol-letom. Pineau in Dulles sta si tudi izmenjala misli o razvoju in krepitvi NATO ter o nalogi, ki jo imajo trije zu-napji ministri pri proučevanju teh vprašanj.	'
Državni tajnik ui francoski zunanji minister sta proučila tudi načrt, ki ga je izdelal P--neau, glecie gospodarskega razvoja nezadostno razvitih dežel«
Po razgovoru z Dullesom je Pineau izjavil, da sta govorila o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o evropski enotnosti, o razorožitvi in o razvoju NATO na političnem in gospodarskem področju. Kar se tiče zadnjega Vprašanja. je Fineau izjavil, da so bila izrečena nekatera priporočila za praktične rešitve.
Kakor zatrjujejo obveščeni krogi, je Pineau med razgovorom v zvezi s svojim načrtom za pomoč nezadostno razvitim deželam izjavil, da če bi se njegov načrt sprejel in če bi ZDA nudile samo 6 odstotkov svoje pomoči tujini po Združenih narodih, bi to bil že zelo dober začetek. Zatrjuje se, da je Dulles z zanimanjem poslušal zadevno obrazložitev francoskega ministra in da mu je predočil, da se ZDA pripravljajo na revizijo svoje politike pomoči tujini in da bo v ta namen v kratkem ustanovljena posebna komisija.
Načrt Francisa Noela Bakerja za rešitev ciprskega vprašanja
Splošna želja, da se problem Cipra premakne z mrtve točke Velik gozdni požar povzročil smrt številnih britanskih vojakov
LONDON, 18. — List «York-shire Post«, ki je blizu ministrskemu predsedniku, je danes posvetil svoj uvodnik vprašanju Cipra. Med drugim pravi v tem članku, da bo moralo prej ali slej na Cipru priti do ooločenega sodelovanja na podlagi dobre volje z obeh strani. Bolj važno pa je, dostavlja list, da se bo morala angleška politika premakniti v smeri proti bolj prikladnemu sistemu, ki ga bo treba prej ali slej uvesti. V ta namen pa bodo potrebna pogajanja.
Ta psihološki prehod Angležev k pogajanjem se bo lahko izvedel, kot piše danes «New Chronicie«, po načrtu, ki ga je sporočil Francis Noel Baker, kateremu je nedavno nadškof Makarios poslal svoje zadnje pismo in ki je bil tudi tolmač med Makariosom *er angleško vlado pri londonskih pogajanjih.
Svoj načrt je Noel Baker predložil v intervjuju londonskemu listu »Observerju«. Noel Bakerjev načrt za rešitev ciprskega problema ima štiri točke, in sicer:
1.	Vlada mora izdelati končni načrt čimbolj liberalne u-stave z izvoljeno večino grških Ciprčanov, ki predstavljajo 80 odstotkov prebivalstva in z jamstvi za turško manjšino,
2. treba je sporočiti datum, kdaj bodo Ciprčani lahko izvedli svojo pravico do samoodločbe;
3. v prehodni dobi pred samoodločbo bi vsako kršenje pravic turške manjšine s strani grške večine avtomatično piivedlo do preklica ustave s strani britanskega guvernerja;
4. v istem obdobju bi bilo treba britanske vojaške instalacije na Cipru osredotočiti na sektor, ki bi stalno ostai britansko ozemlje, ne glede na to, kakšen bo rezultat samoodločbe.
Po mnenju lista «New Chronicie« bi lahko bil Noel Bakerjev načrt poluradna zveza med ciprskimi nacionalisti ter britansko vlado. Vsekakor bo morala vlada kmalu dati kako uradno izjavo o Cipru v poslansi zbornici. Ciprski guverner Harding, ki je bil danes sprejet pri kraljici, se bo verjetno vrnil na Ciper ta teden. Znano je, da bi rad imel pred povratkom vladno uradno izjavo o njenem stališču.
Ameriško državno tajništvo je danes uradno izjavilo, da bo vlada ZDA izrazila Angliji svojo zaskrbljenost zaradi u-boja ameriškega vicekonzula v Nikoziji Williama Piercea Botelerja. ki je bil ubit, ko so ciprski nacionalisti zagnal: bombo v neko restavracijo v Nikoziji preteklo soboto. Pri
tem so bili še trije drugi Američani ranjeni. Predstavnik državnega tajništva je dejal, da se bo vlada ZDA obrnila na Anglijo kot na državo, ki je odgovorna za vzdrževanje reda na otoku. Rekel je tudi, da Američani na Cipru niso dobili • nobenega navodila, naj bi se izogibali nekaterih področij na otoku.
V soboto je v goratem področju otoka Cipra na jugozahodu izbruhnil požar, ki se je razširil z veliko naglico. Prav v tistem področju je pet tisoč britanskih vojakov opravljalo očiščevalne akcije. Ker je veter nenadoma obrnil smer, so se plameni kot visok goreči zid zagnali z veliko naglico proti britanskim vojakom. ki so komaj utekli, vendar pa ne vsi. Pri požaru, ki traja še danes, je izgubilo življenje 19 britanskih voakov, 18 pa jih je močno ranjenih.
Danes sta bila dva grška mladeniča na Cipru obsojena na smrt. Oba imata 22 let, medtem ko je bil tretji, ki ima 18 let, obsojen na dosmrtno ječo.
Tempirano bombo so našli davi v strojnici carinskega vlačilca »Desdemona« v pristanišču Famaguste. Včeraj pa je v istem pristanišču neka carinska ladja zletela v zrak zaradi tempirane bombe, kot se j« pozneje ugotovilo,
Še en Eisenhower jev poziv za zvišanje pomoči tujini
W ASHINGTON, 18. — Predsednik Eisenhower je poslal senatu ponovni poziv, naj zopet odobri kar največji del kreditov za pomoč tujini, ki so bili zmanjšani za 1100 milijonov dolarjev. Senatna komisija za zunanje zadeve je k 3.800 milijonom, ki jih je zbornica odobrila, že dodala zopet 702,b' milijona dolarjev. Verjetno bodo o zakonskem načrtu o pomoči tujini razpravljali v senatu prihodnjo sredo. Zdi se, da bo predlog komisije za zunanje zadeve, ki je kredit za pomoč tujini zopet povečala, naletel na o-pozicijo številnih senatorjev.
Kako se ie Izvedelo da bomba H el zadela cilja
HONOLULU, 18. — Predsednik ameriške komisije za atomsko energijo Lewis Strauss ter ravnatelj osrednjega urada za informacije Allen Dulles sta se včeraj zvečer za kratek čas ustavila na letališču Hickam. ko sta letela na Eniwetok, kjer bosta prisostvovala prihodnjim nulear-nim poskusom. Letališče je bilo strogo zastraženo in novinarji se niso mogli približati Straussu, da bi ga kaj vprašali o vodikovi bombi, ki je eksplodirala pri Bikinih 21. maja.
Po nekaterih vesteh se zvezni preiskovalni urad trudi, da bi ugotovil, kako se je razvedelo, da vodikova bomba, s katero so napravili zadnji poskus pri Bikinih, ni zadela cilja. Po teh vesteh ameriške oblasti niso zaskrbljene zaradi tega, kaj se je pri tem razkrilo, temveč zaradi dejstva, da se je sploh nekaj razkrilo. Zvezni preiskovalni urad baje ve, da se je oseba (ali osebe), ki je osumljena kht odgovorna za omenjena razkritja, nahajala pretekli teden v nekem hotelu na Honolulu, kjer naj bi uživala nekaj časa počitek.
VREME VČERAJ
Najviš.ia temperatura 18,5. naj-niž.ia 15,5, zračni tlak 1010,2 stanoviten, veter 22 km. vlaga 69 odst,. 15.5 mm padavin, nebo pooblačeno, morje lahno razgibano, temperatura morja 19.
m
Danes, TOREK 19. Junija
Gervazij in Prot., m„ Mdleva Sonce vzide ob 4.15 in zatone ™ 19 58 Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 16.36 in zatone ob I.JU. Jutri, SREDA 20. junija Placenti na. dev., Menadej
zanimiv Članek ljubljanskega lista .gospodarski vestnik"
Za uveljavitev sporazuma
o blagovnem	obmej
Sporazum o lokalni izmenjavi blaga med obmejno cono Trsta in jugoslovanskimi obmejnimi področji bi mogel bistveno pomagati k sožitja in dobremu sporazumevanju
V okviru jugoslovanskega dne na letošnjem tržaškem velesejmu bodo nedvomno prišla na dnevni red razna pereča vprašanja, ki še vedno zavirajo razvoj trgovinske izmenjave in vsestranskega gospo, darskeg; sodelovanja med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji.
V tej zvezi je zelo zanimivo stališče znanega ljubljanskega gospodarskega lista ({Gospodarski vestnik«, ki posveča uvodni članek gospodarskim odnosom med Italijo in Jugoslavijo in na več mestih obravnava tudi vprašanje tržaškega blagovnega trga.
List tako ugotavlja, da je lani Jugoslavija izvozila v Italijo blaga v vrednosti 38,4 milijona dolarjev in uvozila blaga v vrednosti 42,9 milijona dolarjev. To pomeni, da se ;e blagovna izmenjava povečala v primerjavi z letom 1954 za 38 5 odst.
Vendar pa je po mnenju omenjenega lista potrebno za nadaljnji ugodni razvoj trgovinske izmenjave razširiti sedanji obseg liberalizacije, kar dokazuje praksa, da je sedanji sistem se vedno preozek in da se zaradi tega jugoslovanski izvoz v Italijo ne more dovolj ugodno razvijati, kar nujno privede tudi do manjšega uvoza, kot bi se na osnovi gospodarskih odnosov lahko dosegel.
List nato navaja sledeče konkretne primere:
«Zlasti je sistem uvoznih licenc škodljiv našemu izvozu živine in konj. Porast tega izvoza še zdaleč ne zadovoljuje interesov italijanskih kupcev na eni in naših izvoznih možnosti na drugi strani. Licence prejema veliko število firm. toda v zelo maihnih količinah. Mnoge teh firm sploh niso resni interesenti za blago, pač pa samo za licence, ki jih preprodajajo po ceni od 5 do 10 tisoč lir za glavo živine, drugim resnim uvoznikom. Razumljivo je, da taka umetna podražitev našega blaga skrajno negativno vpliva na naš izvoz ter nas postavlja v nekonkurenčen položaj proti drugim zahodnoevropskim do. bavitedjem (na primer Zonjč-ni Nemčiji in Avstriji), ki uživajo režim liberalizacje. Niso redki primeri, ko pride naša živina v Italijo preko Avstrije.
Podobni problemi se pojavljajo pri izvozu naših lesnih končnih izdelkov in polizdelkov, ribjih konserv, svinjskega mesa, zlasti pa pri izvozu istrskih in kraških vin z Trst. Čeprav tržaški trg močno povprašuje po njih, kf so ta vina tipična za okus tržaških potrošnikov, jih po količinah zelo omejujejo. Temu se pridružuje — podobno kot pri živini — negospodarsko izdajanje licenc. Pravih klientov je za istrska vina v Trstu kakih 15 do 20. uvozna dovoljenja pa prejema 50 do 60 firm, ki jih preprodajalo in iščejo tako lahkih dobičkov*
Vendar pa omenjene težave in nepravilnosti ne predstavljajo nepremostljive zapreke za razvoj trgovinskih odnosov,
sai v • nadaljevanju omenjeni
list poudarja, da je celoten kompleks gospodarskih odnosov z Italijo vsekakor dober. Edino načelno vprašanje, ki še vedno ni rešeno, pa se nana ša na tržaški regionalni trgovinski sporazum, o katerem piše «Gospodarski vestnik* sledeče;
«Velik problem pomeni edinole neuveljavitev tržaškega regionalnega sporazuma, ki i italijanske strani še vedno ni ratificiran. Ta sporazum o lokalni izmenjavi blaga med obmejno cono Trsta na eni in obmejno cono Buj, Kopra. Sežane in Nove Gorice na drugi strani, podpisan istočasno z meddržavno trgovinsko pogodbo lani 31. marca, ki predvideva po 2 milijardi 200 milijonov lir prometa v vsaki smeri, je vsekakor senčna stran gospodarskih odnosov z Italijo. To pa toliko bolj, ker bi lahko pomenil močne ekonomske mostove na gospodarsko povezanem ozemlju, ki ga je meja presekala na dvoje ter bi zato mogel bistveno doprinašati k sporazumevanju in sožitju na še nedavno tako spornem področju*.
Vsa zgoraj navedena vprašanja so bila tudi s strani tržaških gospodarskih krogov že večkrat poudarjena in bi jih bilo treba zaradi tega čimprej rešiti. V vrsto teh vprašanj pa nedvomno spada v prvi vrsti prav dokončna uveljavitev sporazuma o trgovinskem prometu med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji, ki bi za tržaške potrebe odstranil skoro vse težave in predstavljal znaten prispevek k okrepitvi gospodarskih odnosov in tudi k o-krepitvi tržaškega gospodarstva.
Pogajanja o sporu v Javnih skladiščih
Včeraj so se na uradu za delo zopet sestali predstavniki ravnateljstva Javnih skladišč in sindikatov, da bi razpravljali o sporu, ki je nastal, ker niso hoteli ugoditi zahtevam uslužbencev. V začetku razgovorov so predstavniki Javnih skladišč ponudili le malenkostne izboljšave. Ko pa so sindikalni predstavniki odločno izjavili, da se pod temi pogoji sploh ne bodo več razgovarjali. so predstavniki ravnateljstva popustili in sprejeli za osnovo pogajanj zahteve uslužbencev. Zato so sklenili, da se bodo jutri ob 9.30 ponovno sestali na uradu za delo in nadaljevali pogajanja.
Stavka delavcev lesne stroke
Oba sindikata delavcev lesne stroke sta napovedala za četrtek od 13. do 17. ure stavko delavcev te stroke. S stavko bodo delavci protestirali proti nepopustljivosti delodajalcev, ki ne marajo skleniti nove pogodbe in priznati izboljšanja prejemkov.
OB IZROČITI MOTORNE LADJE «ROSflNDRfi»
Po številnih obljubah
ostane Trstu samo ta ladja
Pri dodelitvi prog z Daljnim vzhodom dajejo vedoo prednost Genovi
Danes bodo izročili v ladjedelnici CRDA v Tržiču pomorski družbi ((Adriatica* motorno ladjo »Rosandra*, namenjeno za redno pomorsko zvezo med Trstom in Turčijo. Kasneje bodo izročili še drugo podobno ladjo »San Mar-co*, ki bi sicer morala voziti prav tako iz Trsta proti lstam-bulu, vendar pa jo bodo premestili v genovsko pristanišče.
Obe omenjeni ladji je tržaškemu pristanucu svečano zagotovil 2?. novembra na mednarodni konleienci o tržaškem pristanišču v himu predstavnik vlade gen. Cammilleri, ki je takrat ooljubil trstu tudi tretjo ladjo za redno progo proti Kongu. Kasneje pa se je izkazalo, da je Genovi uspelo po daljših peripetijah odvzeti irstu dve izmed tren obljubljenih ladij, povrh tega pa naj bi bil Trst celo Zadovoljen, da bo vsaj ena ladja ostala v tržaškem pristanišču.
V zvezi z okrepitvijo tržaškega pomorstva in predvideno ustanovitvijo redne proge z Daljnim vzhodom so povzročile upravičeno razburjenje vesti, da bodo štiri ladje. ki naj bi vozile na tej progi, istočasno vozile ne samo iz Trsta temveč tudi iz Genove. V praksi bi se na ta način proga, ki bo po imenu ustanovljena za Trst, spremenila v progo, ki naj bi dona-šala korist genovskemu pristanišču. O lem pričajo tudi vesti da računajo, da bodo v Trstu naložil. le 2.000-2.500 ton, medtem ko bodo preostalih 7.000 ton blaga naloZiu v drugih pristaniščih.
Ta vest je vzbudila upravičeno ogorčenje, saj je minister za trgovinsko mornarico Cassiani že dvakrat obljubil ustanovitev te proge za Trst.
Prvič je obljubil vrnitev motornih ladij »Asia* in «Victo-na», ki sta bili zgrajeni prav za to progo v tržaških ladjedelnicah. Vendar pa na zahtevo genovskih krogov te obljube ni izpolnil. Ponovno je obljubil to progo minister na predvolilnem zborovanju v Trstu. Takrat je bilo govora'o najemu štirih modernih francoskih ladij, ki naj bi vozile na tej progi iz Trsta. Sedaj pa se je ponovno izkazalo, da so bile predvolilne obljube le vaba, saj bi Trstu kaj malo koristila taka pomorska zveza z Daljnim vzhodom, ki bi u-poštevala prvenstveno genovske interese.
Sindikata, ki sta proglasila stavko, ugotavljata, da je lesna stroka edina, za katero še ni bila sklenjena nova delovna pogodba, in pozivata delavce, naj se vsi udeležijo stavke, ki bo prisilila delodajalce k popuščanju.
Zaključek zasedanja za ladijsko tehniko
V nedeljo in včeraj se je nadaljevalo nacionalno zasedanje posvečeno ladijski tehniki. katerega je organiziralo združenje inženirjev ATENA. Na včerajšnjem sestanku, ki se je pričel ob 9. uri, so razpravljali o vrsti vprašanj, ki se nanašajo na gradnjo ladij.
V Avstralijo se izseli novih 400 Tržačanov
Ta mesec bosta iz Trsta odpluli ponovno dve ladji proti Avstraliji. 29. 'junija bo odplula ladja «Aurelia», na katero se bo v Trstu vkrcalo 500 avstrijskih izseljencev in 140 beguncev. V Brindisiju pa se bo vkrcalo 430 Italijanov.
Dan kasneje — 30. junija pa bo odplula iz Trsta motorna ladja «Toscana», na katero se bo v Trstu poleg 127 beguncev vkrcalo tudi 400 Tržačanov. Med njimi bo 160 družinskih elanov, ki bodo od. potovali v Avstralijo, kjer so že njihove družine. Poleg teh se bo vkrcalo 107 delavcev in 133 njihovih svojcev.
Z odhodom te ladje se po nekajmesečnem premoru ponovno pričenja izseljevalni val v daljno Avstralijo.
Filmske predstave v Saležu in Zgoniku
Drevi ob 21. uri bo kinotek i tiskovnega urada vladnega generalnega komisariata predvajala v Saležu in Zgoniku na prostem kratkojnetražne dokumentarne filme.
ZELO USPEŠEN OBRAČUN PRIZADEVNOSTI UČITELJEV IN UČENČEV
Zaključne prireditve in razstave
v številnih šolali in otroških vrtcih
V Dolini, liropadi, Nabrežini, Zgoniku in Mavhinjah se je občinstvo navduševalo ob uspelih razstavah in lepo podanih igricah otrok slovenskih šol
Tudi letos so učenci osnov-
_ne šole v Zgoniku imeli zaključno prireditev na prostem in sicer na župnijskem dvorišču. Zgoniški otroci so se vsako leto dobro izkazali in odigrali prav lepe otroške i-gre. ki so naletele med vaščani na veliko zanimanje. V nedeljo pa so zgoniški učenci .prikazali tridejanko #Peh-ta». Kako je občinstvu ugajala igra, dokazuje dejstvo, da se ni odstranilo niti ko je začelo deževati; na žaloet pa so morali med tretjim dejanjem mali umetniki zapustiti oder, ker so bili mokri čo kosti. Zato vsi želijo, da bi otroci v kratkem ponovili i-gro ob lepem vremenu.
Kdo je najbolje igral, je težko povedati. Posebno moramo pohvaliti Zvonimira Si-
25.T.M. PRVI SESTANEK NOVEGA POKRAJINSKEGA SVETA
VERJETNO BODO SESTAVILI ODBOR
iz samih demokristjanskih svetovalcev
Mnogo teže bo sestaviti tržaški občinski odbor, ker bi bila tudi »nihalna« rešitev zelo kočljiva in ne bi mogla jamčiti trajnega obstoja
Vladni komisar dr. Palamara obiskal nova Ijud. slanovanja
Včeraj je vladni komisar dr. Palamara ob spremstvu predsednika IACP in funkcionarjev državnega in občinskega tehničnega urada obiskal nekatere bloke novih stanovanjskih hiš in nova gradbišča IACP. Skupno si je ogledal približno 500 novih stanovanj.
Hkrati pa ga je predsednik IACP obvestil, da gradijo v Miljah 51 novih stanovanj in da imajo v isti občini v načrtu gradnjo še 72 stanovanj. Poleg tega pa je predsednik IACP povedal, da so vložili načrte za zidanje 436 novih ljudskih stanovanj.
Kongres knjižničarjev
Včeraj dopoldne so v veliki dvorani tržaške univerze o-tvorili 10. kongres ((Italijanskega združenja bibliotekarjev*. Pri otvoritvi so bili prisotni poleg predstavnikov univerze tudi predstavniki oblasti in kulturnega življenja.
Prihodnji ponedeljek, 25. t. m. ob 18- uri, se bo prvič sestal novoizvoljeni pokrajinski svet. Na prvi seji bodo svetovalci izvolili predsednika in odbor.
Vprašanje sestave pokrajinskega odbora in izvolitve predsednika pokrajine ne povzroča takih težav, kot sestava tržaškega občinskega sveta. Pomen pokrajinske uprave z pjenimi sedanjimi nalogami je precej skromen. Kot smo že večkrat pisali, je pokrajinska uprava v glavnem nekak upravitelj socialno-zdravstvenih ustanov in nekaterih nepremičnin, v katerih so nameščeni uradi državne uprave in vojska. V glavnem gre za upravni organ, ki ni tako velikega pomena kot občinski svet. ki ima mnogo širše področje upravnega in političnega delovanja. Sicer pa v Trstu dobiva vsak u-pravni organ tuci svojo specifično politično obeležje, ker se v njegovem vodstvu v pretežni meri izražajo politične težnje in interesi posameznih političnih skupin, ki ga sestavljajo.
Tržaški pokrajinski svet i-ma	24	članov.	Zakon o	po-
krajinskih volitvah se popolnoma razlikuje od zakona za občinske volitve. Na našem področju oziroma v naši pokrajini pa £'0 bile volitve na osnovi posebnega zakona, ki ni enak zakonu za pokrajinske	volitve v	italijanski	republiki.	Tukaj	so iz politič-
nih razlogov in v korist demokristjanov grobo kršili i-talijansko ustavo in z nami krivično ravnali, čeprav smo italijanski državljani. Vsilili so nam volitve in razdelitev volilnih okrožij v škodo velikega dela prebivalstva. Samo na osnovi teh krivičnih ukrepov	je	uspelo	Krščanski	de-
mokraciji dobiti 11 svetovalcev, medtem ko so jih dobili 8 KP, 2 MSI. 1 republikanci, 1 socialdemokrati in enega monarhisti.
Pri tem pa moramo poudariti, da se je demokristjanom tudi v pokrajinskem svetu že izjalovil poskus, sestaviti odbor skupno s socialdemokrati in republikanci. Republikanci so že sklenili, da ne bodo sodelovali niti v pokrajinskem niti v občinskem odboru. Zato	ostanejo	od tako	imeno-
vane štiristranske koalicije samo še socialdemokrati. Ti sicer niso še izjavili, da ne bodo sodelovali v pokrajinskem odboru. Povedali pa so, da	ne bodo	sodelovali	z	demokristjani	v tržaškem	ob-
činskem odboru, če ne bo sestavljen skupno s PSI. To socialdemokratsko stališče u-smeritve občinske uprave na levo se bo gotovo odrazilo tudi pri sestavi pokrajinskega	odbora.	Sicer pa	v	po-
krajinski svet m bil izvoljen niti en svetovalec PSI. Zato bi bila dejansko usmeritev na levo samo pod pogojem, da bi v pokrajinski odbor vključili predstavnike KP. Po dosedanjih izjavah demokristjanov je to skoraj nemogoče Zna pa se zgoditi, da bi de-
mokristjani na četrtkovi skup ščini predložili socialdemokratom takšne pogoje in takšen program, na katerega bi lahko pristala tudi PSI. Pod temi pogoji ni izključeno, da bi v pokrajinski odbor sprejeli tddi edinega izvoljenega socialdemokratskega svetovalca.
Sicer pa je najbolj verjetno, da bo KD skušala predložiti enobarvni odbor, in sicer sestavljen samo iz demokristjanov- Glede pokrajinskega predsednika pa ni nobena skrivnost, ca bodo demokristjani predlagali svojega bivšega občinskega svetovalca in vodjo demokristjanske skupine v prejšnjem tržaškem občinskem svetu prof. Grego-rettija, To je KD sklenila še pred volitvami, saj so prof. Gregorettija kandidirali samo na pokrajinskih volitvah. Prof. Gregoretti pripada stari demokristjanski gardi, in sicer še tistim redkim voditeljem tako imenovane ljudske stranke (Partito Popolare), ki je bila ustanovljena takoj po prvi svetovni vojni. Hkrati pa pripada čemokristjanski desnici in nima niti v vodstvu KD preveč navdušenih prijateljev. Drži se na površju predvsem zaradi svoje dolgoletne strankarske dejavnosti. Zato so mu tudi preskrbeli stolček v pokrajinski u-pravi, da ((pomladijo* vrste občinskih svetovalcev.
Glede sestave tržaškega občinskega odbora je po sklepu republikancev vprašanje večno bolj zapleteno. Kot smo že omenili, se bo v četrtek 'sestal pokrajinski svet KD in sprejel dokončen sklep v tčm pogledu. Po prvem sklepu, da bodo vztrajali pri sestavi štiristranskega odbora. ni KD več ničesar izjavila. Te dni pa je bil v Rimu njen pokrajinski tajnik, ki se je šel razgovarjat z osrednjim vodstvom glede nastalega položaja. ki ne dopušča več nobene možnosti sestavljanja občinskega odbora s staro šti-ristrausko formulo.
Zato pričakujejo, da bo KD v Trstu skušala sestaviti občinski odbor iz samih demokristjanov. Ta odbor naj bi imel takšen program, da bi lahko zadovoljil enkrat levico, enkrat desnico. Nihal naj bi med dvema nasprotnima blokoma. Toda tudi pri tem vprašanju imajo demokristjani precej težav. Gre predvsem za župansko mesto. Do sedaj so rekli, da boe o kandidirali Bartolija. Z Bartoli-jem na županskem mestu bodo zelo težko zadovoljili levico. Zdi pa se, da imajo demokristjani v «rezervi» tajnika pokrajinskega odbora Re-denta Romana, ki naj bi bil v skrajnem primeru predlagan za župana tako imenovanega #nihajočega» občinskega odbora-
moneto in Elviro Milič, ki sta zelo dobro podala vlogi, prvi kot Kekec, druga kot Mojca. Sigurna in odločna je bila na odru Gabrijela Budin v vlogi Pehte, tudi Marjan Milič in Anica Knez sta dobro igrala vlogi matere in očeta. Ne smemo pozabiti še Vojka Si-monete, ki se je dobro odrezal v vlogi Groge. Nastopilo je še mnogo škratov, vil in drugih otrok, ki so se vei zelo dobro znašli v svojih vlogah. Ugajale so nam tudi pesmice v prvem in drugem dejanju, ki nam jih je zapela maia Mojca, kakor tuci šolski zbor.
Tudi razstava ročnih del, ki je bila odprta v nedeljo, je zbudila med vaščani mnogo zanimanja in zaslužijo zgoniški otroci vso pohvalo.
Posebna pohvala pa gre tuci vsem učiteljem, ki so z velikim trudom pripravili repo igro in razstavo.
Na osnovni šoli v Nabrežini s-o nastopili domači otroci z zelo obširnim programom. Ze pred začetkom je bila jedilnica osnovne šole v Nabrežini polna staršev, sorodnikov in ljubiteljev otrok. Najprej je učenka petega razreda Barbka Gruden pozdravila navzoče. Sledile so deklamacije učencev prvega razreda, ki so deklamirali pesmice; «Sonce». «Mamica». «Majčici» in «Sonček prosim*. Najmlajši otroci osnovne, šole so podali tuci dva prizorčka; «Moja punčka* in »Dedek, igraj se z nami*. Učenci tretjega in četrtega razreda so nam pokazali dvodejanko; «U-čenost in coprnija*. Sledila je Bevkova igra v treh slikah «Kraljič in služabnik*, ki so jo odigrali otroci drugega in četrtega razreda. Sledilo je rajanje učenk petega razreda, nato zaključni pozdrav učencev in učenk tretjega, četrtega in petega razreda.
Vsi nastopajoči otroci so želi obilo priznanja prisotnih; ploskanja in odobravanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Posebna zahvala gre učiteljskemu zboru, ki je požrtvovalno in z ljubeznijo pripravil otroke za tako u-spel nastop.
Letos so v nabrežinski o-snovni šoli razstavili mnogo lepih .ročnih dei, ki pa v prostoru, kjer so razstavljeni, na hodniku namreč, ne pridejo dovolj do veljave. Upamo, da bodo drugo ieto zopet razstavljali v učilnicah kakor doslej vsa leta.
Tudi v Mavhinjah so zaključili letos šolsko leto z . u-spelo prireditvijo in razstavo ročnih del. risb in zvez. kov. V učilnici v prvem nadstropju, ki je bila natrpana z vaščani, s'0 se predstavili šolski otroci z dvema pesmicama, in sicer «Glej fantka* in «Lepa naša domovina*. Na-
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA
Tudi zasliševanje vratarice Ogrizkove
ni doprineslo nobenega dokaza o Sosicevi krivdi
Včeraj se je zaključilo zasliševanje prič - Razprava se nadaljuje danes in se prične z govorom javnega tožilca
Tudi zadnja priča Sosičeve- nju, sta partizana, eden v tr- da, kjer je izstopil in odšel
ga proce“a, in sicer Ivanka Kovačič por. Ogrizek, ki jo je moralo sodišče zaradi bolezni, ki ji ne dopušča, da bi vstala s postelje, zaslišati na domu, ni prinesla proti obtožencu nobenega dokaza o njegovi krivdi. Sicer so bile njene izjave pred policijskimi preiskovalnimi organi že znane; včeraj pa je bolnica te samo potrdila. Predvsem je pojasnila, da dan pred dogodkom sploh ni šla z doma, ker so se na cestah streljali. Tistega dne. ko je hotela po kruh in drugo, pa ni prišla daleč, kajti dva partizana v sivozeleni obleki sta jo ustavila in ji izjavila, da je nekdo streljal z balkona drugega nadstropja hiše, v kateri je bila ona vratarica. Pozvali so jo, naj gre domov in ko je šla po stopnicah, sta ji partizana sledila c o drugega nadstropja, kjer sta se ustavila. Pred vrati sobe, v kateri sta stanovala finančna agenta, katerih pa Ogrizkova ni nikoli videla in niti vedela za-
V nedeljo so v devinskem gradu priredili praznik roj ob udeležbi roiaric pokritega trga Ob tej priložnosti je bil grad ' popoldne odprt občinstvu, in sicer za plačilo malega prispevka v dobrodelne namene Na sliki vidimo skupino roiaric v narodnih nošah.
žaškem narečju, drugi pa slovenščini, izrazila mnenje, da prav ta vrata vodijo v sobo z balkonom.
Več ženska ni znala povedati, ker je stekla v svoje stanovanje v petem nadstropju ter ni slišala ne strelov ne ropota; o smrti financar-jev je izvedela od hčere.
Na policiji so, ji pokazali mnogo slik, med katerimi je bila tuci Sosičeva, a tega ni mogla identificirati z osebami, ki jih je tedaj videla v hiši in na cesti.
S tem se je zaključilo zasliševanje prič in pred zaključkom razprave se je predsednik obrnil še k Sosiču z vprašanjem; «Vi trdite, da tistega dne sploh niste bili na Videmski cesti?*
«Ne,» je odgovoril dr. Sosič, «iega ne trdim. Izjavljam pa, ča za časa dogodka, to je niti prej niti kasneje nisem bil pred hišo št- 37. Ko so padli streli, sern bil v bližini sedanjega kina ((Astra*, to je precej daleč od kraja, kjer se je pripetil dogodek.* Razpravo je predsednik prekinil in jo odložil na danes zjutraj, ko bo spregovoril tožilec.
Preds. Rossi, tož. De Franco, zap. Magliaeca, obramba odv. Bertoh in Kezich.
Oproščen obtožbe simulacije ropa
Marca letos se je razprava proti 45-letnemu Mariju Vraniču s Kolonkovca, ki je bil obtožen simulacije roparskega napada, končala z njegovo obsodbo na 10 mesecev in 20 dni zaporne kazni in mož bi moral to dobo presedeti, ker ni bilo prvič, da je imel o-pravka s sodno oblastjo.
Seveda je proti obsodbi vložil priziv, ker se je pač čutil nedolžneg...
Dogodek, ki mu je povzročil precej preglavic, se je pripetil 20, decembra lani med povratkom iz gostilne «Bonaz-za* na Stari istrski cesti. Od tu je mož odšel s filobusom do D’Annunziovega drevore-
h »Katini*. Ker pa je krvavel, so ga morali z rešilnim avtomobilom odpeljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane na spodnjem delu hrbtenice pridržali s prognozo okrevanja v 20 dneh na kirurškem oddelku.
Ta rana, povzročena z o-strim rezilom, pa je sprožila policijsko preiskavo in seveda so se organi obrnili najprej na Vraniča za pojasnila. Ta ja povedal, da so ga po njegovem odhodu iz gostilne napadle štiri osebe, ki so ga vprašale, ali ima kaj tisočakov. Ker pa je odgovoril, da ima samo 800 lir, so ga zlikovci začeli suvati in udarjati ter brcati in ga končno, seveda Uo so mu odnesli 500 lir vrgli po nekaki strmini.
Ta izjava je bila malo verjetna in tudi polna protislovij, zaradi česar so preiskovalni organi moža še večkrat zaslišali. Ker je mož svoje izjave stalno spreminjal, so a-gent prišli do zaključka, da si je Vranič vse skupaj izmislil, še posebno ker so med preiskavo ugotovili, da je bil tistega večera pijan in da je bil brez denarja.
Od tod tudi obsodba, a Vranič je sedaj pred prizivnim sodiščem dobil zadoščenje, kajti iz dvorane je prišel z oprostitvijo, pa čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov. Do tega pa je prišlo predvsem, ker ni Vranič vložil tožbe >n ni niti prijavil napada.
Preds.; Fabrio; tož. Amodeo; zapisn-; F.achelli; obramba: odv. Padovani,
to je sledil prizorček s pesmico ((Vprašanje součencu* in »Čarovnija*. Deklamirali so: «Mi pesmice je pela* in «Oj zbogom hišica*. Pokazali so nam še prizorčke: «Stirje letni časi*. {(Gledališče* ter {(Deček in metuljček*. Številen šolski pevski zbor nam je zapel «Sopek narodnih*, »v dolinici*, «Ptička in beraček* in «Kako cigani delajo*. Za zaključek so nastopili še z e-nodejanko «Trbuc in razbojnik*.
Vsi otroci, ki so z uspehom podali svoje vloge, so navdušili gledalce, ki so jim v priznanje močno ploskali.
M. M.
Osnovna šola in otroški vrtec v Gropadi sta imeli v nedeljo razstavo ročnih del. V pritličju šole je bila lepo urejena razstava otroškega vrtca. To je prva razstava te vrste v Gropadi, ker je bil otroški vrtec odprt šele v preteklem šolskem letu. Starši, zlasti mamice, iz Gropade in iz Padrič so bili zelo zadovoljni, ko so videli dela svojih malčkov.
V učilnici v gornjem nadstropju pa je bila bogata razstava učencev in učenk osnovne šole. ki so jo vsi občudovali. Težko je reči, če so bila lepša dela deklic ali dečkov.
V nedeljo popoldne pa so u-čenci osnovne šole imeli zaključno šolsko prireditev. Najprej je šolski pevski zbor zapel nekaj narodnih, nato pa so učenci iz vseh razredov prikazali igro »Lepa Vida*. U-čilnica, kjer je bila prireditev. je bila natrpana z občinstvom.
Tudi osnovna šola in strokovni industrijski tečaj v Dolini sta imeli v nedeljo zaključno šolsko prireditev. Prikazali so šaloigro v treh slikah; «Taki smo*, ki je vzbujala dobro voljo in smeh občinstva. Prireditev, na kateri so sodelovali učenci in učenke iz strokovnega tečaja, c-snovne šole in otroškega vrtca, je bila v dvorani «Tabor». Prisostvovali so predstavi tudi zastopniki šolske oblasti iz Trsta in dolinski župan, ki so si prej ogledali tudi šolske razstave. Dolinski šolarji so pokazali, kaj znajo napraviti in tudi, da znajo biti na odru kot doma. Pohvaliti je treba vse, omenimo pa naj le.nekatere. ki so se v šaloigri odlikovali: policaj - Danilo Mahnič. Egidij Pečar v vlogi Ce-fizlja, Marijan Kocjančič in njegova žena Elda gtrajn, napovedovalec Savino Sancin in general Mirko Strajn.
Na razstavi osnovne šole v Dolini je bilo vse polno igrač, risb, prtov itd. Obiskovalce pa je presenetila razstava industrijskega strokovnega tečaja. Ljudje, ki so si ogledovali lepa dela, sploh niso mogli verjeti, da so učenci s tako skromnimi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, mogl; napraviti tako lepe stvari. V neki učilnici so bile risbe in ročna dela dečkov, mizice, omarice, postelje, kladiva, šestila, črtalniki, svedri, stiskači, natezala, sestavna šestila itd., ki bi lahko v ponos tudi strokovni šoli v me-stu.
Deklice pa so pokazale krasne prte, rjuhe in oblekce z narodnimi motivi, risbe, torte in likerje. V novih prostorih otroškega vrtca pa je še odprta razstava ročnih del otrok, ki obiskujejo otroški vrtec v Dolini.
Ob zaključku šolskega leta šo matere otrok, ki obiskujejo osnovno šolo in strokovni tečaj v Dolini, poklonile učiteljem in profesorjem šop cvetja in primerno darilo ter izročile to pismo;
«Spoštovani vzgojitelji dolinske šole!
Ob zaključku šolskega leta se matere otrok osnovne in strokovne šole spominjajo pozr-tvovanja in potrpljenja učiteljev, profesorjev, ravnateljev ter gospoda župnika in drugega osebja, kateri so skozi vse šolsko leto vztrajno in pogumno učili naše otroke.
V ta namen so pripravile, kar je bilo mogoče, tu to prav prisrčno podarijo z željo, da bi še vnaprej vztrajali pri dobri vzgoji in pouku naših o-lrok za ohranitev in obrambo našega prelepega slovenskega jezika.	.
Z naprisrčnejsimi pozdravi
Neroden padec motociklista
Medtem ko se je vozil s svojim motorrtim kolesom proti domu k Sv. M.M. Sp., je 32-letni Just Marsič včeraj zečer v Ul. Co^talunjja nerodno padel na tla. Ker se je pri tem ranil v kazalec desne roke se je z zasebnim avtom odpeljal v bolnišnico. Morda bi moža, potem ko so mu izprali rane, odslovili, a ker so mu ugotovili tudi šok, so zdravniki sklenili, da ga pridržijo na I. kirurškem oddelku. kjer so mnenja, da bo okreval v 7 dneh.
Nevarna šala
Včeraj zvečer nekaj minut po 20. uri so morali sprejeti na okulističnem oddelku 18-lelnega kamnoseškega vajenca Ivana Pertota iz Nabrežine št. 38, kateremu so zdravniki ugotovili poškodbe na obeh očesih in so mnenja, da bo potreboval za okrevanje, seveda če ne bo komplikacij, kak teden dni.
Kakor je Pertot v bolnišnici pojasnil, mu je njegov delovni tovariš Josip Gruden, prgvtako kot on v tečajih INAPLI, za šalo vrgel V obraz
S0LSKE RAZSTAVE
DRŽAVNA NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Mon-torsino št. 8-III), priredi ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških ročnih izdelkov tekočega šolskega leta. Razstava bo otvorjena dne 23. t. m. ob 11. uri in bo odprta do 29. t. m., vsak dan od 9 do 12.30 in od 15 do 19 ure.
V ZGONIŠKI OSNOVNI SOLI bo razstava odprta še da-neš.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 17. in 18. junija 1956 se je v Trstu rodilo 13 otrck (1 mrtvorojen), umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 14.
POROČILI SO SE: šofer Romeo Sidari in šivilja VHtoria Salti, občinski nameščenec Romano Rosamarm in mociistka Gertrude Zochling, inženir Man-1-io Apollonio in prodajalka Silvia Paravia. mesar Luciano Vol-sig in uradmica Vittorima F od a-ni, mehanik Romolo Miniutti in uracinica Cesira Pevhiar, delavec Giuseppe Riva in gospodinja Ed-da Leftachis. uradnik Renato Vagelli i'n prodajalka Maria S-ca-vone. uradnik Ciaudio Bracco in uracinica Laura Polla, lekarnar Ciaudio Bracco in lekarnarka Renata Nejec'ly, mehanik Bruno Anteliovich in prodajalka Lilia-na Birsa, mehamik Corrado Ma-iorano in gospodinja Marisa Pe-tronio, gledališki delavec A-ttilio Berni in uradnica Maria Krei-ger, prodajalec C and i do Botteri itn uradnica Julija Gabrovec, mehanik Angelo Gh er lani in gospodinja Ida Danieli, morn. podčastnik Ciaudio Di Marino in gospodinja Maria Giurgevich
UMRLI SO:	87-1 etni Giorgio
Rosso. 1-letni Walter Marcovich, 86-1 etna Ana Bubnič, 23-1 etni Antonio Maggio, 42-letmi Giovaoni Verd'i. 51-letna Rosa Bocchiola, 65-1 etn a Maria Rosa Bask ar vd. Piciulim, 65-letni Alojz Lah.
NOČNA SLUŽB V LEKARN V JUNIJU
AlTAlabarda. Ul. Istria 7; de Leitenburg. Trg S. Giovannj 5; dr Praxmarer, Trg Unita 4: Prendini. Ul. Tiziano Vecellio 24: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
GLASBENA MATICA V TRSTU
V soboto 23/6. ob 21. uri in v nedeljo 24.6. ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj*
ZAKLJUČNI NASTOP GOJENCEV SOLE GLASBENE MATICE
Razen nastopa posameznih gojencev vsebuje spored Sattnerjevo kantato «Jeftejeva prisega* za soliste, zbor in orkester.
radi umora*. C. Borellt, V. Norman.	„
Kino ob morju. 16.30: »Vid* la sem te ubijati*, B. Staniwyck. G. Sanders.	.
Moderno. 16.00: »Junak na pol»> R. Skelton, J. Hagen.
Savona. 16.00: «Moje prekletstvo je da te ljubim*, R. Mi Hano, A. Todd.
Viale. 16.00: ((Vohunka z zelenimi očmi*. H. Krahl. G. Kntitn.
Vittorio Veneto. 16.00: »Ko J* žena na počitnicah*. M. M°n" roe, T. Evvell.
Belvedere, 16.30: »Jamaika*.
Marconi. 16 30 (na odprtem 0° 20.30):	({Rušilci nasipov*. R-
Todd. M. Redgrave.	.
Massimo. 16.00: ((Pravica do foJ” stva*. M. Roth, G. Mistral.
Novo cine. 16.00: »Izgubljena patrulja*.	___
Odeon. Zaprto zaradi popravo.
Radio. 16.00: »Tolpa desetih*. K-Scott*. J. Brando.
Venezia. 15.30: «Tobor», C. ura-ke. K. Booth.
Skedenj. 18.00: »Dvanajst metrov ljubezni*.
POLETNI KINO
Arena dei fiori. 20.30: »Oto« strasti*, L. Genn, D. Taylo■.
Ariston. 20.30: ((Plamen m meso*, L. Turner, C. Thomt»°h' Mladoletnim pr epov.
Armonia. 19.30: »Ljubezen, ki 5H" ti to dal*. Variete.	.
Marconi. 20.30: «Rušiloi nasipov*. R. Todd. M Redgrave.
Paradiso. 20.15: «Krinka in srce*. J. Cravvford.	_	n,..n
Parco delle rose. 20.30: »Fa™3 la fulipea, G. Lollobrigidk
Ponziana. 20.15:	«Rimske	P0”
nice». A. Heoburn. G.
Rojan. 20.30: «Moj mož», R. M talban, S. Wi'nters.	,MV
Skedenj. 20.45: ((Dvanajst metro* ljubezni*.
Stadio. 20.45: «Okno na dvorrscev, J. Stevvart. G. Kellv.
Vrlmaura. 20.15: «Morski z Zelenega otoka*. B. Lane st er.
TOREK, 19. junija 195® TItIST 1’OSIAJA A
11.30 Lahki orkestri: 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar 1 " kaj:- 12.45 V svetu kulture; l*. Dva operna odlomka: 17.30 “J na čajanka; 18.00 Bliss: za klavir in orkester: 18.38 e" ljubljene melodiie; 19.15 Zor miški vedež; 19.30 Pestra 20.00 Šport; 20.05 Chopinovi vw ki; 20.30 Dve Wagner.ievi uv= turi: 21.00 Radijski oder ' dor Ladislav:	«Pravica»,	°r
v 3 dej.; 22.30 Večerne di je; 23.00 Južno-ameriški mevi.
'I’ K 1*4 T
I.
5.45,
«PR1M0RSKI dnevnik«
te obvešča skozi vse leto hitro in točno o vseh domačih in tujih dogodkih.
Oddolži se mu s tem, da poravnaš naročnino še pred koncem meseca.
k z teti
IZLET NA SLAVNIK
SPD v Trstu priredi 24 t. m. izlet na Slavnik (1028 m). Izleta se lahko udeležijo planinci, ki imajo obmejno propustnico ali potni list.
Vpisovanje za izlet vsak dan od 19. do 20. ure na društvenem sedežu v Ul. R. Manna 29-11.
Excelsior. 16.00: »Tiger v senci*. Penice. 16.00: »Kontinenti v plamenih*.
Nazionale. 16.00: «lnkova tajnost*,
C. Heston, Y. Sumac. Filodramniatico. 16.30:	«Zadnje
dejanje*. A. Skoda, O. Werner. Superciuema. 16.00: «Ko sonce za-liaia*. A Lane.
Arcobaleno. 16.00:	((Racije*,	D.
Dureya, J. Rkhards.
Astra Rojan. 16.00: «Desperados na meji*, R. Cailhoun, N. Koch. Mladoletnim prepov.
Capitol. 16.30: «Simba». D. Bo-garde, V. MacKenna.
Crisiado. 16.00: »ActHutlig, bamdii-t)i». G. LoMobrigida. A. Chec-chi. Vstopnima 100 lir. Grattacieio. 16.00; «Ne zemlji kengurujev*.
Alabarda. 16.00:	«Konec pusto-
lovščine*. V, Johnson. D. Kerr. Ariston. 16.00 (na odprlem ob 20.45): »Plamen in meso*. L. Turner, C. Thompson. Mladoletnim prepov,
Armonia. 15.00: »Ljubezen, ki sem tj jo dai*. J. Hovvard, D. Mont-gomer.v,
Aurora. 16 00: ((Hanibal in vestalka* E. Williarns. H. Keel. Garibaldi. 16.30; «Ognjeni bič*, R. Preston, R. Sterling.
Ideale. 16.30: »Igralnica*, A. Bax-ter, R. Hudson.
Impero. 16.30: ((Profesorji ne jedo pečenk*. J Leigh. V. Johnson.
ltaiia. 15.00: »Možje, žene in duhovniki*, V. Leon, M. Audrev.
S. Marco. 17.00: »Zasledovan za*
14.00 Tržaška kulturna ki^>o ka; 18.30 Izbor iz diskoteke, u Ciganski orkester; 21.05 SK1*“ tržaških skladateljev.
u o l> II H Poročila	v slovenščini:
13.30 in 19.00.	fi45,
Poročila	v italijanščini:
12.30, 17.45 in 23.00.	■
5.00.5.45 in 6.00-6.10 SporeILa; Ljubljane;	6.10 Jutranja S]"Z.p-
7.00 - 8.00 Spored iz Ljubil®1, 13.40 W. A. Mozart: Prvo <*‘ . nje opere »Figarova SV?U*0 14.20 Zabavna glasba; 14.30-1 - j Spored iz Lfubljane: 17.00 in popevke; 17.15 Iz jugosin'* j
Gl3riub-
oder; 18.00-19.00 Spored iz
skega življenja; 17.25 Gla5® oder; 18.00-19.00 Spored iz *R“ ljane; 19.15 Znane melodije jo raznj orkestri; 19.30-22.15 red iz Ljubi rane:	22.15 ,vfrz3;
ritmi; 22.30 Ljudska unive‘ 22,40 Srbske narodne pes*™ Plesi; 23.10 Veseli ritmi.
4 I. O V A I .1 A 127,1 m, 202,1 m, 212,* »* 0 Poročila ob 5.00,	6.00,
13.00 15.00. 17 00 19.00. 22.0v-7.10 Zabavni zvoki; 8.00
mikrofonom so Štirje fantje, ^ ški kvintet z Božom in M',jisj(i in Veseli godci; 8.30 roman - Jan de Hartog: lassa (nadaljevanje): 8.50 n cert Zabavnega orkestra ‘ Ljubljana: 9.30 Anny Ticny-0()5 hrbtom mi rabelj stoji:	* @4
Pesmi raznih narodov; 1L» gi-meiodije do melodije; H-*" go-cibanom — dober dan! (n ijmi-siiek: Vila); 12.00 pisan ski glasbeni spored; 13.15 na glasba; 13.35 Naši opern' r: listi pojo arije iz znanih ,440 14.30 Gospodinjski omnibusi j 33 Želeli ste — poslušajte!- ^gih Pesmi in plesi	jugoslok®
narodov; 16.00 Utrinki 1* ore rature — H. H. Kirst: Krf1' Xon. skrbe: 16.20 Ernest Blocn- fjev: certo g rosso; Sergej Pr, , ted-Divertimeiito: 18.00 Sportn VBe nik; 18.30 Skladbe in 'Vj-v«! slovenskih avtorjev: 18.50.n ju odnosov med JugoslavD" ZSSR; 19.30 Radijski
20.00 30 minut za ljubite*1 ,
venskih narodnih pesm1: David Rase izvaja s kestrom melodiiie H»roWa na; 21.00 Radijska igra -vIč: lodl
skladateljev
Vplivni Ificnvjllil.ie 12*y
a; 21.00 Radijska i£raT ič: Zmice peska: 21.40 >dije: 22.15 Deda jugo5l«v
Mati ogla&
Trst,
KRZNARIJA ZILIOTTO,	pr0.
Ul. Milano 16, tel. 29-3* '	—
daja krznene plašče, kr*	n>s
na.j nižje cene — obisc'1 brez obveznosti.	do-
TAKOJSNJO ZAPOSLIT*-	pl,j
bita dva mizarja. Ja^^L	zdH**
Slo ve n,Nk eni gospod arsk'*"1 ženju.
VOJNA ŠKODA
V KMETIJSTVU
Pomoč -Splošni
PRODAJE
- Dokom*’’*.!
upravni P
NAKUPI
A T A Ul- S- N*01?,3'*
Tel. 3®-733
Na obisku v bolnišnici si je zlomila nogo
Na ortopedskem oddelku bolnišnice, kamor je včeraj popoldne odšla na obisk svojega sorodnika, je 66-Ietna Alojzija Gec por. Škabar iz Velikega Repna št. 30 tako nerodno padla, da si je zlomila stegnenico desne noge. Iz moškega so jo prenesli na ženski odsek ortopedskega oddelka, kjer so jo tudi pridržali. Okre- i nekaj kisline, ki jo rabijo za vala bo v 60 dneh.	čiščenje	marmornatih	plošč.
ZAHVALA
Za številne dokaze globokega sožalja, ki sm° jih prejeli ob izgubi nepozabnega očeta
Končina Franca
krojača v Kozini
'zrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Iskreno se zahval ju jemo vsem, ki so mu izkazali čast na njegovi zafl J poti v ljubljeno domačo zemljo in darovalcem c ■ ja. Posebna zahvala organizaciji SDZL, z druženi pevcem Kozine in okoliških vasi, za poslovilna grobna govora zastopniku politične organizacije • Ferlugi in vaščanu dr. Jožku Rapotcu, ki je on_ pokojnikovo prosvetno delovanje. Končno iskrena hvala tovarišu dr. Stanetu Koblarju za vso lalcf pomoč, ki jo je nudi! našemu očetu do zadnj vzdihljaja.
Žalujoče družine: BENCIC, RUSTJA, ANELLO
Kozina, 15. in 16. junija 1965.
STALIŠČE FRANCOSKIH SOCIALISTOV DO MOLLETOVE	POLI
Pri zadnjih parlamentarnih Volitvah v Franciji — letos januarja — so imeli francoski socialisti kot svojo prvo točko v volilnem programu ~ konec vojne v Alžiru. Mir v Alžiru je bil tudi v programu francoske republikanske fronte ob njenem nastopu pred francoskim parlamentom. In vendar v Alžiru vojna se liaja in vse kaže, da bo trajala še dolgo. Kot je znano, so kritike na račun vladne politike v Alžiru privedle do ponovnega izglasovanja zaupnice vladi ali kot so nekateri rekli do ponovne «Inve-stiture«. Razlika med prvo in drugo investituro pa je bila v tem, da je pri slednji vlada dobila skoraj za polovico manj glasov kot pri prvi in še to edino na račun — glasov desnice. Vprašanje Alžira bi kmalu privedlo v nevarnost že sam obstoj republikanske fronte, posebno še ob ostavki Mendes-Fran-cea. To vprašanje je prišlo do izraza celo v sami francoski socialistični stranki.
Se pred izglasovanjem zaupnice Molletovi vladi je prišlo pri delu socialističnih poslancev, strankinih voditeljev in funkcionarjev do nezadovoljstva zaradi tega, ker se je vlada oddaljila Od svojih Obljub glede rešitve alžirskega vprašanja. Nekaj federacij
je celo zahtevalo sklicanje izrednega strankinega kongresa, kjer naj hi se proučilo stališče socialistov in njihove vlade do alžirskega vprašania. Druge federacije pa so kritizirale politiko Molletove vlade same. Socialistična federacija je departementa Seine je ocenila nastop alžirskega rezidenta kot pot k izgubi Alžira. Kot edini način za rešitev tega vprašanja je ta federacija predlagala razgovore s predstavniki alžirskega ljudstva, med katere je vstela tudi predstavnike alžirske osvobodilne fronte in alžirskega nacionalnega gibanja, vse to pa v smislu demokratičnega načela samoopredelitve ljudstva ob spoštovanju legitimnih pravic francoske manjšine v Alžiru.
Na seji parlamentarne skupine — pred izglasovanjem zaupnice vladi — se je 16 poslancev vzdržalo glasovanja in se ni hotelo sploh izjasniti glede tega vprašanja. Pri tem pa se zagotavlja, da nad trideset socialističnih poslancev ne podpira vladpe 'politike v Alžiru. Zatrjuje se, da so ti poslanci bolj za predlo;:, ki ga je bil postavil s tem v zvezi Mendes-France. Kot vemo, je Mendes-France predlagal, naj se začno razgovori s predstavniki alžirskega ljudstva in naj se takoj razpu-itijo vse občinske uprave in umaknejo vsi francoski uradniki, ki so krivi, da je prišlo do zaostritve odnosov v Alžiru in Severni Afriki na' sploh. Mendes-France je poleg tega zahteval, naj bi razlastili vse veleposestnike, njihovo zemljo pa naj bi raz-
izročili domačinom Alžircem. | vsiliti svoje rešitve. Molleto-ki so brez zemlje.	va vlada vztraja na «prekini-
V začetku tega meseca pa tvi» ognja v Alžiru, kar pa je pri ponovnem glasovanju naj hkrati pomeni popolno zaupnice vladi socialistična j kapitulacijo oborožemh sil al
delili na mala posestva in jih vlada he namerava nikomur
skupina poslancev vendarle v celoti glasovala za zaupnico. Mollet je s svojim pozivom na patriotizem republikancev in s svojimi obljubami, «da bo rešitev alžirskega vprašanja predvsem politična))... in «da bo alžirski statut meral biti rezultat svobodne diskusije s pravimi predstavniki alžirskega ljudstva«... pripravil socialistične poslance do tega, da jih je zaskrbela usoda vlade in so zato zanjo tudi glasovali.
Kljub temu pa bi ne mogli reči, da so se s tem odpravila vsa nesoglasja v socialistični stranki, seveda kar se tiče alžirskega vprašanja. To nam dokazuje dejstvo, da je bil kmalu za tem sklican državni svet stranke, na katerem je bilo govora skoraj izključno o tem, saj je bil ta posvet sklican vprav zaradi tega vprašanja. Na tem zasedanju je bilo sicer izglasovano zaupanje vladi, hkrati pa so bile izrečene proti njej tudi zelo ostre kritike in to celo vprav v vrhovih stranke.
Vladna politika v Alžiru pa je predmet kritike tudi socialistične sindikalne organizacije. Na sestanku nacionalne konfederacije teh sindikatov, ki je bil v začetku maja, je bila sprejeta teza, «da se alžirskemu ljudstvu ne more' odrekati pravica, da si pribori nacionalno svobodo«. V resoluciji je bilo tudi poudarjeno, da se rešitev alžirskega vprašanja ne more doseči s silo«, da je treba prenehati z vojaškimi operacijami in prepustiti rešitev razgovorom. Ta rezolucija je bila sprejeta z veliko večino 68 glasov nasproti 10 vzdržanim in 11 glasovom, ki so bili proti. Proti tej rezoluciji s i glasovali predstavniki alžirskih sindikalnih federacij, ki so s tem pokazali, da so za nadaljevanje sedanje politike, saj so v teh zastopani alžirski Francozi. Ti sindikalni predstavniki so tudi proti preosnovam, ki jih povzema alžirski rezident, -ki zahteva, naj bi. se v alžirsko upravo vključila polovica domačinov — muslimanov.
To stališče francoskih sindikatov, ki so pod vplivom francoskih socialistov, je privedlo do prvega spora med njimi in Molletovo vlado. Vse od nastopa Molletove vlade so jo ti sindikati vedno podpirali, posebno kar se tiče njenih socialnih ukrepov, ki jih je podvvela. Danes pa se je ta močna sindikalna organizacija odločno postavila proti francoski socialistični vladi a-li . bolje, proti njeni politiki v Severni Afriki in predvsem v Alžiru.
Mollet -je zagrozil, da njegova vlada ne bo’ dopustila, da bi, ji. kdb vsilil svojo rešitev,; hkrati je pa'obljubil, da tudi
žirskih rodoljubov, Ker pa je do tega težko priti, je francoska vlada pripravljena vztrajati na svojem stališču ter hkrati uporabiti vsa sredstva, da v Alžiru uvede mir. In šele tedaj bi se naj izvedle	svobodne	volitve,	ki
naj bi dale prave predstavnike tega ljudstva, s katerimi naj bi se Francozi razgovarjali o nadaljnji usodi Alžira. Po mnenju Molletove vlade Al-žir ne bo «ne muslimanska, niti	arabska	država,	niti
francoska provinca. Alžir i-ma poseben značaj v svetu, ima svojo lastno fiziognomijo, ki se mora priznati ob popolni ohranitvi njegove zveze z metropolo-Francijo«.
Iz teh Molletovih besed bi ne mogli zaključiti, kdaj se bo to	zgodilo,	niti kdaj	bo
prišlo v Alžiru do miru. Vsak	nadaljnji	dan vojne	v
Alžiru pa stane Francijo mnogo denarja, sredstev in tudi krvi. Od začetka tega le-
ta stane vojna v Afriki Francijo že nad 125 milijard frankov. Ker Francozi pošiljajo v Alžir stalno nove čete, se bodo ti stroški vsak dan večali. (Račna se, da stane povečanje za 100.000 vojakov nadaljnjih 120 milijard frankov, kajti stroški vsakega vojaka znašaja na leto 1 milijon 20Q tisoč frankov.) To pa pomeni, da bo šel francoski proračunski primanjkljaj od lanskih 760 milijard frankov letos na nad 1000 milijard.
Poleg teh stroškov trpi francosko gospodarstvo tudi drugače. Zaradi mobilizacije vedno novih kontingentov delajo posamezna podjetja z zmanjšano zmogljivostjo, kar bo vplivalo na splošna proizvodnjo industrije, za poljedelstvo pa je že itak znano, da je zaradi lanske .zime prišla marsikje v zagato.
Iz tega sledi, da ne govore za konec vojne v Alžiru le številni politični momenti, ampak tudi samo francosko gospodarstvo, ki ne more dolgo prenašati tako težkih bremen.
POLOŽAJ GRŠKE VLADE V ZVEZI S CIPRSKO KRIZO
Danes bo slovesna otvoritev beneške iibiennalen, katere se bo udeležil tudi predsednik republike Gronchi. Neuradna otvoritev pa je že bila in tu vidimo neko obiskovalko, ki si ogleduje razstavljena dela.
Medtem ko se je ameriška letalonosilka zasidrala v pirejskem pristanišču in je atenske ulice, gostilne in bare preplavilo štiri tisoč mornarjev, je grškji zunanji minister Teotokis z lahkim korakom zapuščal palačo zunanjega ministrstva in se poslovil od javnega življenja. Podal je namreč ostavko in dejal, da zapušča politično a-reno, ker je ogorčen zaradi britanske politike na Cipru. Hkrati pa je iste dni krožila govorica, da je etnarhija na Cipru nezadovoljna z zunanjim ministrom, češ da je preveč popustiljiv in je zahtevala njegov odstop. Naj bo že kakor koli, to ne menja temeljnega vrstnega reda: medtem ko so v pristanišču zasidrane ladje šeste ameriške vojne flote, in medtem ko se Grki in Angleži še nadalje sestajajo v svetu Atlantskega pakta, v Atenah se — zaradi nevihte, ki jo je v javnem mnenju povzročila britanska politika — menjavajo ministri zunanjih zadev.
Kar pa pri tem zaskrblja predsednika vlade Karaman-
KADAR SE JEDRSKA ZNANOST USMERI TUDI V ČLOVEKOLJUBNE NAMENE
Kadioizotopi pomagajo zdravniku ugotavljati in zdraviti bolezni
Jedrska znanost daje zdravstvu tudi nove tehnične pripomočke, ki jih doslej ni imela, med temi so tudi lahko prenosni aparati za radiografije in radioskopije, ki niso vezani na električno energijo
Danes je splošno znano in priznano, da je po odkritju mikroskopa in Roentgenovih žarkov, kar se tiče področja biologije živalstva in rastlinstva, odkritje	radioizotopov
največje in najbolj važno odkritje.
Radioizotopi ali umetni radioaktivni izotopi so elementi, ki so po svoji kemični sestavi povsem enaki naravnim plementom, in se od njih ločijo edinole po tem, da lahko izžarevajo določene žarke za krajšo ali daljšo dobo. Ta svojstva — ta izžarevanja pa 'trajajo lahko le nekaj minut, ali pa tudi tisoče let. Ce ie elemente pomešamo z drugimi naravnimi elementi in jih kakorkoli spravimo v živ oi-ganizem, jim zaradi njihove radioaktivnosti lahko sledimo. To pa nam nudi neverjetni možnost poizkusov in raziskav.
Pred tem okritjem. torej pred začetkom atomske dobe. smo poznali samo en priroden radioaktiven element. Bil je to radij, katerega je bilo na vsem svetu komaj 1,500 gramov. Z zgradnjo jedrskih reaktorjev pa . je bila dana možnfost izdelovanja radioak-
KAJ IN KOLIKO CITAJO EVROPEJCI?
Po podatkih, ki jih je pred nedavnim objavil UNE- ■ SCO, je Velika Britanija dežela, v kateri se največ čita. Velika Britanija je na prvem mestu v svetu s 23.759 knjižnicami in s 17.000 izvirnimi deli, ki so bila objavljena lansko leto.
Za njo pride Nemčija, z 10.700 izvirnimi deli, objavljenimi preteklo leto, nato Francija z 9880, Italija z 8900, ZSSR z 8200. Nizozemska 6720, Madžarska s 5900, Jii(josltimja je nekako v sredini tabele s 3540 izvrnnni deli, ki so jih izdali lansko leto.
Španija je edina dežela na svetu, v kateri nad 50 odst. objavljenih del pripada leposlovju (romani, poezije, dramaturgija), medtem ko v Irski pripada 72 odst. objavljenih del zgodovini, zemeljepisju in sociologiji. Na Madžarskem pripada 43 odst. objavljenih del čisti Znanosti.
5X5 milijonov Evropejcev čita osak dan 127.465.000 izvodov dnevnih časopisov. Na prvem mestu je spel Velika Britanija s 536 izvodov dnevnikov na tisoč prebivalcev; zn njo pride Luksemburg s 441, Islandija s 4l(i, Danska s 414, Švedska s 412, Norveška s 410, Švica s 349, Belgija s 331, Nizozemska z 281. Franciju z 295 m Nem-\ čija 2 258. Na zadnjih mestih sta Italija m Portugalska z 58, odnosno s 60 izvodi dnevnikov na tisoč prebivalcev.
V Sovjetski zvezi se objavlja 119 časopisov v tujih jezikih, kar predstavlja 24 odst. založniške publtstič-ne dejavnosti.
Portugalska ima največje število nepismenih v Evrppi, t. j. 48,7 odst. vsega prebivalstva,: medtem ko je na Finskem nepismen samo vsak stoti prebivalec.
Zanimiva je okoliščina, da je bilo v Zapadnt Nemčiji,
v kateri praktično ne obstaja nepismenost, v teku preteklega leta okrog 6o razprav proti vedeževalcem in da je Nemčija dežela, v kateri se najbolje razprodajajo knjige o magiji o vraže-verstvu in spiritizmu.
Slovenski oktet na Kitajsko
Slovenski pevski oktet iz Ljubljane bo prihodnji mesec odpotoval na enomesečno turnejo po Kitajski, kjer bo priredil nekaj koncertov jugoslovanskih narodnih in untetnih pesmi.
Skupno z, njimi bo potovala tudi skupina priznanih umetnikov iz drugih republik, Tako n. pr. Mirko Jančič, baritonist sarajevske Opere, Aleksander Marinkovič iz Beograda, Mica Glavačevič iz Zagreba, Vilma Bukovec iz Ljubljane, Ana Lipša iz Skoplja in Predrag Miloševič, dirigent novosadske Opere.
Macbeth kot gangster
V lovu za senzacijami so Američani šli tako daleč, da so slavnega Shakespearovega junaka Macbetha upre-vcdini a gangsterski jezik in iz njega naredili gangsterja. Policij 'ki film v režiji Hughesa trna sledečo vsebino. Macbeth, gangster, ki dela za račun šefa tolpe, zve pred svdjo poroko, m to na osnovi napovedi neke vedeževalke, da bo nekega dne postal mnočan kralj mesta*. On t) to sicer ne veruje, toda njegova žena Lil v, osebnost brez vsakršnih predsodkov, vzbuja v njem ne samo ambicijo, ampak tudi željo po zločinu. Ona pounbt gangsterskega šefa na večerjo in, ko se ta poslednji koplje, rijen mož Macbeth ubije svojega gosta. In tako se od prizora do 'prizora bana!iitra, brez kakršnega koli obzira do Velikega dela, Ehakespearov
Macbeth in se ta njegov junak spreminja v junaka policijskega filma.
* * *
Direkcija bostonskega sin-foničnega orkestra je na svoji poslednji seji sklenila sprejeti vabilo, ki ga je nedavno dobila iz Sovjetske zveze za svoje prvo gostovanje v Leninpradu in Moskvi. Orkester bo dirigiral slavni Charles Minsh.
m w *
12. junija so v Parizu predali na svečan način visoko nagrado «Grand Prix», ki je bila dodeljena Jugoslaviji za uspeh njenega mladega filmskega umetnika Vlada Vodopivca, ki je bil na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu nagrajen za fotografijo v filmu «Crni valovi«. Vlado Vodopivec je dobil nagrado za uspešno črno-belo fotografijo v omenjenem dokumentarnem filmu. To visoko nagrado je dodelila Tehnična komisija francoskega filma zaradi izrednih tehničnih kvalitet in fotografije tega imena.
tivnih elementov v vseh količinah in celo po razmeroma nizkih cenah.
Te radioaktivne elemente ali radioizotope uporabljamo za ugotavljanje diagnoz in tudi za zdravljenje nekaterih bolezni, ki jih je bilo prej težko ugotoviti, ali ki so bile težko ozdravljive. Radioaktivno zlato na pr. uporabljamo za nadziranje raznih manifestacij kanceroznih obolenj v prsnem košu in trebuhu, radioaktivni kobalt pa nam o-rr.ogoča ugotavljanje novotvorb v globini organizma, kamor ne sežejo Roentgeno-vi žarki.
Poleg teh dveh radioizotp-pov poznamo sedaj tudi gali-jev. natrijev, kromov in stro-cijev radioizotop, ki nam omogočajo ugotavljanje in celo zdravljenje različnih bolezni Kot primer bomo navedli še jodov izotop. Ta nam omogoča odkrivanje zapletenih obolenj tiroidne žleze, kakor tudi raznih srčnih obolenj. Posebno ta radioizotop nudi zdravstvu izredno velike mož. nosti uporabe.
Pacientu damo radioaktiven jodov izotop, ki ga nato skoraj v celoti absorbira tiroid-na žleza in to v sorazmerju s proizvodno tiroksine. S posebno napravo nato merimo koncentracijo tega izotopa v tiroidni žlezi, kar nam posredno dokaže, kakšna je fiziološka dejavnost žleze.
Drugo področje, kjer je radioizotop — kot rezultat a-tomske znanosti — zelo koristen, je ugotavljanje kanceroznih obolenj v človeškem organizmu. Več vrst kanceroznih obolenj kaže namreč to posebnost, da se razširijo po vsem organizmu, ali vsaj na mnogih mestih. Ta proces kanceroznih obolenj imenujemo tudi «metastaso».
Za iskanje in podrobnejše ugotavljanje možganskega raka, za ugotavljanje rakaste bolezni na dojkah ali jajčnikih se je pokazalo kot zelo učinkovito «zlato 198» ali z drugimi besedami radioaktivno zlato, ki ohrani svojo radioaktivnost, ki se da še slediti, okoli 24 ur, kar pomeni, da nudi zdravniku dovolj časa za diagnozo, hkrati pa ni,
3
i
ZADNJE NOVOSTI:
Kirst: 08-15 Poddesetnik Asch	L	600
Stritar: Zbrano delo VII L 910
Ceram: Pokopane kulture	L	1150
Moliere; Izbrano delo II. del	L	810
Kardelj:	Problemi naše
socialistične graditve
L 520
TRŽAŠKA KNJIGARNA
1'i-nI - lil. Nv. Crančlška 20 lelelon
zaradi svojega kratkega učinka nevarna organizmu. Pri tem moramo pribiti, da je bila uporaba edinega • naravnega radioaktivnega elementa — radija — zelo nevarna ali vsaj zelo zapletena, ker ga je bilo treba takoj po uporabi izločiti iz organizma. Je namreč zelo škodljiv, njegova radioaktivnost pa zelo dolgo traja-
Tu smo navedli nekaj najbolj znanih radioizotopov in nekaj praktičnih uporab. Toda s tem še nismo končali vsega. Poleg omenjenih bolezni se z radioizotopi ugotavljajo in zdravijo tudi številne druge bolezni. Z radioizotopi se na pr. ugotavljajo m proučujejo tudi diabetes, anemija, razne bolezni srca n ledvic. Poseben natrijev izotop se je dobro obnesel tudi pri ugotavljanju krvnega pritiska arterij in pri nekaterih možganskih disfunkcijah, radioaktivni kalcij, ki je v neki men po sestavi podoben sestavi kosti, pa nam pomaga pri proučevanju in ugotavljanju atritisa.
Ce damo pacientu v tekočini raztopljen natrijev klorat, kateremu smo. dodali nekaj radioaktivnega natrija, ga *e v I minuti ugotovimo v znoju To bi bilo na prvi pogled nekaj povsem nevažnegn. toda medicinska znanost uporablja vsa sredstva in s to navadno reakcijo ugotavlja vlogo, ki jo ima natrij v cirkulaciji v organizmu in za to, da ugotovi. kakšno nevarnost predstavlja pomanjkanje soli pri sončarici in vročini nasploh.
Med najnovejšimi zdravniškimi pridobitvami v zvezi s to znanostjo so tudi , razni prenosni aparati in’med temi tudi prenosni aparati za radiografije in radioskopije radioizotopov. V teh aparatih in napravah zamenjuje velike dosedanje naprave, ki so izžarevale žarke X, majhna na-
bolj ekonomičen ter, končno, mnogo bolj učinkovit.
V laboratoriju ameriške komisije za jedrsko energijo v Uptonu so uporabili celo jedrski reaktor v take zdravstvene namene. S to veliko napravo so namreč poizkušali izločiti iz pacienta radioaktivne elemente, da bi tako odpravili nevarnost, ki preti pacientu zaradi škodljivosti, ki jo radioaktivni elementi predstavljajo ostalemu organizmu. Poleg tega so doslej z uspehom poizkušali sterilizirati kose kosti, ki so jih nato presadili na pacienta. Ta sterilizacija je bila namreč u-perjena proti raznim bakterijam in virusom na kosti, ki nai bi se presadila, z druge strani, pa ni nikakor oškodovala ostalih njenih organskih sestavin ali zmanjšala možnosti. da bi se prisajena kot prijela.
Ze do sedaj je toliko možnosti uporabe umetnih radioizotopov in toliko novih naprav in aparatov, ki so pove-vani s to vejo medicine, da bi bilo predolgo že samo naštevanje. Na vsak način pa mrramo tu omeniti vsaj še ((elektrostat Van de Graff«. ki je že znan, ki so ga pa začeli sedaj uporabljati tudi v farmacevtske namene. Z njim so namreč uvedli nov način steriliziranja zdravil. S tem aparatom poženejo elektrone do brzine 280 tisoč km na sekundo in jih usmerijo v zdravila in tako uničijo vse mikroorganizme, ki bi znali zdravilo pokvariti. Ta način sterilizacije imenujemo »hladno sterilizacijo« za razliko od d.osedani \ pri kateri je sterilizacije temeljita na velikih vročinah. Značilno pri tem je to, da je ta sterilizacija mnogo bolj učinkovita od prejšnje. ker pomeni, da bo v mnogih primerih tudi trajanje u-činkovitosti zdravil mnogo
danjim možnostim zdravljenja pripomogel k še večjim u-spehom.
KRIVOGLEDOST JE OZDRAVLJIVA
Med vsemi napakami človeškega organizma sodi kri-vogledost med tiste, ki jih ljudje najbolj zanemarjajo, čeprav jo je mogoče odpraviti bodisi z vajo ali pa s pre prosto operacijo. Do nedavnega so zdravniki predpisovali takim otrokom naočnike in odsvetovali operacije. Sodobna medicina pa gleda na vse to precej drugače.
Očesne vaje se obnesejo v času. ko otroku še ni šest let. Ce te vaje ne dajo uspeha, priporočajo sodobni zdravniki operacijo.
Odlašanje ne koristi, marveč lahko samo škoduje. O-peracija ie mogoča pod navadno narkozo, pri umsko razvitih otrocih ob lokalni a-nasteziji.
lisa, je dejstvo, da nesoglasja znotraj vlade morejo biti v prid samo Londonu. S tem, da zaostruje vojaški postopek na Cipru, britanska vlada računa, da bo s tem postavila grško vlado v neprijeten položaj med dva ognja: namreč, med njene lastne obveznosti in ljudsko ogorčenje, ki bi se grški vladi utegnilo zdeti, da more imeti prehude posledice. Spričo dejstva pa, da se nahaja med tema dvema ognjema, grš-ki vladi ni težko obdrža'i svoje neodločno stališče.
V teh trenutkih, ko Velika Britanija izgublja simpatije Grkov, in to tistih Grkov, ki bi v vseh Churchillovih računih morali ostati na britanski strani, se zdi, da je grška vlada. ki mora braniti grško čast na Cipru, zasrkbljena nad tefn, kako bi hkrati napravila, da ne poruši tistih političnih temeljev zapadne politike, zaradi katerih je ameriška letalonosilka zasidrana v pirejskih vodah. Isto zaskrbljenost je mogoče ugotoviti tudi na Cipru, kjer moreš slišati tudi take izjave: Grčija ne sme zapustiti NATO, ne da bi s tem izgubila praktične iz-glede za nacionalno zmago.
S tako predstavo grške politike se. v celoti vzeto, skladajo tudi voditelji opozicije. Zajadrati v povsem nove vode — to verjetno ne bi ustrezalo sedanjim grškim razmeram, ali pa je težko ostvarlji-vo, spričo racionalnega duha te dežele.
A po drugi plati ni nič težjega, kot ostvariti novo taktiko. ki jo zahteva cipTska kriza, v starih okvirih. Da bi to dosegli, se ne sme napraviti nič, kar bi preveč zaostrilo splošne odnose Grčije z Zapadom in Veliko Britanijo in tudi s — Turčijo. A čim več je na Cipru žrtev, tem teže je vladi, ki skuša obdržati ravnotežje med patriotizmom in atlantskimi obveznostmi, ravnati v nasprotju s tem, kav želi in pričakuje povprečni Grk.
Ce v tem trenutku grška vlada še ne ve, kaj sme napraviti, si je pa že v svesti tega. česar se mora izogibati. Kaj menijo visoki predstavniki grške vlade o tem. da bi se o ciprskem vprašanju še nadalje razpravljalo v generalni skupščini ZN in v Varnostnem svetu? Človek dobi vtis, da bi bila grška diplomacija nad tem navdušena, kljub temu da priznava propagandno vrednost takih korakov •
»Varnostni svet? Od tega ne bomo imeli nič. dokler more Velika Britanija postaviti svoj veto na sam dnevni red. Tedaj bi se le pokazala nemoč male dežele pred velesilami. Generalna skupščina? Ona bo ciprsko vprašanje predala enemu od številnih pod-
odborov. A do kdaj bo ta pododbor zasedal? Da-li zagrozimo z izstopom iz NATO? Ali ne bi tega Velika Britanija izkoristila za dokaz, da Grčija ni zanesljiv zaveznik in da zaradi tega treba obdržati Ciper, kot nekaj trdnejšega od grške politike?
A grška politika je vendarle pod dojmom ciprske krize. Nekoliko zaradi nje, nekoliko pa zaradi splošnih procesov, ki se razvijajo v svetu, nastajajo nove ideje, ki se izražajo v javnosti na razne načine. Ne da bi zanikali te obveznosti, Grki razmišljajo tudi o pravicah, ki jim jih dajejo te obveznosti, kakor tudi o tem, da se izkoristi vedno večja pomoč, ki jo je danes mogoče dobiti izven blokov.
Predvsem je tu sen o Grčiji, kot »enfant terrible« Atlantskega pakta — o vlogi, ki jo je na severu tako sijajno prevzela Islandija. Kaj bi rekli n. pr. Angleži, če bi njihov grški zaveznik v svetu NATO glasoval proti imenovanju britanskih poveljnikov v Sredor zemlju? Nekateri gredo še dlje in stavljajo predlog, da bi Grčija stavkala na skupnih nastopih NATO. Kaj pa če bi odrekli svoj pristanek na vojaška oporišča, kakor to delajo Skandinavci?
Težko je v Grčiji razumeti vse odtenke v mnenjih, v katerih se vladni radikali razlikujejo od opozicijskega centra. Včasih se mnenja ne spreminjajo od stranke do stranke, ampak od trenutka do trenutka. Znani predstavnik opozicije je n. pr. zatrdil, da izstop Grčije iz NATO ne pride v poštev, dva dni pozneje pa je v parlamentu trdil o-bratno. Drugi, še bolj znan politik, je dejal, da bi do izstopa Grčije moglo zelo lahko priti, če bo Harding še nadalje uporabljal pretepanje in strojne puške; a je dva dni nato v parlamentu svečano poudaril, da se to nikakor ne bi moglo zgoditi.
Parlamentarna debata v A-tenah je nejasna, kot so nejasna in nepričakovana sredstva, ki se jih, poleg demo-stehskega govorniškega daru, poslužujejo poslanci na govorniškem odru, ali v dvorani. Toda tudi opozicija ne bi W-la verjetno manj obzirna v zunanji politiki od sedanje vlade, če drži, kar je izjavil neki bivši minister: «Grki so bolj negotovi glede svoje bodočnosti, kadar so na vladi, kot kadar so v opoziciji■»
Ker ve, kako je za Grčijo nevarna nestabilnost, sedanja grška vlada želi doseči čitn-prej sporazum z Veliko Britanijo glede Cipra. A po vsakem ostrejšem ukrepu v Nikoziji so odvisni pogoji, ki jih vsakršna vlada more postavit! za tak sporazum, vedno bolj od -celotnega grškega javnega mnenja.
prava ki s pomočjo posebne- j daljše, kot doslej.
ga radioizotopa izžareva izredno močne žarke Gama. Poleg tega ima ta prenosni aparat še to prednost, da ni odvisen od električne energije. kot je bilo z Roentgenovim aparatom- Poleg tega je ta aparat, kot smo že rekli, mnogo manjši in celo cenejši in
Ne moremo sicer še trditi, da je jedrska znanost prinesla v zdravstvo neko dokončno rešitev, nekaj, kar bo človeku omogočilo dokončno zatreti vsako bolezen, Vsaj do' sedaj ne. Vsekakor pa predstavlja velik, rekli bi, velikanski napredek, ki bo dose-
Sovjetski turisti na Capriju
V Gottovalclovem na Češkem
je največja tovarna čevljev na svetu
V tovarni - ki jo je ustanovil njen bivši lastnik Tomaž Bata, - dela sedaj 23 tisoč delavcev, ki izdela na leto nad 40 milijonov parov čevljev
Večja skupina sovjetskih turistov je obiskala Neapelj in Hlm ter nato tudi Capri. Tu Jih vidimo, kako so se s svojimi fotoaparati »pognali« nad »žive« posebnosti tega slovitega
tnobitiičnega letovišča.
Pred vojno ste vsepovsod brali najrazličnejšo reklamo za Bat’o. Za vsakim vogalom je bolščalo v vas to ime, kjerkoli ste ga prebrali, pa je bila zraven tudi slika čevljev. Bat’a je bil lastnik menda največjih tovarn obutve na svetu. Izdelova1 je posebne vrste obutev — menda je prvi začel delati gumijaste čevlje — svojim izdelkom pa je nastavil tudi svojevrstno ceno, katerih vsaka se je končevala z devetico.
Zanimiv je razvoj velikega monopolitičnega podjetja, ki ga je ustanovil Ceh Tomaž Bat’a. V Zlinu — zdaj se mesto imenuje Gottwaldovo — ki je štel leta 1905 komaj 2000 prebivalcev, je imel čevljarsko delavnico Tomaž Bafa. Člani njegove družine in ožji sorodniki so prodajali njegove izdelke po vaseh. Med prvo svetovno vojno je izkoristil povpraševanje po obutvi in je	prejel	tudi	številna
naročila za čevlje tedanje avstro-ogrske vojske. Takrat se je v Zlin začel stekati denar.
Leta 1915 je postavil prvo tovarno, pozneje pa je spretno izkoristil tudi .povojno konjunkturo. Ustanavljal je lastne prodajalne, zidal je nova poslopja, s tem pa je spravil na boben svoje tekmece. Tudi zamisel, da je boljše kože izvažal, slabše pa uporabljal za domače izdelke, mu je šla v	klasje.
Cez čas pa je začel Bat’a I graditi še druge tovarne, ki so bile proizvodno povezane z izdelavo obutve. Sezidal je tovarno čevljarskih strojev, imel je lastne žage in lesno industrijo, tovarno kartona in papirnico, tovarno nogavic, lastno elektrarno, letališče itd., skratka vse, kar je potreboval za nemoteno proizvodnjo usnjene, gumijaste in platnene obutve. Do	leta	1928	se
je razvilo Bat’ovo podjetje v čisti monopol ne samo na Češkem, marveč tudi marsikje drugod,	Glavno	blagajno	in
knjigovodstvo sta imela ustanoviteljeva naslednika na Dunaju, po nacističnem vdoru v Avstrijo pa v Švici.
V svojih obratih je uvedel Bata delo po tekočem traku, ki pa je bilo tako preračunano, da delavec ni i-mel časa niti da bi si obrisal nos ali opravil potrebo. Starejši ljudje, ki še vedno delajo v nekdanjih Bafovih tovarnah v Gottwaldovem, povedo, da je bilo tisto njihovo delo v tovarni boj za obstanek, z drugo besedo, kdo bo koga: stroj, oziroma tekoči trak človeka ali obratno.
Bat'a ni bil v skrbeh, da bodo delavci naredili premalo, ker je prevzel nadzorstvo namesto njega tekoči trak. Na nadzorstvo nad nameščenci v lfi-nadstropnem upravnem poslopju je mislil Bat’a že tedaj, ko je sodeloval pri izdelavi gradbenih načrtov. Pisarno je lahko imel v pritličju ali v desetem nadstropju, lahko pa tudi na terasi. Na vogalu poslopja si je dal zgraditi posebno dvigalo, v katerem je imel pisarno, ki jo je ob pritisku na gumb lahko po potrebi selil iz nadstropja v nadstropje. Seveda nihče nikoli ni mogel vedeti, v katero nadstropje bo prišel, zakaj nameščenci dvigala niso mogli videti, lastnik pa je iznenada pokukal skozi okence.
Pravijo, da delavci in nameščenci Bat’ove palače v Zlinu niso imeli slabih plač, vendar jim je denar hitro skopnel, ker je Bat'a znal poskrbeti tudi za »izventovarni-Sko življenje« svojih zaposlenih. Zgradil jim je trgovine, kino, hotel, športne objekte In tako dalje, skratka v Zlinu je bilo Bat’ova last vse od porodnišnice do pogrebnega zavoda. Se sedaj kroži v Gott-waldovem anekdota: otrok se je rodil v Bat’ovi porodnišnici, šolo je obiskoval v Bafovih poslopjih, učil se je v Bafovih tovarnah, pokopalo pa ga je Bafovo pogreb no društvo.
In kako je zdaj z nekdanjimi Bat ovimi tovarnami v Zlinu? Na zunaj se ni razen 5000 novih stanovanjskih poslopij in nekaj športnih objektov ter obnovljenih tovarniških objektov — zanimivo je, da so zavezniki bombardirali le skladišča obutve, ne pa tudi skladišč nemškega orožja — skoraj nič spremenilo. Vsa stanovanjska jioslopja so zidana po nekdanjem Bafovem načinu: rdeče pobarvana hiša brez strehe, okoli pa vrtiček. Mesto šteje nad 60.000 prebivalcev.
Leta 1945 so Bafovo lastnino nacionalizirali in ločili vse, kar ne sodi strogo v proizvodnjo obutve. Tekočemu traku so zmanjšali hitrost, hkrati pa zvišali števijo delavcev oh njem. Predlanskim so dosegli proizvodnjo iz leta 1929. Vsako minuto izdelajo v tej tovarni 50 parov čevljev, torej nad 40 milijonov parov na leto. Pravijo, da porabijo samo za usnjeno obutev vsako leto tri četrt milijona govejih koz. Zdaj je v tovarni zaposlenih 22.000 ljudi, v šestnajst tovarniških menzah se jih hrani 18 tisoč. Posebnost teh menz: ko vstopiš, izročiš listek za kosilo, nato si postrežeš sam, pri izhodu pa pladenj spet vrneš, vendar pa moraš dati krožnike in drug pribor v posebne umivalne kadi. Poslopje, v katerem je bil pred vojno oddelek za usnjeno galanterijo, so spremenili v tovarniško bol. nišnico, kjer dela 37 special*-stov.
In Bafove podružnice drugod po svetu? V Borovem ie bila tovarna nacionaliziran«, podobno tudi na Poljskem, Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji. Oba nekdanja lastnika Bafovega monopola v Zlinu — sin Tomaž in polbrat Jan — pivi je v Angliji, drugi v Južni Ameriki — se se vedno bojujeta, kdo bo imel pravico do preostalih podružnic nekdanjega zlinskega Bafe.
B. A.
FRIMORSKI DNEVNIK ~~ »   -------------
— 4 —
19. junija 1956
INTERPELACIJA POKRAJINSKIH SVETOVALCEV POLETTA IN BEHGAMASA
Tuberkuloznim boinikom v mestnem središču najti primerno bolnišnico
V bližini bolnišnice sta dve veliki kinematografski dvorani, po-Jeg tega pa nameravajo nasproti bolnišnice zgraditi še šolo
listnice 21-letni Sergio Grego-rutti iz Ul. del Gelsi 20. Gre-gorutti je začasno zaposlen v delovnem centru v Ul. Corda-ioli. Med delom je obesil jopič v barako, v kateri imajo orodje za delo. Toda ko se je hotel obleči je ugotovil, da mu je zmanjkala listnica, v kateri je imel osebne dokumente in 500 lir.
Sklepi pokrajinskega upravnega odbora
Na zadnji seji pokrajinskega upravnega odbora, so sprejeli več sklepov v korist številnih občin- Občina Kapri-va; odobritev delovnih centrov za ureditev občinskih cest; občina Moša; delovni center za | ureditev cest; občina Gorica: podaritev zemljišča ustanovi INCIS za gradnjo stanovanj a. gentom javne varnosti; obč1-na Krmin; prispevek za praznik sv. Ivana; občina Tržič: odobritev delovnih centrov za nekatera javna dela; občina Doberdob: odohritev delovne ga centra za popravilo občinskih cest; občina Steverian: izredna doklada občinskemu tajniku.
nabavili v Toskani in so bile selekcionirane. Vsi kmetovalci, ki bi jih radi kupili, naj se oglasijo na sedežu inšpektorata v Ul. Duca d’Aosta 55.
Pokrajinska svetovalca KPI Poletto in Bergamas sta poslala predsedniku pokrajine odv. Culotu interpelacijo glede tuberkuloznih bolnikov, ki se zdravijo v bolnišnici v Ul.
Diaz v mestnem središču.
V začetku se interpelanta sklicujeta na vsedržavno kampanjo proti TBC in poudarjata važnost načela, ki je bilo poudarjeno med to kampanjo, da ni dovolj samo borba po protituberkuloznih dispanzerjih, ampak da je tudi vsak posameznik odgovoren za zatiranje te bolezni.
V Gorici zavzema ta kampanja izredno velik pomen, ker je v bolnišnici «dobro-delnih bratov« v Ul. Diaz poleg drugih oddelkov tudi oddelek za TBC s 100 posteljami. V letu 1955 so bile skoraj vse postelje ves čas zasedene, saj so našteli 30.000 nočnin,
V neposredni bližini bolnišnice sta dve veliki kinematografski dvorani Corso in Verdi ter vojašnica financar-jev. V isti ulici nameravajo zgraditi tudi tehnični inštitut.
Bolnišnica bi morala biti po zdravstvenih predpisih daleč od naselja med parki, tako da imajo bolniki dovolj prostora in zvežega zraka in da obenem ne predstavljajo nevarnosti za okolico.
Svetovalca predlagata, naj bi se prizadete ustanove pobrigale in vprašanje rešile na čim bolj zadovoljiv način, da bi se bolnikom, ki se v sedanjih razmerah ne morejo dovolj učinkovito zdraviti, nu- | dijo boljši in primernejši pro- | stori. Tudi pokrajinski svet | naj o tem vprašanju razpravlja ter tako približa uresničitvi želje prizadetih bolm-ko*\
Vprašanje ureditve oddelka 17	,	o nnr\
za tuberkulozne bolnike v za-j V IlOVl toloVddnici UO prostora Zd C.UUU gledalcev
sebni bolnišnici «dobrode!nih
Karfijolne sadike za kmetovalce
Pokrajinski kmetijski inšpektorat iz Gorice obvešča, da ima na razpolago številne karfijolne sadike. Sadike so
Posledica zadnje nevihte s točo
Občutna škoda v Vipavski dolini in Brdih
Neurje s točo, ki je bilo prejšnji teden in o katerem smo pisali, je prizadelo predvsem nekatere predele gori-škega okraja. Najbolj so prizadete va«i Dobravlje, Cesta, Vrtovin pri Ajdovščini, Dorn-berg m Miren pri Gorici. Zrna, ki so bila debela kot dra-ben krompir, so potolkla številne poganjKe na trtah, od katerih so zgodnje vrste že začele cveteti in obetale obilen pridelek. Velika škoda je bila tudi v sadovnjakih in na pomladanskih posevkih. V Brdih so katastrofo uspele preprečiti postaje za borbo proti toči, ki so takoj začele streljati z raketami. Točna škoda toče še m ugotovljena, kaže pa, da je zelo velika. V kmečki zadrugi v Bukovici pri Gorici je toča potolkla nekaj hektarov napadov breskev in številne plodove o-tresla z dreves, druge pa ranila. Spričo tega bo letošnji izvoz breskev precej manjši Da bi preprečili še večjo škodo, so vinograde in sadovnja ke začeli škropiti z mešanico modre galice.
......
L-,1	;
- S!:!!*:
rnSšiiO
* ’ -
T:'h:;	.HT
■% m
TRADICIONALNA NEUSPEŠNOST JUGOSLAVIJE PROTI AVSTRIJI
Jut»(islai/ija A - Uslrij.i \ 1:1
Zaradi neučinkovite igre napada, jugoslovanski nogometaši niso mogli realizirati svoje terenske premoči. Rajkov - strelec jugoslovanskega gola
29. junija svečana otvoritev
nove telovadnice goriške športne zveze
bratov« v Ul. Diaz je po našem mnenju izrecne važnosti ter se ob tej interpelaciji lahko samo čudimo, zakaj pristojne oblasti niso že veliko prej začele proučevati to vprašanje, ki "pada v veliko večji okvir, namreč, kako u-činkovito rešiti vprašanje bolnišnic v našem mestu.
V Gorici Imajo »dobrodelni bratje« kar dve bolnišnici, in sicer eno v Ul. Diaz ter drugo na Korzu —. bolnišnica sv. Justa, ki je najmodernejša bolnišnica v mestu in prav gotovo v vsej pokrajini.
Po drugi strani si pokrajinska uprava že več let prizadeva, da bi dogradila bolniško poslopje v Ul. Vittorio Veneto ter ga opremila, da bi bilo uporabno. Kljub temu je minilo že veliko let, vencar je ogromno poslopje še vedno neuporabno. Ze večkrat so dali po okoli sto milijonov za nadaljnja dela. vendar ni-|ricna iz Ul. Ascoli 17. Perion
Dela na novi telovadnici go_ riške športne zveze na Rojcah se bližajo koncu. Telovadnica bo zgrajena po najmodernejših pravilih in ,bo lahko sprejela v začetku 1.200 gledalcev. kasneje pa tudi 2,000. Svečana otvoritev telovadnice bo 29. junija. Isti večer bo košarkarska tekma med najboljšim italijanskim moštvom «Virtus» iz Bologne in predstavniki Treh Benečij. Naslednje večere bomo lahko prisostvovali akademiji ritmične telovadbe, klasičnih plesov in nastopu sabljačev. Kasneje pa se bo začel tudi nočni košarkarski turnir med mestnimi e-kipami za pokal «Collini».
Aretacija zaradi tatvine
Goriška policija je na osnovi odloka republiškega prokuratorja v Gorici pred kratkim aretirala 19-letnega Bruna Pe-
koli ne dajo toliko, da bi po-"lopje lahko služilo svojemu namenu. Ce pri nas ne bi bilo težav z bolnišnicami, tedaj bi še lahko razumeli počasnost pri do-končavanju poslopja, nerazumljivo pa postane tako ravnanje, ko vendar vidimo, v kakšnih razmerah živijo tuberkulozni bolniki v mestnem središču.
To nas upravičeno postavlja pred vprašanje, zakaj se v Gorici postavlja vprašanje zasebnih bolnišnic preč civilnimi.
Delavcu ukradli listnico
V soboto popoldne je na go-riški policiji prijavil tatvino
je pred kratkim izvršil hudo tatvino.
Z avtobusom na izlet SPD v Soško dolino
Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira 24. junija avtobusni izlet v Vrsno z obiskom Tolmina, Mosta na Soči in z zabavo ob jezeru pri Mostu na Soči. Predvideva se, da bodo za zabavo poskr-hel: podgorski pevci, katerih udeležba je že napovedana. Voznina za člane 500 lir, za nečlane pa 550 lir. Odhod z avtobusom s Travnika ob 7. uri zjutraj; povratek zvečer.
Vpisovanje pri uraa-ju Darku Šuligoju v Gosposki ulici.
Ljubitelje planin opozarjamo na ugodno priložnost, da s propustnicami obiščejo kraje v Soški dolini ter rojstni kraj Simona Gregorčiča.
jc
Dražbi za popravilo občinskih cest
Na korižkem županstvu bila včeraj dražba za podelitev javnih del, in sicer; 1. do. bava 488 kub. m peska za vzdrževanje asfaltiranih cest v gcriški občini. Dražbo je dobilo podjetje G. Mattiroli iz Gorice, ki je ponudilo 6.60-od-stotni popust na prvotnih stroških 759.000 lir. 2. Urejevanje in tlakovanje Ul. Sv. Justa v Podgori. Dela je sprejelo podjetje L. Tacchino iz Gorice z 8-odstotnim popustom na prvotni ceni 1,505.000 lir.
DEŽURNA LEK4HNA Danes posluje ves dan in ponoči .ekarna DUdine, Ul. Rabatta štev. 18 - tel. 21-24,
— KINO —
CORSO. 17.00:	«Med dvema
ženskama«, V. Johnson.
VERDI. 17.00:	«Gola strast«,
M. Felix.
CENTRALE. 17.00: »Veseli potepuhi«. O. Hardy.
MODERNO. 15.00:	»Hondo«,
v barvah,
V1TTOR1A. 17,00:	«V dom
Bentleyevih se vrača mir«, J. Buchanan.
ZAGREB, 18. — Pred 45.000 gledalci je bila včeraj odigrana na maksimirskem stadionu težko pričakovana tekma A reprezentanc Jugoslavije in Avstrije, dveh večnih rivalov za nogometni prestiž ob Donavi. Kot smo že poročali, je morala jugoslovanska reprezentanca zaradi obolelosti ali pa zaradi diskvalifikacije nekaterih igralcev nastopiti okrnjena. vendar je kljub temu veljala za favorite srečanja, ker je bilo znano, da tudi avstrij-ski .nogomet preživlja krizo.
Toda kljub temu Jugoslovanom, čeprav šo bili v polju odločno boljši, tudi tokrat ni uspelo iti preko zanje že tradicionalnega rezultata 1:1, kar je predvsem posledica neučinkovite igre jugoslovanskih napadalcev pred nasprotnikovim golom, r.ekaj pa tudi izredne smole, ki je spremljala jugoslovanske nogometaše. Dejstvi je namreč, da žoga m in n: hotela v Engelmaierjevo mrežo. čeprav so se. posebno v prvem polčasu, jugoslovanski i-gralci naravnost igračkali z avstrijsko obrambo. Koliko lepih in ostrih strelov se je odbilo od nog nasprotnih igra,-cev, ki so se nagnetli v kazenskem prostoru in koliko jih je postalo plen razpoloženega vratarja Avstrijcev? Skoraj nemogoče jih je prešteti, vendar je zadostno merilo jugoslovanske premoči v prvem polčasu gotovo ze to, da so Jugoslovani dosegli 7 kotov proti nobenemu.
Tudi v drugem polčasu so začeli z napadi Jugoslovani, vendar so jim sedaj nudili večji odpor in so polagoma tudi sami začeli prehajati v napade. In ko je bilo najmanj pričakovati so po zaslugi svojega srednjega krilca Kollerja prešli v vodstvo. Izenačil je v 15’ Rajkov z oistrim,. srednje-visokim toda neubranljivim strelom.
Usoda tekme se je torej odločila v pičlih petih minutah, preostalih 85 minut pa je predstavljalo muko za gledalce, ki so bili priče neverjetni sterilnosti jugoslovanskega moštva.
Nekaj kronike:	Madžarske-
mu sodniku Harangozu sta se moštvi predstavili v naslednjih postavah:
AVSTRIJA: Engelmaier, Koz-liček I„ Foreth, Koller, Koll-rnann, Barchandt, Halla, Kozliček II., Wagner, Koerner II., Schlaeger.
JUGOSLAVIJA: Beara, Belin, Herceg, Boškov, Krstič II., Tasič, Ognjanov (Rajkov), Veselinovič, Zebec, Vukas, Pašič.
Po od'granju himen sta si kapetana obeh enajstoric izmenjala cvetje in spominski zastavici.
Že pričetek igre je bil zanimiv in je kazal na premoč Jugoslovanov, ki so potisnili goste v obrambo in primorali vratarja Eogelmaierja na trdo delo. Avstrijski vratar je o-pravil izpit že v 3. minuti, ko je odbil izredno ostro streljano žogo v kot. Streljal je Zebec. Zdi pa se. da je Bar-schandt igral z roko v kazenskem prostoru, česar pa sodnik Harangozo ni upošteval.
Pritisk Jugoslovanov je trajal kakih 20 minut. V tem času je bil posebno nevaren Zebec, ki je dvakrat lepo plasiral žogo z glavo, vendar je bil Engelmaier vselej na mestu. Avstrijci so bili v tem času samo dvakrat pred golom Jugoslovanov. Obe priložnosti je zastreljal Kozliček.
.V 23’ je Veselinovič s približno 30 m poslal nevaren strel tik nad prečko v out. Dve minuti pozneje je bil po-
škodovan Wagner, ki ga je zamenjal Haummer. Avstrijci so spremenili napad, tako da je šel Haummer na levo krilo. Schaegler na desno, Halla pa v sredino napada.
V drugi polovici tega dela je tempo nekoliko popustil. Jugoslovani pa so se naprej »prevladovali« z običajno neučinkovitostjo V 35’ bi bil moral sodnik Karangozo prisoditi enajstmetrovko — zaradi naskoka avstrijskega vratarja na Zebca Polčas se je končal z igro na sredi igrišča.
Drugi polčas so Jugoslovani pričeli v spremenjeni postavi. Ognjanova je na desnem krilu zamenjal Rajkov. Ze kar v začetku tega dela je zaradi nezanesljive igre jugoslovanske obrambe uspelo Avstrijcem, da so prišli v vodstvo z 1:0. Koile- je v 10’ s približ-
Avstrija
Jugoslavija
Švica
Italija
6	2 2	2	11:15
5	13	1	8:5
4	0 1	3	7:14
2	0 0	2	0:6
DIRKA PO SV1C1
Slrehler zmagal v tretji etapi
LOSANNA, 18. — Italijan Boni. ki je včeraj v drugi etapi kolesarske dirke po Švici prišei na cilj prvi in osvojil prvo mesto tudi v splošni klasifikaciji, je danes v tretji etapi Bienne - Losanna (284 km) prišel na cilj sicer s časom zmagovalca, vendar je izgubil vodstvo, ker je zmagovalec Slrehler dobil odbitek 30” od doseženega časa. Po tretji etapi je na čelu splošne klasifikacije spet Švicar Stre-
Treninq reprezentantov pred odhodom v Argentino
FIRENZE, 18. — Italijanski nogometaši so imeli danes v Firencah zadnjo trening tekmo pred odhodom v Argentino in Brazilijo. Za nasprotnike so imeli mladince Fiorentine, ki so imeli v golu najprej Lo-vatija, nato Violo. V prvem delu so ieprezentanti nastopili v formaciji, ki bo verjetno nastopila v Južni Ameriki. Dosegli so 1 gol. V drugem delu igre sc dosegli 2 gola in v tretjem še dva. Sestava reprezentance v tretjem delu je bila spremenjena s .vključitvijo treh napadalcev Bologne.
Reprezentanti bodo odpotovali v Južno Ameriko 20. t. m. z letalom.
|V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI V NEAPLJU
Triestina proti Napoliju preizkusila novince in mlade
Kljub porazu so zadovoljili Biagi, Scala, Sloja, Szoke ter Brigbenli
hler pred Bonijem, Schaerom no 20 m iznenada streljal in Wagtmansom itd. ukanil Bearo.
Po tem golu so imeli Avstri-ci še več od igre, toda videti je bilo, da je prav ta gol bodrilno vplival na Jugoslavijo ki so začenjali z ostrejšimi in živahnejšimi ter nevarnejšimi napadi. V 15’ je Rajkov z dobro merjenim in močnim strelom iz 18 m presenetil vratarja Engelmaierja in izenačil rezultat.
Zebec je že tri minute pozneje zopet imel lepo priložnost, da bi povišal rezultat, toda, čeprav je bil sam, je streljal mimo gola. Rajkov je nekaj minut zatem zopet pokazal, da je odličen strelec, toda žoga je zopet zgrešila mrežo. V 25’ sta Belin in Herceg zrušila Kozlička II.. toda prosti strel, ki ga je sodnik odredil na jugoslovansko škodo, ni prinesel uspeha.
Do konca tekme se ni na igrišču zgodilo nič posebnega, da bi bilo vrpdno omembe, j Jugoslovanska obramba je pričela igrati zelo mbihavo in prav s tem dopuščala, da so se Avstrijci skoraj usidrali pred jugoslovanskimi vrati.
Sicer pa so se tudi jugoslovanski napadalci precej trudili, da bi popravi'i slab vtis, vendar jim Avstrijci z zelo oprezno lgj-o tega niso privoščili. Prav tako pa je tudi tempo igre v zadnjih 20 minutah zelo odnehal in se je tekma končata v zelo pohlevnem vzdušnju.
Tekma je veljala za pokal dr. Goeroeja. Lestvica je sedaj naslednja:
Madžarska CSR	5 4 0 1 18:10 8
V
Švedska Romunija 2:0
BUKAREŠTA, 18. — švedska nogometna reprezentanca je včeraj premagala romunsko z 2:0, Švedi so bili tehnično boljša enajstorica, Romuni pa so bili pretežno v napadu vendar je odlična o-bramba gostov razbila vse njihove poskuse za dosego gola.
PO ZMAGI NAD FRANCIJO OZ. ANGLIJO
Italija in Švedska
finalista Davisovega pokala
Proti pričakovanju sta Italijana fy!erlo in Pietrangeii dobila zadnji dve igri in zmago nad Francijo s 3:2
PARIZ, 18. — Teniški dvoboj v polfinalu Davisovega pokala evropske cone med Italijo in Francijo se je po nepričakovanem poteku zaključil z zmago Italije 3:2 s čimer se je Italija kvalificirala v finale, v katerem se bo srečala s Švedsko, ki je izločila iz nadaljnjega tekmovanja Anglijo z rezultatom 4:1.
Francozi, ki so po prvem dnevu vodili z 2:0 in po drugem dnevu po porazu v igrah dvojic z 2:1, gotovo niso pričakovali. da bo italijanskima igralcema uspelo zadnji dan odločiti v njuno korist obe igri. Pričakovalo se je sicer, da mladi Darmon ne bo kos italijanskemu igralcu št. 1 Merlu, toda z gotovostjo se je računalo na uspeh Remyja proti Pietrangeliju, posebno še, ker je ta poslednji prvi dar. igral zelo slabo. Toda francoski upi se niso uresničili Poleg Darmona je moral kloniti tudi Remy in to z
rezultatom, ki ne dopušča no-8 4 2 2 24:18 10 | benega dvoma.
V prvi igri je Merlo odpra-
ŠAH0VSHI MOBOJ JUGOSLAVIJA-SOVJETSKA ZVE7A
Sovjetska zveza vodi
po nedokončanem 2. kolu
Prvo koto se je zoključilo neodločeno 4:4
BEOGRAD, 18. — Včeraj se je v dvorani Kolarceve univerze začel šahovski dvoboj med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Igrajo na 8 deskah, skupno pa bodo odigrali 64 partij.
Prvo kolo se je zaključno z neoci ocenim rezultatom 4:4. Posamezne partije so se zaključite takole: Korcnoj Gli-gorič remi, Milič - Pec.o. jan remi, Geller - Karaklajič 0:1. Rabar - Tajmanov 0:1, Aver-bach - Jvkov remi. Pirc -Keres remi, Matanovtč - Smislov remi, Boles!av'ki - Tri funovič temi.
Izidi partij v drugem kolu, ki so ga igrali včeraj, pa so bili naslednji:	Trifunovič -
Keres piek.. Gligorič - Geller prek., Karaklajič - Averbach prek., Ivkov - Boleslavski remi, Petrosjan - Ma'anovič remi, Smislov - Pirc 1:0, Korč-noj - Pr,bar 1:0, Tajmanov -Milič prek.
Pri štirih prekinjenih partijah vodi potemtakem Sovjetska zveza s 7 proti 5. Čeprav stojijo jugoslovanski igrale, v prekinjenih partijah nekoliko bolje, se bodo kljub temu verjetno zaključile z remiji.
vil Darmona z rezultatom 6:3. 4:6, 9:7, 6:4. Igra je trajala dve uri in pol in je bila zelo zanimiva. Francoz je nudil izkušenemu Italijanu dober odpor. V drugi igri je Pietrangeli premagal Rem.vja s 6:3, 8:6, 6:2, Vsilil mu je igro na zadnji liniji, ki Francozu ni prijala.
Svedhska, ki si je zagotovila zmago že po igrah dvojic, ie zadnji dan dosegla še eno zmago, Angleži pa častno točko V zadnjih dveh igrah posameznikov je najprej Schmidt premagal Angleža Knighta 6:0 6:8, 4:6, 6:3, 6:4, nato na je Anglež Davies premagal Svena Davidsona s 6:4, 6:1, 6:1.
Finale bo v Gaastedu od 20. do 22. julija.
LAHKO ATLETI K A
Lorger in Račič prva v Pragi
PRAGA, 18. — Včeraj se je v Pragi pričel mednarodni atletski miting, na katerem nastopajo zraven številnih domačih in 30 tujih tekmovalcev tudi trije Jugoslovani Lorger, Račič in Mihalič. Najbolje sta se odrezala Lorger in Račič, ki sta v svojih disciplinah zasedla prvi mesti. LoVger je zmagal v teku na 110 m z zaprekami 'i časom 14,7, za njim pa sta se plasirala Balvarov-ski (CSR) 14,9 in Bugala (Poljska) 15.0. Račič pa je bil prvi v metu kladiva z rezultatom 58,10, drugi za njim znani Ceh Maca 57 44. tretji pa Nilla (Poljska) 56.86. Mihalič je v teku na 5000 m zasedel komaj osmo mesto. Prvo mesto je zasedel Szabo 14:07,0 pred Ko-vaesem (oba Madž.) 14:08,6, Grafom (CSR) 14:08,6, Tomi-sem (CSR) 14:14.0, Zatopkom (CSR) 14:14,8. Rudolfom 14:15,2, Ulspergerjem (CSR) 14:18,2 ir Mihaličem 14:18.3. Odličen izid je postavil tudi Jungwirt (CSR) v teku na 1500 m s časom 3:42,2. Izvrsten je bil tudi Cikelj (CSR) s 3:43.0. V metu krogle je zmagal Skobla (CSR) 17,18. v skoku v daljino pa Prohaska i (CSR) 741 cm.
NAPOLI, 18. — Triestina je v nedeljo odigrala prijateljsko nogometno tekmo v Napo-liiu proti tamkajšnji ligaški e« najstorici in izgubila z rezultatom 6:2. Toda ne glede na rezultat, je Triestina napravila dober vtis predvsem zato, ker je podala hitro in požrtvovalno igro, ki razen v tehničnem pogledu nikakor ni zaostajala za igro Napolitan-cev, ki so tokrat nastopili po-jačani z Argentincema Gero-nazzom in Morellijem.
'Triestina se je podala v Na« poli z močno pomlajeno enaj-storico brez večine standardnih igralcev pretekle sezone. V vratih je bil mladi Gergo-let, branilski par sta sestavljala najprej Martinelli in Claut nato pa Toso in Claut. krilsko vrsto Petagna. Biagi in Štolfa, napad pa Scala, Szoke, Brighenti, Cazzaniga in Renosto. Namen vodstva Trie-stine je bil predvsem preizkusiti Riagiia in Cazzanigo. katera namerava angažirati za prihodnjo sezono, ter še nekaj mladih igralcev iz rezerv. Poskus je v glavnem uspel. Biagi, ki naj bi zamenjal Bernardina na mestu srednjega krilca, je zadovoljil. Od mladih sta zadovoljila predvsem Scala in Štolfa. Cazzaniga in Renosto sta bila med slabšimi, prav tako Gergolet in Martinelli v obrambi. Najboljši mož Triestine pa je bil Szoke, ki je tudi dosegel oba gola. V sredini drugega polčasa je Biagija popadel mišični krč in zamenjal ga je Varglien ie kar uspešno.
Pri Napoliju so bili najboljši Geronazzo, Pesaola, Vinicio ter Bugatti v vratih.
Goli so bili doseženi v naslednjem vrstnem redu: v 18’ Pesaola, v 20’ Ciccarelli, v 22’. Geronazzo, v 25’ Szoke. V drugem polčasu v 14’ Golin, v 16’ Morelli. v 25’ Szoke.
Jahalna olimpiada v Stockholmu zaključeno
Švedi osvojili največ zlatih kolajn. Nemec Windler prvi v preskokih čez ovire
STOCKHOLM, 18. — Včeraj so se v Stockholmu zaključile jahalne olimpijske igre. Na vrsti je bila začnja
disciplina — skoki preko o-vir. Med 24.000 gledalci je na čaftni tribuni prisostvoval t* gram tudi kralj Gustav.
Tekmovalci so morali predpisano progo s 14 ovirami preteči dvakrat, pri čemer se jim je vštela v slabo vsaka porušena ovira kakor tudi prihod na cilj izven maksimalnega časa. Ze po prvi_ seriji preskokov je bil na čelu 66 tekmovalcev ’ Nemec Win-kler s konjem Halla, ki j* podrl le zadnjo prepreko in bil kaznovan s 4 točkami. Na drugo mesto se je po prvi seriji plasiral Francoz D’Oriola s 7 točkami, na tretie Pa z 8 točkami Italijana Piero 'n Raimondo DTnzeo. Eliminiranih je bilo 18 tekmovalcev.
X drugi seriji je bilo zanimanje v glavnem osredotočeno na omenjenih jahačih, ki so imeli največ izgledov *a osvoiitev kolajn. Winkler je bil prvi, ki je v drugi seriji pretekel progo brez kazenske točke, ker nf porušil nobene ovire, s tem si je že osvojil zlato kolajno kot posameznik, istočasno pa je priboril zlato kolajno Nemčiji kot ekip’-Brez kazenskih točk je pretekel v drugi seriji progo .tudi Italijan Raimondo DTnzeo. ki pa je dosegel nekoliko slabši čas kot Winkler.
Končni plasma v skokih preko ovir je bil naslednjo 1? Winkler (Nemčija) na Halli 4 tefeke. 2- Raimondo DTP' zeo na Meranu 8. 3. Pier0 DTnzeo na Urugvaju 11 i*d, V ekipnem plasmaju je bila prva Nemčija s 35 točkah1 pred Italijo z 58. Anglijo 6^ in Argentino z 99.5 točke.
Skupno so Švedi osvojili zlate kolajne, Nemci 2 in ^n’ gleži 1.
oagovorni ureanllc STANISLAV BENKO . Tiska Tiskarski zavod ZTT . Tl«
letni hino v Šhednju
predvaja danes 19. t. m-ob 18. uri MGM film:
Dvanajst
metrov
ljubezni
JtfMnaCncŽnak
predvaja danes 19 t. m. z začetkom ob 18. uri barvni Columbia film:
Okrvavljene tračnice
jj
Igrajo: RANDOLPH SCOTT, JANIS CARTER
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooaoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooeoocoooooooooooooooooooooo^ooocoooooooooooooooooooo00
Vladimir Bartol t MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretja knjiga)
Romantika in platonika sredi vojne
104.= četrto poglavje t Alamut: privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja
V načrtu sem imel deset novel in na vseh poteh skozi mesto me je — Jakomina Pertota — spremljal moj italijanski prijatelj Mangialupi — drugim neviden kakor tisti zajec Harwey v komediji Marije Chase, ki smo jo (komedijo) gledali pred leti tudi v našem gledališču. Streljala sva jih z Mangialupijem take, da sem se večkrat spotoma na glas smejal — pasanti so verjetno mislili, da se mi je zmešalo —, ko sem za svojim hrbtom poslušal prijateljeve dvomljive duhovitosti, doma v postelji pa sem se krohotal tako, da sem se bal, da se bo podrla postelja pod mano. Predeti sem si upal čez kako prometno ulico, sem okleval včasih tudi po četrt ure, ker sem se bal, da me bo sredi prehoda zmotil Mangialupi s kako svojo posebno debelo šalo in da bom pri tem zalezel jaz (Mangialupi je bil «duh» ln se mu ni moglo nič zgoditi) pod kak avto. No, nekateri recenzenti so mislili, da se v teh novelah obuja govekarjanska pornografija (s čimer niso storili krivico samo meni, temveč tudi pisatelju Govekarju) in Mangialupi, drugi zajec Harwey, me je užaljen zapustil. Tako se je posrečilo nekaj nedobrohotnim literarnim ignorantom prikrajšati slovensko slovstvo za šestorico svojevrstnih humoresk, ki bi prikazovale življenjsko tipiko Trsta v dobi zavezniške vojaške uprave.
«Realizem in fantastika* je bil naslov predavanju, ki ga je imel pred dvema letoma v Beogradu na kongresu Zveze književnikov Jugoslavije njen predsednik Josip Vidmar. Predavanje je izšlo pozneje v «Nasi sodobnosti* in je zbudilo vrsto polemik. Podlaga Vidmarjevi slovstveno estetski tezi —
Vidmar postavlja s svojimi študijami in eseji podlago naši bodoči slovstveno estetski teoriji — je točno opažanje, da je malone v vseh svetovnih pesnitvah od Homerja, Danteja, Shakespeara, Cervantesa pa do Goetheja in v novejši čas navzočen tudi element fantastike. K tej Vidmarjevi tezi bi želel na tem mestu dodati majhen psihološko introspektivni doprinos. Nekateri slovstveni ocenjevalci so namreč menili, da Alamutu in tudi nekaterim drugim mojim delom ni tuj element fantastike. Kako se to od zunaj vidi, to ugotavljati je zadeva slovstvenih ocenjevalcev, če pogledam s subjektivne strani, moram izpovedati, da se mi snov, ko sem se bil zagrizel vanjo, nikakor ni zdela fantastična, temveč kruto realistična. Pojmovanje realizma je bilo doslej pri nas namreč vse preozko. Realist je bil samo tisti, ki je opisoval življenje «malih ljudi*, kmeta, delavca, uradnika in njihove vsakdanje težave in skrbi. Toda za bodočega romanopisca in dramatika, ki bo segal po snov v našo in v pravkar minulo dobo, bodo tudi Hitler, Mussolini in Stalin realistični objekti. In kajpada bo tu tistega, čemur bi se moglo reči fantastika, dovolj. Kajti če je pogledal na primer Mussolini, ko je bil na višku svoje moči, nazaj v svojo mladost in se je videl kot kovačevega sina v osnovni šoli, kot učiteljiščnika, kot preganjanega emigranta v Švici in potem kot učitelja nekje pri Vidmu med otroki, se mu je moralo zvrteti od »fantastike* v glavi. A kaj naj rečem šele o malem pleskarju in slikarčiču, ki je kot navaden vojak in korporal pretolkel prvo svetovno vojno in ki se je nekega jutra prebudil kot Hitler, ki je grozil, da če
ne podjarmi sveta, ga potegne polovico s seboj v prepad! In o neznatnem semeniščniku Džuhašviliju v Tiflisu in poznejšem revolucionarju in atentatorju Kobi, ki se je prav tako neko jutro prebudil, in sicer kot Stalin, in je slišal, kako mu poje malone ves svetovni proletariat «hozana»!
Ni krivda naših kmečkih realistov med obema vojnama, če se je jemal pri nas realizem v tako zoženem obsegu. Kmečki realisti so pisali kot vsak pošten pisatelj tisto, kar so videli, poznali, čutili in doživeli. Ni bila njihova dolžnost, da bi bili segali po snoveh, ki so jim bile tuje. Saj v tem je ravno čar literature katerega koli naroda, da je med njenimi ustvarjalci čim večja pestrost. Krivda za to zoženo pojmovanje realizma in literature na sploh je bila v nekaterih slovstvenih zgodovinarjih, ki so jemali Levstikove teze iz «Popotovanja od Litije do Čateža* kot dogmo tudi še takrat, ko Slovenija že zdavnaj ni bila več samo kmečka (avstrijska! provinca, marveč je Ljubljana imela svojo univerzo in tehnične inštitute, ko je eter pretresal radio, ko si preletel ocean v dvanajstih urah z avionom in ko je fašizem z vseh strani pritiskal na naše narodnostne meje in jih smrtno ogražal. In če sem v nekem članku ali intervjuju tik pred napadom fašističnih armad na Jugoslavijo povedal, da sem Alamut napisal tudi zato, da bi imel naš narod podobno kakor Črnogorci v »Gorskem vencu* delo, ki bi jih v črnih dnevih, ki stoje pred durmi, osveščalo in spodbujalo k vztrajanju in k odporu, potem sem povedal resnico, ki mi jo je narekoval moj instinkt. Kajti domišljal sem si, da bo narod, majhen in v težavnem položaju, bolj odporen, če bo imel med drugimi slovstvenimi deli tudi tako, kakršno je Alamut, kot ce bi ga ne imel.
26.
še nekaj se mi je pripetilo, ko sem se bil odpovedal Alamutu in s tem prerezal z njim popkovino, kar me je navdalo z občutjem čudežnega. Doživel sem bil neko novo, dotlej meni povsem neznano čustvo.
Pri narodu, čigar zavestna ustvarjalna kultura šteje komaj dobrih sto in petdeset let in kjer je se zmerom potrebno izgrajevati osnovne temeljne kulturne zgradbe, ima opažanje, registracija in oblikovanje neke povsem nove čustvene ali duhovne
izkušnje približno isti pomen kot za drvarja kaviar. Sice* n bi bil na primer kak Anton Podberšek, čigar izkušnja vizionarna prispodoba prve svetovne vojne je v mednarodnem merilu enkratna, pri nas toliko kot neznan. Njegov prispeve* slovenski literaturi ni nič manj pomemben kot je prispeveK kakega Rimbauda francoski (in s tem svetovni).
čustvo, ki sem ga bil v. omenjenih okoliščinah doživel, s® je sprva pojavljalo v tipičnih sanjah, navadno tik pred Pre bujenjem, in se je končno začelo pojavljati tudi samo in sice1 na pragu med snom in prebujenjem.
Nimam pri roki zapiskov iz tistih let, ko se je bilo čustvo v sanjah prvekrati pojavilo. Tudi mu sprva nisem vedel dati nobenega imena, šele po nekajkratnem doživetju sem Sa. P°’ imenoval in sicer z grškim imenom «kalokagatija», sanje o kalokagatiji*, »občutje kalokagatije*. »Kalokagatija* Je Pr?v’ zaprav filozofski pojem za nekakšno najvišjo vrednoto, v kateri se stapljajo dobrota, resnica in lepota v eno.
Ker so prvotne sanje tipične, naj jih podam v sintezi. y vseh sanjah se znajdem, zdaj kot otrok, zdaj Kot mladenič, zdaj kot mož, pri vzpenjanju proti nekemu vrhu, ki ima vselej obliko Razklanega hriba nad Svetim Ivanom, pa čeprav me sanje ponesejo kdaj v Kamniške planine (v veličastno kotanje pod Ojstrico nad Robanovim kotom na poti s Korošice), kdaj v Julijske (med Razor in Škrlatico) in enkrat celo na Hima-lajo. Ko prilezem tako po ovinkih in mimo skalovja, ki ga ali obidem ali preplezam, pod vrh, odkrijem tam naenkrat neki votlini ali razpoki nekakšen čudežen zaklad, ki je Pa neoprijemljiv, čeprav me njegovo odkritje zagrabi za srce, d» sem ves kakor iz uma. In tedaj se pojavi tisto novo čustvo. Stojim pred tem nevidnim in neoprijemljivim zakladmm «gledam» vanj do skrajnosti presunjen in zdi se mi, kakor da bi gledal v odprta nebesa; čutim: tu je resnica, tu J dobrota in tu je neka še neznana ln nezaslišana lepota. naenkrat se vse pretopi v nekakšno čisto, prosojno, neskončn^ pretresljivo lepoto, da me ob pogledu nanjo začne dušiti » grlu. čustvo je neznansko sladko opojno, intenzivno sicer, toda milo in nenasilno in ko se iz njega zbudim, je navadno blazina mokra od solz. In prva misel je vselej: to je mora* tisto, kar bo ostalo od tvojega dela po tvoji smrti.
/Hadaljevanle sledi).