MIROSI.AV ZOR: Rokotvorni pouk. V našo šolo se uvajajo deška ročna dela. Bil je že skrajni čas. da se ie to začelo. kajti malo je narodov. ki imajo toliko različnih narodnih obrti, kakor je ravno naš jugoslovanski narod. Pa tudi pri nas izpodrinja te obrti tujezemska industrija. Svetovna vojna je sicer ljudstvo naučila marsikai zopet doma izdelovati, kar se je preje drugje kupovalo. povojni duh pa se vseeno obrača nazaj — proč od doma. To ni prav. Naloga naše narodne šole. ie. da deluie v to, da se ohranijo in izpopolni.io domače obrti in to ravno je namen uvajanj.i tudi deškega ročnega dela v šole. 1'čitel.istvo pa ne sme "samo otroke učiti dela, delovati mora tudi na to. da se povzdigne ined Ijudstvom zanimanje za domačo obit. da se bo kuipovalo domače izdelke in se jih uporabljalo. Domači izdelki so lepši in mnogokrat uporabnejši, kakor tuji tovarniski produkti in to mora nar.od spoznati ter orimerno ceniti. V šoli naj se poučuje v prvi vrsti praktična dela, Ičenec naj deia to, kar rabi doma v vsakdanjem življenju. Pri praktičnem delu pa mora vladati dober okus. V šoli naj $i učenec pridoibi ta okus --- če ga še nima. Mnogim je sicer že prirojen. treba m.i ga je samo primerno razviti. Ravno to pa lahko napravi ljudska šola. Razvijanje dobrega okusa ,ie precej potrebno širšim slojern. Če stopimo v kmečko hišo — pa tudi v mestno stanovanje — najdemo najčešče na stenah vse polno raznih slik — vsakdo ima rad okrašeno stanovanje. Kako so pa razvrščene te slike? Pribite so ena poleg druge v neredni vrsti. nekatere vise pctstranj, ena je premafhna. dniga je zopet previsoko ali prenizko pritrjena. Kje je tukaj okus? Ljudstvu je treba privzgojiti čut za lepoto in mu tudi pokazati. kako naj si okrasi svoj dom. Šolska soba bi morala imeti na oknih cvetice v lončkih m otroci jih naj bi sami ne^rovali, po stenah na hodniku in v sobi naj bi visele lepe skupine slik in nanje naj bi se učence pri vsaki priliki opozarjalo. Praktični izdelki v Šoli nai bodo izdejani z dobrim okusom. Kaj vse se lahko napravi! V 22. štev. »Učit. Tovariša« je g. Fr. Skul.i prav lepo razpravljal o rokotvornem poviku. Res mnogo za dom pripravnega si pridobi učenec lahko v šoli! S tem. da se je uvedlo deško ročno delo v našo šolo, je ta stopila velik korak bhžje moderni delovni šoli. kakor je o njej razpTavljal g. nadz. P. Flere v 33. št. »Poootnika« in tudi v drugih. Delovna šola zahteva, kakor že ime pove. dela in sicer poučnega dela. Pri delu naj spozna učenec najvažnejse kar <pre_jpisuje učni načrt. Tudi naša šola se počasi oribližuje cil.iu. ki ga nam kaže delovna šola. Preuroditve se dajo le polagoma uvajati. Vsak šolski voditeli ve, kako trdi so naši krajni šolski sveti, če se hoče kai novega upeliati v šolo. Počasi in vztrajno se pa le doseže tudi to. Treba je ljndstvn razložiti važnost de^kegra ročnega dela. treba mu ie povedati, da bo to največ njemu v korist in udal se bo. Ročno delo se najlažje začne uvajati pri risanju. Beseda »risanje« naj se v šoli sploh nadornesti z besedo »upodabljanje«. G. Drag. Murnek razpravlja v članku »Umetniški vzgoji« v »Popotniku« št. 35, kako naj bi se vadilo risanje v zvezi*z rokotvornostio. z izrezavanjem papirja, lepenke i. dr. G. Skulj je sicer v zgoraj navedenem članku proti izrezavanju papirja. jaz sem zoper to izrezavanje tudi v uri ročnega dela. gojilo bi se pa lahko v risarski uri. Za 1. in 2. šolsko leto, ko se še ne more drugeea delati, je to prav primerno delo za učence. Pri risanj,u se mnogo lahko stori v prospeh narodne umetnosti, lahko se sestavliaio in rišejo narodni ornamenti, katere nai izvršujejo deklice pri vezenju in tndi dečki pri obdclavi lesa .in drugega materijala. Iz narotlnih motivov naj se seslavliajo tudi ornamenti. ki se lahko uporabljajo kot šablone pri stenski s'ikariji. Naš kni.et navadno sarao pobeli svojo hišo. ali ne bi bilo lepo. če bi si napravil šablone in okrasil belo steno. Tam kier cvete lončarska obrt. se naj delajo v šoli ornamenti za okrasitev teh vrst izdelkov. Kako lepi so n. pr. ornamentirani lončki za sobne cvetice. Mnogo. mnogo takih primerov bi sc še našlo. Delo v prirodopisni urLizvrstno služi učenjn. Po navodila učitelja naj nabirajo učenci produkte narave in delajo zbirke. Sušiio nai rastline. preparirajo žuželke, plazilce in druge živali ter s tem poglabljajo svoje znanje in pomnožujejo — šolsko zbirko. V uri ročnega dela lahko delai.o iz lesa zabojčke za shranjevanje naturahi in omance za shranjevanje teh zabojčkov. Delajo naj preprosta učila za pouk v prirodosloviu — kako bi se šolska zbirka učil na preorost način lahko pomnožila! V kniižnici je mnogo nevezanih 4tnjig. marsikaterega učenca bi veselilo. če bi znal vezati knjige. In na deželi! Koliko je tam prilike za delo! Pri vsaki šoli naj bo vrt in njiva, kier se bodo učenci učili vrtnarstva in poljedelstva. Produkti teh vrtov in njiv naj se porazdele med'učence delavce, da bi imeli pri delu več veselja. ali pa naj se arodajo. Izknpiček se lahko porabi za šolarsko knjižnico. Upravičen ie s-trah učiteljev pred poučeA^aniem deških ročnih del. kajti do sedaj se še na učiteljišču ni nikdo pripravlial na ta predmet — in se morda tako kmalu ne bo. Treba nam je tečajev. Poverjeništvo za uk in bogočastje v LjubIjani ima namen ustanoviti na tehniški srednji šoli v Ijtibljani šesttedenski počitniški tečaj za izobrazbo učiteljev rokotvornega Douka. kakor je bilo stavljeno na prosvetni program za proračunsko leto 1921)22 Nai se vrše tečaji za razne obrti, ki cveto med narodom: lesna. lončarska. pletarska. stmgarska itd. • Morda imenuje viada ne.kaj rokodelcev-učiteljev. ki bi potovali v vse večje kraje naše domovine in ki bi ooračevali učiteljstvo v tem ali onem obrtu. Naj omenim na tem mestu še nekaj splošne.ga o nadaUnem izobraževanju učiteljstva. Pred vojno je bilo. sedai ni. To občutimo posebno mi mlajši učitelji. Slov. Šolska Matica je prirejala predavanja v počitnicah. prirejalii so se -poučna potovanja. vršile so se hospitacije in mnogo drugega. Kje je sedaj vse to? Ali se ne more to več nvesti? Ziborovanja in sestanki učiteljskih ¦.Int-tev naj bi bili obsežnejši. Vršila naj bi se predavanja — teme se prej razpisale — in sicer tekom celega dneva — s orimemimi odmcri -- v zvezi s hospitad.ami in poučnimi izleti. Otvarjale naj bl se friildi različne razstave. Koliko bi to koristilo vsemu iičiteljstvu. Učitelj. ki se ne izobrazuje dalje za svoi stan. neprestano propada in kmalu več škoduie šoli nego pa koristi. Zatorai na delo!