Edini ▼ Zedlnjenih držarmh
Velja za. vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 114. — ŠTEV. 114.
GLA
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.

The only Štorenlan Uauy <Jn the United States,
Ismd erery daj zxeept Soj^s —: and Legi! Holidays.
50.000 Readers.
Entered M Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT
NEW YORK, MONDAY, MAY 15, 1916. — PONEDELJEK, 15. MAJA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Zavezniki nočejo slišati o nikakih pogajanjih.
ZAVEZNIKI PRAVIJO, DA NE BODO PREJ SKLE j NUJ MIRU. DOKLER NE BO NEMČUA POPOLNO MA PREMAGANA. — PRIZADEVANJA PAPEŽA BENEDIKTA. — IZJAVA PREDSEDNIKA FRANCO SKE REPUBLIKE, POINCAREJA. — AKO BI ZMA GALA NEMČIJA, BI BIL EVROPSKI MIR VEDNO V NEVARNOSTI. — ANGLEŠKI POSLANEC PRI PREDSEDNIKU WILSONU. — DR. LYNCH.
London, Anglija, 14. maja. — AngleSki državni podia juik in trgovinski minister, lord Robert Cecil sta sprejela danes v avdienri časnikarskega poročevalca "International News Service" ter odločno izjavila, da so vse vesti o skorajšnjem miru, ki krožijo zadnje dni po svetu, popolnoma neresnir-ne in neutemeljene:.
Robert Cecil je rekel:
—	Angliji in njenim zaveznikom ne pride uiti na mi?el d« bi mir prej sklenili, predno bi bil sovražnik popolnoma poražen. Nemčija je že večkrat izrazila, da je pripravljena skleniti mir, toda mi nikakor nismo zadovoljni s predlogi, katere nam nudi. Naši cilji so zdaj ravno taki kot jih je označil meseca avgusta 1014 naš ministrski predsednik Asquith.
Wrrx'ija se nahaja na zelo slabem gospodarskem, fi-naMčielnem in industrielnem stališču. (V bi ne bilo tako, je umevno, da bi ne govorila o miru.
Washington, D. C., 14. maja. — Tukajšnje francosko poslaništvo je danes sporočilo sledeče:
Franci ja se popolnoma nič ne meni za govorice o Mi, kakor rudi ostali zavezniki smo si svesti kontne zmage. Zavezniki ne bodo prej odložili orožja, dokler T^JSi^™^
»	T ,	J .	-Angliji skupen protest radi zaple-
i»e borna Nemčija in Avstrija popolnoma premagam.
Rim, Italija. 14. maja. — "II Giornale d'Italia" piše sledefe:
—	Papež ni pozval samo predsednika Wilsona. pač pa tudi vse ostale poglavarje nevtralnih držav, da naj začno z mirovnim posredovanjem, španska, švedska, Ni-/< /.eiii'kn in Švica hočejo takoj začeti s posredovanjem, • ločim je vlada Združenih držav odgovorila, da zdaj še ni pri m« ren čas zato.
Nancy, Francija, 14. maja. — Predsednik Poineare j'- imel danes tukaj do!;; govor glede note. ki jo je posla-
nuni
Zaplenjevanje pošte.
Ameriški trgovci v Nemčiji se zgra-ža. j o nad Anglijo. — Pogajanja glede zaplenjevanja med Anglijo in Združenimi državami.
Berlin, Nemeija. 14. maja — i Brezžično v Sayvill<y». Ameri ški Trjrovt-i v Nemčiji na vso mo<"» /grn/.njn nad Anglijo, ki za-pienjuje in pregleduje pošto iz Z»iru/onih držav in narobe.
Nek trgovee, ki letno za ver- kot S10,000,00<l importira hlapa iz Xenieije v Združene države, >,e je pritožil ameriškemu poslaniku Tie radu. da sn mu Angleži tokom zad njih par mesecev zaplenili nad 6 tisoč pisem, med katerimi je hilo par sto priporočenih in zelo velike važnosti.
Pritožil se je Tudi nek drug ameriški trgove«- v Nemčiji; pravi, da so mu zaplenili hlizo oOO pisem.
Kot je razvidno iz tega, je Anglija sklenila pregledovati vso post o, ki prihaja iz Amerike oziroma v Ameriko. Veliko množino pošte angleški eenzorji nad tri mesece zadrožujejo; veliko je pa sploh ne oddajo naprej.
Omenjeni trgovec, ki so mu Angleži zaplenili nad *)000 pisem, pravi, da je hil pred odhodom iz Združenih držav pri državnem tajniku Lansingn, ki mu je obljubil, da ho stori! knr je v njegovi moči: faktično pa vlada Združenih držav, še ni ukrenila nikakega odločnega koraka v tej zadevi.
Berlin, Nemeija, 14. maja. — (Brezžično v »Say vil le). — Vse nevtralne države, namreč .Skandinavija, Danska, Švedska, Norveška in Nizozemska, bodo poklale
Situacija v Mehiki in Združene države.
Z Balkana.
Obregon je mnenja, da med Mehi ko in Združenimi državami ne more priti do resnih nasproti;. — Ge neral Carranza.
POŽARI V EL PASU.
General Scott se bo danes vrnil v Washington. — Pogajanja se bo do pričela v kratkem. — Paročilo Pershinga.
rn v.*-
In Verne i ja vladi Združenih držav.
V svojem govoru je rekel med drugi tudi sledeee:
— Francija no«V, da bi ji Nemeija ponudila mir: — Frarv-ija hoče, da jo sovražnik prosi za mir.
Fmneija se ho«*e zavarovati za vse slučaje ter urnV ve«- izroeati svojih sinov novim nevarnostim. Nemške in avstrijske diplomate je že začela peči vest, ker so izzvali vojno Da hi se nekoliko oprali pred svetom, zatrjujejo, • la h^do zavezniki odgovorni, ee se ho vojna podaljšala. S tem hočejo nasuti peska v oči, toda nam ga ne bodo. Ve-ro!<»mnomu sovražniku se ne sme nič verovati. Na varnem homo <"e|e tedaj, ko ga homo popolnoma premagali in ko nas ho moral on prositi za mir.
Svojim sovražnikom nismo niti direktno, niti indi-r^ktiio ponudili miru. Vse njihove mirovne pogoje homo odločno zavrnili. Vaša pogajanja se bodo tedaj začela, ko ho sovražnik na kolenih pred nami.
Mi nočemo nobenega miru. ki hi dal nemški državi da hi pri prvi ugodni priliki začela zopet ogrožati F.vropo.
Dokler nam ne ho tak mir zagotovljen in dokler ne I »o s«if*nžnik popolnoma premagan, se bomo še vedno bojevali.
Vaši zmagi bo sledil trajen mir, dočim bi sledile nem-:ki zmagi nove sovražnosti.
Washington, D. C., 14. maja. — Veliko število angleških poslancev je pooblastilo nekega člana angleškega parlament«, da naj se začne pogajati s predsednikom Wilsonom, kakšni mirovni pogoji bi se stavili in kaj bi se » opravilo, da hi v Evropi prejkomogoče zavladal mir.
To izjavo je podal včeraj Rev. dr. Friderick Lynch, tajnik ameriškega odseka centralne organizacije za trajni mir.
Dr. Lynch je nadalje izjavil, da se je z omenjenim angleškim poslancem več ur posvetoval, nikakor pa ni hoti-l povedati njegovega imena. Podrobnosti konference tudi dr. Lynchu niso znane.
Povdariti je treba, da omenjeni poslance ni govoril predsednikom Wilsonom v imenu angleške vlade, pač pa le v imenu skupine angleških poslancev.
'njevanja m zad rža vanja pošte.
Washington, D. C., 14. maja. — Državni department jo včeraj izjavil, da ni dobil od poslanika Ue-rada nikakih pritožb ameriških trgovcev.
Uradniki departments so izjavili, da se vr.š«» med Anglijo in Združenimi državami že dalj časa pogajanja glede pošte.
Sir Cecil Spring-Riee, angleški poslanik, je .1. aprila dostavil dr-žavnemn department!! odgovor na tozadevno ameriško noto, v kateri Anglija in zavezniki izjavljajo, da ne zadržujejo pisem, temveč jih takoj odpošljejo naprej, ko jih pregledajo. pae pn zaplenijo paketno pošto.
Združene države so poslale Angliji drugo noto, v kateri ponovno protestirajo proti pregleda van ju ameriške pošte in za plenjenju paketne pošte. Anglija se na to zagovarja, da ima pravico ustaviti in pregledati vsak parnik, ki pride v angleške vode; toraj tudi pošto. Ker se pa paketno pošto smatra za kontrabant, jo imajo po vseli postavah pravico zapleniti.
Cilede tega se bodo vršila še na-tlaljna pogajanja med Anglijo in Združenimi državami.
Iz delavskega sveta.
Ford ne bo upeljal šesturnega dela- — Western Union Telegraph Co. — Spomenik padlim štrajkar-jem. — Pittsburgh.
Hori davki ▼ Nemčiji. Amsterdam. Nizozemsko, 14. in tja. — Jutri w bodo v Berlinu aetttali finančni ministrt^Vseh nem ikih dr£a>v in «e bodo dogovorili
06 parnikov potopili v enem mesecu.
Berlin, Nemčija, 14. maja. — filnsom nemškega uradnega poro-
Detroit, Mich., 14. maja. — Poročilo ,da misli Fordova tovarna avtomobilov upeljati šesturno drlo, ne odgovarja resnici. "Delavske razmere v naših tovarnah so take. da si dela ve i ne morejo želeti boljših", je rekel eden izmed ravnateljev.
Washington, D. C., 14. maja. — Western l/nion Telegraph noče ustreči zahtevam svojih uslužbencev. Guy H. Bakelv je rekel, da bodo uslužbenci popolnoma gotovo zftstavkali, ker so prepričani, da jim bo družba prisiljena ugoditi, kajti zdaj se bodo pričele vsakovrstne konvencije in bodo imele brzojavne družbe veliko poria.
Newark, X. J., 14. maja. — Danes so odkrili tu spomenik trem delavcem, ki so bili v lanskem štrajku ubiti. Spomenik je stal $450; znesek so zložili sami delav-krrnarski obrti.
Torreon, Mehika. 14. maja. Mehiški vojni minister genera Obregon in Enrique/., governei Chihuahui. ki sta na poti v Mexi eo City, sta se danes izrazila, da sta z mehiško-ameriškim posvet o vonjem, kj se je vršilo v E1 Pasu popolnoma zadovoljna in da se bosta obe vladi medsebojno v naj krajšem času sporazumeli: vsaka nevarnost knkejra nasprotja je iz ključen a.
(leneral Obregon je izjavil, da bo Carranzova vlada ukrenila la .koj vse potrebne korake, da se na pravi napadom, kot n. pr. na C'o lumbus. Glen Springs, Boquilas itd., enkrat za vselej konee.
El Paso, Tex.. 14. maja. — Zad nji teden je tu izbruhnilo več. po žarov, katerih povzročitelja do zdaj še niso našli. Zgorelo je vci hlevov, kjer so bili nastanjeni ko nji ameriške kavalerije: pogorelo je skladišče, kjer je hilo vee stroj nili pušk. vojaške obleke in par konjskih oprav. Pred štirinajstimi dnevi je do tal pogorelo poslopje El Paso Country kluba, ki se naha ja ne dale«" o.i Fort Blissa: škoile je ^35,000.
General Funston je zapovedal da se prične s preiskavo in dožene kdo je vse te požare podtaknil.
Preko Ria Grande je streljalo več civilnih Mehikancev in par straž. Xapad ni imel nikakih hudih posledic, ker so jih ameriški voja ki pravočasno s hudim ognjem za podili.
Washington, D. C., 14. maja. — General Scott. poveljnik ameriške ga generalnega štaba, se bo vrni jutri v Washington ter podal na tan«"-nejše poročilo in podatke < konferenci med gen. Obregonom Pnnstonom in njim.
Državni tajnik Lansing bo imel s Scottom daljše posvetovanje, pri katerem se bosta vse potrebno do govorila, nakar sc bo pričelo po gajanje med vladama Združenih držav in Mehike.
Iz Mexico City-ja je došlo poročilo. da je Carranzova vlada razglasila, da se je posvetovanje končalo povoljno in da se je v vseh glavnih točkah doseglo sporazum.
Nekako tako se je izrazil tudi mehiški zastopnik Arredondo. Tu di on je dnbil tako poročilo od svoje vlade.
Včeraj so došla poročila, da se nahaja ameriška ekspcdieija v Mehiki v veliki nevarnosti od strani Carranzistov. — Toda to poro čilo je general Pershing odločno dementiral.
Pravi, da se njegove čete nahajajo vna j boljšem stanju in da. jim ne preti nikaka nevarnost ne od strani Ville in ne Carranze; sploh so pa za vsak slučaj kar najboljše pripravljeni.
Upor v Lisbon u.
Berlin, 13. maja. — Neko poročilo iz Granade, Španija, naznanja. da je izbruhnila v Lizboni revolucija. Uporniki so baje napadli vojaške čete in zažgali več arzenalov.
Meseca aprila so došla iz Berlina poročila, da 9o se pojavili upori v večjih portugalskih me-stih.
Velik tovor.
Parnik "Baltic" .last White Star črte, je odplul v soboto iz New Yorka. Zaveznikom pelje 15,000 ton različnega strel ji va. Med potom se bo vstavil v Hali-faxu, kjer bo vzel gori 30.000 kanadskih oet za Anglijo.
čisto normalen. Večina sta v kar je v se je vrnila na delo. Tudi milico so S že od poklicali. Veliko delavcev se preselilo ▼ drn-
Avstrijske čete so našle zelo važen dokument. — Bolgarska se pri pravi j a. — Grško posojilo.
Berlin, Nemčija. 14. maja. Iz Sarajeva poročajo, da >o našle avstrijske «*-ete v Srbiji važen dokument.	Listina ima sledečo vsebino :
Pol ieijski department mesta Rel<rrada.
Ste v.: Strogo /a n pno .
Belgrad. 17. junija 1014.
Not
ranjemu ministru:
Cast mi je naznaniti, da .-»o vee raj v imenu majorja Tankosiča obiskale tri osebe izdajatelja lista "Balkan Svetovita Savica.
Tankosic je odločno proti temu. da bi omen jen i časopis kaj priobčil o razmerju, ki vlada med Ciga-novičem in belgrajskiini uradniki. Nadalje tudi noče. da bi se kaj priobčilo, kar bi kompromitiralo kakega Srba. To bi imelo namreč zelo slabe posledice. Storil bom vse potrebno, da bom izvedel imena omenjenih treh oseb.
Načelnik. (Podpis nečitljiv . t< iganovič je bil baje inseeniral sarajevski atentat. Op. ur.}.
London, Anglija. 13. maja. — Iz Odese poročajo, da je odšlo veliko bolgarskih čet z rumunske meje na fronto pred Solun. — Zavezniki bodo baje vnajkrajšem času začeli z ofenzivo.
Atene, Grško. 13. maja. — (irski finančni minister je naznanil, da bo grška vlada najela v najkrajšem času *20.000.0<>0 posojila.
Angleži bodo uvedli na Irskem nove določbe.
PRAVIJO, DA IRSKA KRI NI TEKLA ZASTONJ. — PRIZADEVANJE ANGLEŠKEGA MIN. PREDSED NIKA ASQUITHA. — CASEMENTA JE OBISKALO NEKAJ NJEGOVIH PRIJATELJEV. — PROTI NJEMU SE BO VRŠILA TAJNA OBRAVNAVA. — AS QUTTH BO ODŠEL V BELFAST. — UNIONISTIČNE IN NACIONALISTIČNE ČETE BODO LAHKO OB DRŽALE OROŽJE. — IRSKA DELEGACIJA.
150 mrtvih vsled htidflUTHlttOv. Cape Town, Južna Afrika, 14.
maja. — Vsled velikanskih hudournikov. ki derejo iz gora, je na tisoče ljudi hrez str«-he. Kad InO je hilo mrtvih in večina hiš popolnoma razdejana.
J*
14 civilistov ubitih. Pariz, Francija. 14. maja. — Nek nemški zrakoplovec je uprizori! zračni napad na kraj Majadag. blizu st bsko-grške meje, 1'bitih je bilo 14 civilistov in več ranjenih.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojn« smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO,
London, Anglija. 14. maja. — Ko je dospel angleški ministrski predsednik Asquith v Dublin, so izpustili na prosto veliko število prebivalcev, ki so bili osumljeni, rin so sodelovali pri vstaji. Med njimi je veliko takih, katerim bi se baje prav lahko dokazalo, da so preskrbovali vstašV.e «Vte z mnnicijo in proviantom ter jim šli tu.li v »'.rufib ozirih na roko.
Asquith bo sklical veliko zborovanje, pri katerem bodo navzoči zastopniki dublinskih civilnih oblasti. K njemu bo šla deputacija dubliuskih meščanov in ga prosila «la naj sp zavzame za one Irce, kateri so bili deportiran, na Alleles k o. Ministrski predsednik bo izdal na ii*ski jia-rod posebno proklamaeijo.
London, Anglija, 14. maja. — Trgovske organizacije v Oublinu so naprosile vlado, da naj še ne odpokliče svojih eet, ee<. da vstaja še ni popolnoma zatrta. Ako bi čete ve 7daj odšle, hi se namreč kaj lahko zgodilo, da bi vstaja nanovo izbruhnila, kar hi imelo za vse zelo slabe posledice.
Asquith bo baje ostal toliko easa na Irskem, dokler ne bo sestavil načrta za novo vlado.
Dublin, Irsko. 14. maja, — Vse irsko prebivalstvo se b;tvi 7. vprašanjem: Ali je bila kri za svobodo Irske za-predi ta ' — Ljudje so prepričani, da b<5do zavladale na Irskem boljše razmere in da bo ljudstvo dobilo že vsaj del onih pravic, za katere se lako navdušeno poteguje.
Asquith bo najbrže predlagal, da bodo smele nacionalistične in imionistične čete obdržati orožje. Irce. ki nosijo o rož j«-, pa ne pripadajo omenjenim četam, se bo brezpo-•zojn » razorožilo.
Meja. da bi se ustanovilo čisto irski upravni svet, zndobiva vedno več pristašev.
Dublin je še vedno mesto žalosti. Po cestah hodijo feiiske in možki v črnih oblekah ter se pri vsaki najmanjši priliki spominjajo onih, ki so padli v bo ju za irsko svobodo.
Ministrski predsednik Asquith si je danes ogleda! niš ena poslopja in se dolgo easa izprehajal po mestu.
London, Anglija, 14. maja. — Včeraj je obiskalo Sir r?o.:;em Casementa v Toweru več prijateljev, s katerimi 5* skoraj celo um pogovarjal. Kjego zdravstveno sta-iije veliko boljše kot je bilo pred štirinajstimi dnevi. OLl isti so um dale na razpolago veliko knjig in mu dovolile 7n izprehajanje več prostega časa.
V kratkem se bo začela proti njemu obravnava in bo !rajala štiri ali pet dni. Jetnika bodo skrivaj prepeljali v ]>olieiisko sodišče. Dvorana, v kateri se bo vi*sila obrav-
bo navzočih
vojaku, ako vedo za njegov naslov Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter pri oiite Vrni natančen naslov in na dob osebe, kateri se ima izplačati Case:
K.	s	1 K.	s
	on	120....	17.40
10____	1.00	130____	JS.S5
15____	j.:is	140----	20 if>
20.,..	HM	150____	21.75
25----	3.S0	160....	23.20
30....	4.50	170____	24.0»
89....	B.'JS	1*1....	28.10
40____	8.03	100____	27.65
45....	«70	200....	M.OV
00____	7.40	250....	5(125
05____	8.15	ZOO____	4 3.50
	SKI	850____	SO.75
«5____	OSO	«00____	5800
TO____	lft.30 j	450....	«5
75....	ura !	500....	72.50
an____	11.75 |	eno____	S7..I0
SB____	12.30	700____	101.fi!>
wo____	13.20 1	801»____	lllt.00
100____	14.50 |	WOO____	130.50
t to____	15.05 1	loou____	142.00
štajersko, istruo, koro
fiKO, HRVATSKO, in droge kraje v AVSTRO-OGRSKI bliso 7 mi Lijonov kron. Vse te pošflja-tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lak !iav-	majhna. Razen sodnikov in prič ko pa se pošlje sorodnikom, ah --^niaj šestdeset poslušalcev.
znancem, Id ga od tam pošljejo , Belfast, Irska, 14. maja. — Danes je bilo tukaj raz-
Sflnšeno. da se bo podal angleški ministrski predsednik Asquith iz Dublina v Belfast, kjer bo ostal nekaj dni.
Dublin, Irska. 14. maja. — Ministrski predsednik Asquith se bo podal jutri v Belfast, kjer se bo posvetoval s tamosnjimi civilnimi in vojaškimi oblastmi.
Nad mestom je še vedno proglašeno vojno pravo, toda oh tast i ne nastopajo proti prebivalstvu tako ostro kot so na topale v začetku, oziroma pri izbruhu revolucije.
Predpis, da ne sme biti med polnočjo in četrto uro zjutraj nobena oseba na ulici, se še vedno z vso strogostjo izpojnuje.
Ministrski predsednik Asquith se neprestano ha vi z vprašanjem, če naj se održi dosedanji vladni sistem ali n.-ii ^e uvede kaka izprememba, ki bo v soglasju z zahtevami ljudstva.
V Dublinu se je ustanovila posebna prečenjevalna komisija, ki bo precenila, koliko škode je na privatnih poslopjih in na javnih napravah. Če se bo izplačevala kaka odškodnina in kdo je bo izplačeval, se dozdaj še ni mo-frln dosrnati.
fctsopisje izreka željo, da bi se položaj čimprej izholj-Listi odločno zahtevajo, da naj prenapeteži nekoliko popustijo. Kakorhitro bi se to zgodilo, bi povsod zavladal popoVn mir in red.
Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorsm računati po najnovejših oznak to bomo tudi nakazovan po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi na dovslk kaj več. včasih pa tudi kaj nanj. list dospe na sapa* pona vadi par dot kazat ja in nad tan ko dobi naslovnik Ust v raka. s» pri nas
popo"_
Še en Zeppelin uničen. London, Anglija. 14. maja. — Veko poročilo iz Kodanja se glasi: Trije angleški torpedni rušile i so izstrelili ha tla nek nemški
Brezplačno
dobe vsi na*i HHriH v ▼aniji knjižico "Kova postava
GLAS NARODA, 15. MAJA 1916

'1LAS NARODA"
XBkffwSi Difly.)
SLOVEHIO PUBLI8HQIO OO,
> .
Vlim BAKffit. Prasldsad. LOUI8 BENEDIK. Treasurer.	
tfaes of Business of tfcs eorpoi sad addreasBS of above ofOoss m Cortlandt Btrsst, BorodCh of hattaa. New Torte City, H.	■a doc s: r.
■a telo leta volja Ust ss Amortkc Canado m	ta fSX0
•	90t UU.........^ m »olo lato as mesto Row TorkM m pol leta sa mesto Na« lork— •	Jivropo sa vss lato — ■ m m pol lota —mm mm mm mm m a <1 fctrt Mla.nnr.	1JM)
	4.00 2.00 ISO.
	2.55 1.70
LAS NARODA' tevanaJtl nedelj ln praanlkor
"O L A B NARODA" f-Volos of the People**) lilt* tTV7 a*y except Sundays ud
Bolide ya. Rttberrlptlon yearly SS.00.
Advertisement sa
Dopl*l Irw podpisa la
prtobfnjsjo.
pent mm] ae blifovoU poffijatl M as
Money Order. M ipruicBbl kraja uroSnlkor pra-itmo, dm ee nasi Cadi prajftsjs M-blvaliMe nsisnl. da hitreje aaj-desao naslovnika.
DapU
la podUjatraa aaradltf ta
"flLil
rv»rtlandt Bt.,
NAKODA"
New Tori City.
In sovražnik ne bo niti razvalin pustil preživelim.
Sovražnikovo orožje je bilo premočno. da bi se mu mogli ustavljati. Oboroženi sili zamore nasprotovati le oborožena sila.
Zdaj teče ob Soči kri najboljših sinov .Slovenijo. Najboljšo mori padajo tuje interfuse.
In Slovenci so bore, padajo in umirajo v prepričanju, da bo za Slovence boljše, ee zabranijo sovražniku pot preko Soče.
Rog ve, ee ved«, da se nahajajo med ivermi ognjema, nied dvema sovražnikoma ? Ali vedo, da ne bo oni, kateri jih žene v boj, napram njim nič bolj obziren iu popust ljiv oil onega. s katerim se bojujejoJ
Dopis.
Telefon «87 OortlandL			
			
			
SI	ovenci in Italjani		i
Waukegan, 111. — Minilo je ze štiri mesece, odkar je umrl moj ljubljeni soprog Jakob Hrovatin: zatorej ni moj namein naznanjat; lo /iilostao vest. ker je bilo že po-roeano. Namen moj je in dolžnost, zahvaliti se slavnima Jednotama: K. S. K. J. in J. S. K. J., ki sta v talko kratkem času storili svojo dolžnost, in poslali pomoč in tolažilo žalostni in zapuščeni družini. Najsrčneje se zahvaljujem dru-
štvu Marije Pomagaj .št. 79 K. S. K. J in društvu sv. Roka št. 94 -T. S1. K. .T.; ravno tako Slov. Sam. Podp. Dr. North Chicago in Wau-kegan. Tisočera hvala In čast vsem trem društvani, ker so tako bratovsko skrl>ela jskozi vso 18 mesecev trajajočo bolezen: kajti niso storila samo svojo dolžnost storila so se veliko več, kajti pokazala da imajo srca in da čutijo nesrečo svojega sobrata in njegove družine; tudi po pretoku pod-par let pred sedanjo pore so skrbela vsa tri društva za st- je vršila na Opčinah ve- nas in nas niso zapustila do nje^ •■v. u>ka slavnost. Pri slav- gove smrti. In tudi ob smrti so po-- -»..delovalo petnajst do kazala, da jim je bil ljub član, ■ j> -vskih iu veliko drugih kajti kljub hudemu mrazu in de-v. Po oficielnem delu slav- iavnemu dnevu so se poluoštevilno • j«- v »a ta množica zbrala udeležila in mu priredila lep po lisku, obrnila se je proti greb. Srčna bvala" vsem trem dru-:i zapela "Buči, buči morje štvam za vence, ki .so jih položila i-ko".	jHji njegov grob. Zahvaljujem s
ijc. ki - > bili poleg, so pri-' vsem znancem in prijateljem za da tega prizora nik- vse, kar so dobrega storili. Poseb !- zabijo. Pravijo, da niso no pa družini Frane Opeka za ves • -lišali tako lepega pet- trud, ki ga je imel z rajnim. C v«i pomenljive pesmi. | Mat. Jerebu in njegovi soprogi -ki Slovenci so se tedaj hvala za ves trud in naklonjenost, . k<> so spoznali nakane ker sta nam ostala zveste prijate-; .i.ka. <> t.-h nakanah je bil l ja tudi v nesreči in sta obiska va-, ;i< « n vsak. od dvanajst- ]a rajnoga do njegove smrti. Srč-tajita d«» s*-demdesetletne- ua hvala g. Johna. Zalarju in g m. To je bila močna, tako- Neži Setnikar, ker sta stala ob
•	j. iinagljiva armada, kije njegovi smrtni postelji in mu za i slovensko zemljo od Pre tisnila oči. nas pa tolažila po svoj
•	Trsta.	j moči. Torej še enkrat tisočera IP ovi • ».llo<*nosti vedo naj- hvala vsem. ki so nam količkaj do
ni Nemci in Italjani, ki so brega storili v naši nesreči in bo-!.! mi v dotiko.	j lezni. Vam pa. dragi rojaki in ro
avstrijski nemški pisatelj, jakinje, svetujem, da pristopate .:k«< r< -"k o < * vodil celo a.keijo k tako za sirote prepotrebnim •vanja po naših krajih, je društvam, kajti kadar pride smrt <ri neki priliki: — Mi Nem- in pobere enega ali drugega. urnr-, t :nost. do Adrije. Sprva jt» vsaj v zavesti, da je proskrbel » delo lahko izpod rok, moji družini vsaj nekaj, da jih ni no-j-a naleleii na veliko tež- pahnil v največjo revščino; zato Ptvdnp bo most, dograjen, rej ne čakajte, pristopajte takoj, n'tr.-ili potujčiti še par tisoč da ne prepozno! — Žalujoča so • v. ki prebivajo okoli Tr- proga in otroci: Marija, Franicn. •« fino "bomo pa te potujčilL Stanislava, Franc. Ivan. Viktor, ■klo veliko vode v morje.
jju z dvema močnima in :irnima nasprotnikoina je
Iz Avstrije.
morsko Slovenstvo marsikaj iz-!»i!o, j»ri tern s« je pa tudi oja-
> in v duševnem jx>gledu tako	.	,
».-■•dovalo, da Stoji sorazmerno| Po«ovor ® kraljevičem Mirkom,
wliko višji stopinji kot pa Poročevalec "Neue Freie Pres-v. nei na Kranjskem.	i se " v Sarajevu je bil sprejet od
!" . i i na Primorskem so bile1 črnogorskega kraljeviča Mirka anke, ki so se črtile in sovražile pred njegovim odhodom na Du d seboj, toda med njimi ni bilo naj. Kraljevič izgleda tlabo in je Sik \ . e je šlo za kako narodno zelo shujšal. Izjavlja, da je nje !«*vo.	! gova bolezen resna, ker so načeta
Na Kranjskem so se premnogo-1 tudi pljuča, upa pa, da se bo v du rut dopajali slučaji, ko je sloven-1 najskem Loviovem zdravilišču o-ti klerikalec rajše potegnil z zdravil. Pripovedoval je, da že emeem kot pa s slovenskim libe-jdalje časa boleli a in da je po kra-ii«-»-:n.	jljevem odihodu le Štirikrat zapu-
K« r jirn avstrijska vlada, ni Lo- stil fvostelj. Hnkrat, da bi po za-skupine in davek bo znašal glede la dati šol, so jih sezidali saoni; devi z Iso Boljetineenn poklical; na skupino 3 K, 1 K in 50 v. Tr-jim ni hotela vlada pomagati.! avstrijsko porooč. drugič, da se je govhie ikkio plačevale od svojih
oken .1, 10 in 20 K.
kakor je generalni upravitelj feldmaršal pi. Weber. Sicer itak veste, da v Črnigori nikdar ni bilo mržnje do Avstro-Ogrske.
Češki list o narodnih razmerah v armadi.
Praška ' Narodni Politika" piše. da je ,med svetovno vojno armada na tihem in brc« debat ter odredb rešila najtežjo nalogo.- narodnostno vprašanje. Kdor je imel priložnost, proučevati posamezne narode avstro-ogrske monarhije na bojišču, je videl v svoje vese Ije. da za armado ni nobenih nacionalnih vprašanj, ali so Cehi ali Nemci, ali Poljaki, ali Slovaku ali Hrvati, ali Slovenci, ali Italijani. Na bojišču so vsi enaki in le ena misel, skupna ideja, napol nuje ofi e irski zbor in moštvo: zavest dolžnosti in misel, da tesno spadajo skupaj v službi velike naloge, ki se more le tako v interesu vseh narodov rešiti. Sovražniki so mislili. da bo tudi med vojno izbruh nilo nacionalno vpi*ašanje med armado in škodovalo vojnim operacijam. Armada pa ne pozna no-be ne razlike med posameznimi narodi. V armadi je vsak. ki svojo dolžnost čisto izpolni, enakopraven in enakovreden. Armada je navdahnjena od želje, da za jamči varnost in blagostanje vseh narodov obeh držav monarhije ter n-stvari močno in edino Avstrijo. Z gotovostjo se sme pričakovati, da se je vzgled, ki ga je dala pri rešitvi armada pri reševanju nacionalnega vprašanja, trajno ustalil v naših sreib in da smo prepričani, koliko dobrega bi se storilo, če bi bil vedno pogled na. skupne interese. — Pripominjamo, da Narodni Politika" ni glasilo nobene češke politične stranke, pač pa najbolj razširjen čftški dnevnik.
Svojemu narodu.
V Pragi na Češkem umrli vcle-industrijee Milan Kasalovskv je zapustil "O-rrednji Matu i Šolski" 200,000 K. Narodni Jeduoti Se-veroče.ški"' 20,000 K. "Narodni Jeduoti Pošumavski" 20,000 K, češki cesarja Franca Jožefa otroški bolnišnici 20.000 K.
Zakaj je kava tako draga?
Dunajski trgovec s kavo cesarski svetnik Feigl piše: O kakom resničnem pomanjkanju kave še govora ni. Po moji sodbi je v Avstriji se najmanj 20,000 vreč kave, Toda špekulantje in dražilei so to blago spravili v svoje roke in pri-vijajo cene. Sam sem doživel tak slučaj. Dne 25. februarja jo prišel k meni agent Wcssermann. in mi kot zastopnik Friderika («old-wurma ponudil santos-kavo po 7 kron 50 vin. kg. Naročil sem, naj prinese vzorce. Ker ga ni bilo, sem telefon ično vprašal firmo Goid-wurm. kaj da je s kavo; ta mi je odgovorila, da kave ne da po 7 K 50 v. nego po 7 K SO v. To me je ogorčilo in napravil sem ovadbo zaradi navijanja cen. (ioldwumi je nakupil velikanske množine mila. Čaja, kave, čebule, čokolade itd. in žene cene kvišku, kolikor je mogoče. Kavo je plačal kvečjemu po 6 K. zdaj pa zahteva talko cisoko ceno!
Zakaj so tiskarske barve tako drage?
To vprašanje pojasnjuje dunajska "Papier- und Schreihwaren-Zeitung". Prijavlja namreč dobesedni odgovor, ki ga je dobila od svojega stalnega liferanta barv v Nemčiji neka tovarna šolskih zvezkov. V pismu j«' rečeno, da daje -nemška vlada do-voljenje iza izvoz barv samo pod pogojem, da računa tovarna trikrat več, kar je normalna cena. Pri tem je pa treba pomisliti, da se trikrat povi«a-na cena pomnoži še za 25^ agio.
,il
Zadnji gospod Kamenski. mu pokarati, da jaz nisem tako
Zgodovinska povest.
Spkal Peter Bohinjec.
In
(Nadaljevanje.) IV.
č-uješ od daleč, kako med
skalovjem
Globokotekoča se Kokra vali? Ti znana je hiša nad njenim
bregovjem. Ki tam t/, zelenja se nama blišči ?
Fr. Leveč.
Saj fant je nedolžen, a moram a jaz i
govoril je Oueclj
za vsak dan", sam sebi.
Ljubezen do žene je v Tahru premagala nevoljo. Ne vem, kaj bi bil dal. da mu ni bilo treba iti do Cuelja. toda sila kola lomi. Ženi je hotel ustreči in ni hotel kriv biti. a ko bi ae pozneje očitalo, da ni poklical Cuelja.
"Zaradi tebe, ljuba Antonija!" reče ženi in odide. Počasi je šel, da so je že popolnoma mrak vle-gel na zemljo.
Oueelj je kuhal večerjo.
"No, kaj pa da se vaša visokost
Oueelj sam si ni mislil, da so^'poniža priti v mojo hišo?" nago-njegova beseda tako kmalu ures-'vori Cucelj oskrbnika, niči. Slišal je pač, da je Tabrovka' "Tudi tebe lahko zadene kaj že dalje Časa bolna in kaj ji je. takega. Pod Bogom smo vsi. Ni-Tudi je ugibal, kako jo bo ločil, kar ne ™uči vsaj moje žene, ako ako ga pokličejo. Toda na misel ™	ne moreš pustiti pri mi-
mu ni posebno hodila Tabrova že- ™ ! Povej, po/vej. s čim jo hočem na. in ko je jeseni svoj lov dokon- ozdraviti? Vse sem že poskusil/' čal. pripravljal se je. da odide na' A nazadnje je vendar-le Cu-zimo s polšjimi kožami in škorpi- <*olj dober, kaj no?" seže muvbe-joni po si\-etu.	sodo Oueelj. "Ves ti. Janez. pr>laj-
Preprosti kakor gosposki ljudje šal ^ bixlem bolečine, da bo laže
so bili takrat po svetu vražasti.
Matijec se je kmalu prikupil poslom in gospodi. S svojo pohlev-nostjo in s svojo srčnostjo je očaral vsakega grajskega prebivalca. Vdova Katarina je imela posebno veselje nad njim in ni ga bilo due-va. da ne bi poprašala po grajskem pesarju. Koliko nedolžnega smeha v pogovoru je povzroeil Matijec s svojimi psi! A nad vse se jo vlegel v srce kamenskemu gospodu Jakobu. Ta ga je klical k sebi in vabil na lov; naposled pa že ni mogel biti brez pesa rja Matij ca.
Matijec je zrastel evrst mladenič. Visoke in krepke postave je bil. zdravih udov in lepega vedenja. Grajščak mu je dal priliko, da se je izuril v marsikateri stvari. katere ne doseže tako hitro grajski posel. Pravil in razkazoval mu je tudi večkrat, skrivnosti, katere so tlele v srcih grajske gospode.
Nekega dne sta prišla Jakob in Matijec z lova. Kad o val se je gospod pesarja, ki je tako izboru o
izbučil njegove pse, in o-a vpra-trpela. a ne zavoljo tebe. ampak šal:
Davek na okna.
"Kuryer Polski'' poroča, da bo v Piotrkovi u ved eg. davek na ok na. Okna bodo razdeljena na tri
»omagali sami.	,-jwkazal narodu v Pod gorici, tre-
<peli so se brez tuje pomoči, t jie se je moral pod»ti v Celin je leta no vsirajno gradili, za- in sedaj gre na Dunaj, da se o->ili pa tudi lahko na vse, zdravi, čeravno se resnosti svoje-
Eno uro prej bodo vstajali.
Na Nemškem so sklenili, <la bo-
Pa saj jih še dandanes ne manj- '-avoijo nje. Toda ozdravil je ne ka. Dasi mladi Cucelj ni bil po- bf>m- ^ i'1 nočem. Ali si me raz-sebno na dobrem glasu, vendar v nmel?
sili se je vsak rad zatekel v nje-' Oskrbnik je molčal in solza mu govo hišo. Kaj čuda, da je tudi kanila na tla. Oueelj je ni opa-oskrbnik Taber poželel po njem.
ko je njegova žena stanovitno ol>- "Torej daj, kar /e hočeš." ležala, v postelji.	f Oueelj je vedel, da Ta 1>rovka
Jeseni je bilo. Listje je že od- ^^ sušico in da h ueo/th-av-padlo in ljudje so je pridno sprav- tfiva. Zato se je naredil .nodrega ljali za stol jo. Že tako slaba pota 1akl> odgovoril. Tiber pa v svo-so bila polna blata in ilovice, ter .i* žalosti in vražnosti je mislil, da otožno oblačno nebo je viselo nad so Oucljeve besede rcaniea. Zato zemljo.	, je v obupu izpregovortl i men ova-
Tam nad Kokro, kjer stoji da- 110 besede. Oueelj je stopil v izbo nos Visoko, je čepela v bregu nad m kmalu prinesel v roki nekaj sa malinom lesena koča — dom Mar-	listja.
tina Cuelja. Robide, maline, dre-	vijoličnih listov. Sku-
nulje in medvedje hrušice so rast- J^ na vodi in to vodo naj pi lo okrog koče, tako da se je koli- i* tv°ja Antonija. Hodi!" ba Cueljeva poleti komaj videla	molče odide,
izmed zelenja. Taka preprosta hi- Vijolična voda jo res p olajšala šica in vendar kako se je podala Tsbrovki bolezen, nekaj dni, a u-v tistem grmovju kakor le kaj! lužica je kmalu izdibniLa dušo. hišnih sten od zunaj ne moremo Sedaj je bit Janez Taber popol-popisovati, ker so bile založene n»nia prepričan, da je Oueelj res okrog in okrog do podstrešja z vodo1 ženino bolezen in da se je
drvi najrazličnejše vrste. Na voglih so bili nagromadeni sami pa-njači, ob prednji steni naklana ]>olena iz smrekovine in boi-ovbie, na stranak polenica iz bukovine
zgodilo, 'kakor je on rekel. Vrhu tega je videl, kakor je sam pravil, na mizi pri Cue 1 ju mazilo, s ka koišnim se čarovnice maže j o. To ga je popolnoma potrdilo, da je
spod I Hvaležnost mojega srca vam ne ugasne nikoli."
•" Dominus tecum ! < Gospod s teboj !)" zakliee grajščak za ode-šlim oprotlo.
Prodno se je zjutraj daniea skrila za kamniškimi planinami, že sta mlada grajska jahača jezdila z dvorišča.
Obrnila sta se najprej po dolini in za samostanom izginila v temnem gozdovju. Ob potoku Plev-njeku sta jabala koraikoma in lo kaj malega govorila. l\o prideta do nekega zarast loga mesta, iz-pregovori oproda:
"Tnkaj-le sem najrajši zahaja Cucelj."
"Morila se rlanes nanj naletiva."
"Morda. Saj sedaj največ pohaja po gozdih, odkar so mu ono leto zažgali kočo."
Grajščak obmolkne. Nič ljubo bi mVi ne bilo, da se sreča s Ouc-Ijem. Nerad bi videl, da zine kako sumljivo besedo, katere ne bi maral. da jo sliši njegov mladi spremljevalec. Toda komaj se je jezdec udal tem mislim, že zrvšumi konju. Ma- nekaj za grmovjem ob potoku, tija?"	Konja začneta hrkati iu psa la-
•' Sa m ost a nsk e konj e se m j ezd a - jati. ril dostikrat po pašniku. A na' Kmalu obstaneia. Psa se zažo sedlu še nisem sedel!**	j nota v človeka, ki jo sedel ob po-
Grajšeak mit ukaže pripeljati toku za debelo jelšo in vihtel svo-mladega konja in pravi: "Matijee. poskusi!" Pesitr se dvigne skokoma mladega žrebea in kakor blisk P4 jo osorno vprašal: /dirjata po širnem dvorišču. Pro-I "No. kaj delaš tu, človeče?" eej časa je iskri vranee dirjal po ■N'ogesi izpiram, vaša milost, dvorišču, a Matijec jo sedel mir-| "In ka-i	v košari j>ol^
no na njem. Ko pa se je konj u- s0"0 '
trudil, prime ga Matijec za brzde' "Izvolite pogledati", odgovori in sedaj začneta zopet tekati po	inirrj(> človek ob potoku.
Ost nice }>a, so se nabirale v na-
A1 i si bil kdaj na k<
jo debelo gorja«'*o. da se je kar slišalo. Matijec je poklicni psa. ki sta se kmalu pomirila. Grajščak
si ti
vpraša jezno
in zadaj sami oklešČeki. Ako bi Ma,;liu	čarovnik in razgla-
ne imela hiša nobenih sten, daja- Sil ie to ljudmi. Kakor hitro !a so že di-va dobro zavetje. Vra- Pa Je ta govorica prišla med Iju-ta pri koči se niso obračala na te- <h> ra»^kačena je bila cela vas. O-čajih, ampak porivala iz ene stene	sam se je izrazil, da je
v drugo. Na sredi je imel Oueelj ruce!j <"arovnik in da mu je ženo svojo kuhinjo in hlev. Seveda ni 7jl,'aral- in 10 bilo ljudem dobilo Živine na izbiro. Imel je edino volj takrat. Vrhu tega je bila raj-kozo. katero pa je vsakkrat po- fneljova mati na sumu, da jo ■mladi kupil in jeseni zaklal ali c'Hrf>vniea-
prodal. Tako ni bilo treba jeseni . Beserla čarovnik ali coperaik pa drugega kakor dom zapretf in šel takrat, veliko pomenila. Kogar je brete oporoke po svetu. Koča Je to ime prijelo, tega se je tu-n j ego va ni hranila v sebi drago- difdržalo in ni mu bilo dobro. To eenosti. zato jo je Oueelj brez skr- ^ <,(>bro	tinli .Martin Ou-
bi zapustil. Edino dr\a njegova Pobral i« vse svoje stvari in so bila v nevarnosti — a imeli so l>ono'M odrinil v kokrske hrilw, da ljudje tak skrivnosten strah pred	ljudje, nadlegovali. Res.
njim in njegovo kočo. da si nihče drugi dan se je zbralo okrog njeni upal kaj hudega storiti. Le kak ^ove koče mnogo ljudi. Ko so se berač je včasih prenočil tukaj, da Poverili, da Martina ni več v ko-je potem drugi dan ljudem lagal, bl!i	b<>!J nevoljni, tako
kako straši v Cueljevi hiši in kak- da mu zažgali leseni dom. Šne prikazni se drve po nji — a VoILk	pokazal na o-
to zato, da je dobil več miloščine, bre*ju in koča Cueljeva je pogo-ljudje pa več strahu pred Cuelje- rf'*a ta'-
\ino. Le nekaj je bilo, kar je ho- Martin Cucelj pa je gledal tam tel Cucelj spraviti. In to so bila f*01*'1 7- Možjanee. kako mu je go-razna zdravilna zelišča, ki so mu rela	ob Kokri, in je za pretil
ostala za zimo. Ta zelišča pa je s P^fJO: Oueelj pred svojim odhodom za-	Počakaj, šo te bom!"
kopal, da ni vedel nihče, kam.
Sicer pa v Cueljwi koči ni bilo nič posebnega. Tistih par č rep in j za kuho in nekaj stare obleke —, kdo bi si1- menil za to? Praznih sten pa se kmalu človek naveliča.' Saj še stropa ni bilo, le ostrešje Taber hitro gledal, da svoja otroje bilo dobro z deskami zabito, in ka izrmH v druge roke. Sam se če je katera deska odgnila. s sla- PaA*? ni stegnil ukvarjati mnogo z nm zamašeno. Okna so bila lesena, otroikoma, ker je imel dovolj poki so se zvečer zapahnila. podne- z oskrbništvem. Zato je po-vu lia jih treba ni bilo. Kuhinja slal sina ^latijca po dogovoru v je bila pod ostrešjem vsa ^ ilovico kamenski grad, 'hčer Rodijo pa s zamazana.	j posredovanjem cerkljanskega faj-
Pred to kočo je sedel Martin
V.
Pa jo znajde \-olčja glava. Meni, ta bo najbolj prava.
Nar. pestrm. Ko je Antonija zatisnila oči, je
dvorišču gori in doli. Vranee je stopal ali dirjal, obračal so in sukal. kakor je bila volja Mat ijee-va. Vsi so se čudili gibčnosti in srčnosti mladega Soma. Grajščak namigne lahno z roko, Matijec poskoči hipoma raz konja in poda lnv.de bližnjemu hlajpcu. Gospod Jakob pristopi k fantu in ga po-taplja po rami, rekoč:
"No. sedaj vidim, da si pravi fant. in da ti ga ni kmalu para. Od danes naprej si moj oproda, in kjer bo Kamenski gospod, tam bo tudi njegov oproda Matijec."
Fantu jo dobro dela ta pohvala.
"Cez pol ure pridi k meni" reče grajščak in odide v svojo sobo. Počasi je stopal po stopnicah in so zglasil pri gospe j Katarini, katera je gledala vos prizor na dvorišču raz okno.
"Skoda, da ni tudi Rotija pri nas", deje gospa Katarina.
"To je zasluga župnika Kanci-jana."
*"No, počakajmo malo. Prav je. da se dekle kaj priuči v samostanu. Toda ti si poten iu truden, ljubi moj sin! Pojdi in preobeei se, da se ne prehladiŠ."
In Jakob vstane ter se poslovi pri materi.
Sedel je na naslonjač pri oknu in gledal venkaj Solnce je zaha- . . _ _ jalo za gore. Grajščaku se je po-,roJak Ivan PerCICh SVOJO Za-
smeh.
I *' Kdo pa
grajščak.
"Kaj me ne poznate, vaša milost? Sin sem svojega očeta, tistega. ki so mu Turki mlinski kamen na vrat. navezali."
Oueelj — čitatolj ga je že uga-nil — je govoril zadnje besede s poudarkom, stopil pokoneu in oči so se mu nekako divje iza žarele. I "Ti si gozdni tat. Ali ne veš, da te imam oblast poslati tj:«, kjer je
I tvoj oče?"
"Kdo? Jaz tat? Jaz sem tat, jaz, ki uničujem strupene živali, kakor so kače iu škorpijoni, a tisti ni tat, ki je ukral življenje mojemu staremu očetu!" ___(Pride že)._
N A J B 0 L jTT
DOKAZ ZAHVALE.
-o-
PRIPOROČA BOLGARSKI KRNI ČAJ VSAKEMU SVOJEMU ROJAKU.
-o-
Na kak način je izkazal naš
temnilo čelo, na misel mu je. prišel stari Taber. Vedno manj mu je u-gajal ta mož. Toda spomnil se je hipoma tudi brata Friderika in je zatrl v sebi zlovoljne misli.
hvalo H. H. von Schlicku.
II. H. von Schlicku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, ki Iz tega mučnega premišljevanja' danzadnem dobiva cele kupe ža-
ga je vabi idil prihod Matijčev. (lival™h pisem od onih, katerim *1 Zdrav mi bodi. dečko, odslej Bolgarski Krvni Čaj vrnil moj prijatelj! Sedi semkaj in po- zdravje, je pisal naš rojak Ivan kažem ti knjige, ki obsegajo glo- i I>erčich. 417, 2nd St. Laekawan-boke skrivnosti. Veš, Matijče, v na*	sledeče pismo:
naravi je tinktura, ki dela zlato iz	„ vem, kaj naj vam pišem
kovin. Videl si že nekaj poskusov 0 vašem Bolgarskem Krvnem ča-pri meni. in da se tudi bodočnost. Ju> ker ^nega, kar mi je taj čaj luribati."	J napravil, ne morem s besedami
Mrak je legel na zemljo in tKI-: izraziti. Mislim, da so najboljši na je zavladala po gradu. Mati- dokaz moja neštevilna naročila, jec je molčal.	| ki jih po mojem priporočilu do-
"Tvoje ime je Mathias. Ali veš. i bite. Jaz dara vsakemu izmed svo-kaj to ime pomenja ? Zloži črke in 'iih rojakov čaj pokusiti in vsak. dobodeš pomen: tih a sam. Ali ki £a je enkrat poskusil, me pro-nmeš. kaj to pomenja?"	( da naj mu ga še dam. da pj«
Matijec ni odgovoril, ampak sa- bo imel, dokler mu ne pride nje-mo prikimal. 3Irak se je vlegel naročilo. Bodite u ver jen i,
tudi v njegovo mlado dušo. Tako da bodom tako delal tudi v bodo-
1 moštra v velesalski samostan. Sam
je ostal v svoji hišici in stregla wka'ko tesno mu jo "bilo tCsti tre-f če".
mil je žena srednje vaškega eer-
in
Oueelj. ;ko prit^eee ia^a 'vogla Ta
brov Matijee.	. , _	_ , .	.
"Boter, Oče so me poslali, da k^Dika	Rad je zaliojal v grad i)
pridete pogledal našo marno. Ja-	da je svo-»a otroka
ko so bolni.7'	•ro< '1 v va,me roko- K^t'ja jo
Pikro se nasmeje hišni gospo
bila zadovoljna v samostanu, še
dar. sedeč na panjaču in poprav- ^ P® ^oininikanke. ker s^je o<i-
nutefk pri sneu.	j Kno veliko škatnljo Bolgarske-
"Jutri zjutraj odideva zgodaj sra Krvnega Čaja, ki traja za pet proti Štetanji gori. Poskrbi vse,' mesecev pošljemo za en dolar ka-da boš jezdaril tudi ti. Vrane**, ki morkoli: si <ra -včeraj ukrotil, je tvoja last.j
----------------------------------,a ,	- .	. Sedlo pa si izberi, katero hočeš ") MflfVpl PmitlirtC Hfi
»b.M^gli, neprimerno ponos- ga položaja popolnoma zaveda, do za Čas od L majnika do 30. ki- ljajoč s\-oi kunčijaki ko® ker mu J,kova!a v pridnosti m pohožnosti. Takoj se je zopet razvedrilo! ""Mitui I IUUUU10 UUif
____»____a__i-—i:_____-. _ ;_i__i • i___I_______ 1.1 »•,•	i • .	•	.. ,	...	. Piwhnn vp«»1 io hit T-il.n. n'n;<,
tU
U
i Ko je bilo po vaseh vse dogo- Kraljevič m je o izredno ljubez-| movea določili uradni čas za eno >vIjeno, so šli v mesta. Gorica j« njivi ustrežljnosti, ki jo je pov- uro bolj zgodaj, tako da se začne teela dobivati slovensko lice, pa sod našel, zelo pohvalno izrazil injjo šole in uradi ob sedmih, ob 11. idi v Trstu so imeli že precej pripomnil: Poznam. Avsrtrijee in'je poldne in ob isti uri polnoč. Se-\ Ker je bilo njihovo delo Ogre kot. viteško ljudstvo, paj veda bodo morali tudi "bratci ve-vMrajno in sistematično, bi mo- kljub temu sem bil prijetno izne-j seli vsi'* za eno uro prej v pora i o biti uspewno. Z jasnim po*?ie- naden. O položaju v Črnigori se je stelj, kar jim ne bo prav nič škodo m so gledali v bodočnost, zase- izrazil: Črnogorci so zadovoljni in dovalo.
j a no seme je dobro obrodilo, obe- imajo za to dovolj Vzroka, ker več' Powx'a se, da^ak Čas bo uvedla t al a je zelo dobra letina.	j takta, pravilnosti in ustrežljivo- t ndi avstrijska vlada. Ogrski mi-
V 4 enkrat je pa pritiml viliar — sti, kakor ga dokazujejo našemu'n istrski svet je sklenil 11. aprila, in delo desetletij ill deaetletij je narodu vaše oblasti, in sicer voja-Jda se uvede s 1. imajnikom tudi na bilo mahoma uničeno.	jške kakor civilne, ros ni mogoče Ogrskem poletni čas kot na Nem-
Padajo moški, ženske in otroci, zahtevat L Črnogorci morajo škem. Ministerialni svetnik Hor-
je manjkalo nekaj viter na vrhu. F,>^hno	^ bl1 T*h
Čez nekaj časa se odzove in po-	kl ^ opraA
praša dečka, dasi je dobro vedel, ™bo čegav je:
laber svoje-j mlado čelo MatiK'WO; vstal je, po-j rijal v gradu klonil se in rekel:	1
Hvala vam, blagorodni go-
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH,
PA.
"Čegav pa si, fant?" "Tabrov s Hriba; kaj me ne poznate?"
"Ali meniš, da morat^jaz že vsakega smrkavca pozu l^^' E>ečku pa ni upadel x "Prosim vas, pridr^" - / ^ k nam!"
Povej očetu, pome!"
Važno poročilo!
Vsem tistim rojakom, kl bolehajo na želodcu, slabi prebavi, zaprtja, slabokrvnosti, glavobolu, revmatizmu, trganja, bolečemu križu, ako ste prehladen! in kaSljate, imate morda bolne led ice, mehur, jetra, težke in otekle nos<> roke. ste trudni, posebno ako imate kako moško bolezen, zgubo moči ln i aemoglosti Itd.; vsem tem priporočamo naše zdravljenje, ako hočete uo-seči aopet zdravje. Veliko rojakov si je z našimi zdravili prihranilo operacije Najbolj* sdravlla za odpravo krofa, za rast las, zoper plešavost itd. Akc potrebujete pomoči in zdravil, obrnite se na nas. mi vam poOjemo sta* stocj vsa pojasnila, kako se morate zdraviti, da pridete zopet k zdravja.

GLAS NARODA. 15. MAJA 1916
Kratka zgodovina naše nove domovine.
FRANOSKE POSESTI
BOJI ZA NOVO FRANCIJO IN LOTJISIANO.
!
* na
Ki
tn
Ni.v
Nn n i>.
lit!'* razd«*-i bine; Aca-Looisiano. sedanji Now
Scotia in ».tel ujt^liti tja v utjvtem stoletju
val 7»laj Anna-it ia . na otoku h reki St < *mis. hita oh reki r**Hi f^ikes
1»
tU
lllll
111 a
ven
lin«
i. ki liili pa veliki sovraž-riMpiots Indijancev. ki sm ali v >re,litjem delu koloni j ,v York, v*|ed cesar so |K»-otem tudi nasprotniki Fran Leta 1609 so jih Kraucozi li in jih premaga I i. Ta bitka i ni bila bogvekako važ-r je imela potem slabe nature«- s tem so postali .mri n i sovražniki Krmili ovirali. «la niso mogli onij razširjati jm> «loli-iii hi Mabawk. Naselje-morali naprej oh reki li mera vano naw-l jf*va nje eki St. Lanrcnee pa o-» so se tako naprej na-•41 razkriti vee jezer in
it ju
dijai
prišlo na uho. «la »•koliko proti za-i /a neko veliko reko. <iover-Kraneije je leta l«7L' poslal raziskovali'«. Marquette in Jo-i Ui st,, jo 17. junija H>7;t po .-m napornem in nevarnem poniju imenovali .Mississippi, in ,111' .11 .)•* še potem ostalo, a/kritj«* M.mpietta m .lolieta ilo najvažnejše v tistem easn. let n.i lo j4- francoski kralj al raziskovalca llobcrta <le la e-a, <la " n.n la I ju je raziskova-\ zahodnem delu Nove Franei-,eta Hi"s so La Salle in n»ego iivanši zapustili Kanado in šli z»ru Krn*, kjer so tisto zimo •lovili ladjo "I »Tiffin . ki j«* prva ua tistih jezerih. Na tej i so pot.-m jadrali v <;r»*en in lam (totem do reke llli-. kjer j<- bila neka i«lijanska
•Ibina. .....taleč od sedanjega
ta IVoria. lit., kjer je La Salle i "r»*v»-eoeur. j«' pustil svoje tn-Mistvom Henrija de m je pa šel s |wtimi i Kanado Ko se je n- Tontija in n«- njeni več l#» prazno trd-i-oeur. Kam so i/.gini-I predstavljati. V na io k^«- dobil je jadral rekah Illinoisu in Mis-'.•I j»> eelo v reko sv. Jožefa St.-Joseph river«, odkoder je decembra	preplul ie ■•ukrat jezero in s<> vstavil na kraju. kjer stoji danes Chicago. Po-!• ni j«* šel po reki Chicago in nato z vozom p< liois; zgodaj
trdi
ni
t

t<
i m m • ta jil m dol i
ippiju
S t eni <la je La Šal le pomotoma pripeljal Francoze v Texas in spzi-dal trdnjavo St. Louis, jim je odkrit zopet novo zemljo. Kavno v srfdi med trdnjavo St. Louis in najbliznjo špansko naselbino t v .Mehiki je bila pa Kin Grande; izvrstna meja. Na francoskih ze-
___rntjeviitib se je toraj Louisina raz-
I te>.ala od Rocky .Mountains do Rio Grande na zahodu, do Allegheny
pVieeia' naselbina «orovja ,,a vzhfwlu- Mehiškega i (	j/.aliva na jiigu in .to Nove Fran
j.-ije na severu. To je pa zapiralo '	i Angležem ozko ozemlje med Alleg-
• a iro.pi.n " j iianv gorovjem in atlantiskim o-eeanom. Angleške kolonije: Mas-saehussetts, < 'onuectieut. Virginia in < 'arolina, so postajale s vsakim dnem večje in pričele so se tudi razširjati proti Missisippi doli ni. Vsled tega je bilo skoro neizogibno. da ne bi prišlo med Francozi in Angleži do resnih nasprotij. —
Nasprotja so se pričela leta 1689 in se končala ITfrl: najbolje, da jih razdelimo v dva dela: 1. Od leta 1689 do 1748, ko so bili boji za Aeadio in Novo Francijo. 2. Od leia 17f>4 do 1763, ko niso bila na-sprotstva samo za Novo Francijo, ampak tudi za Louisiano.
V letih	89 je bila v An-
gliji revolucija, v kateri so Jamesa II. pahnili s prestola in posadili nanj njegovega nečaka in hčer, Wiliaraa in Mary. James II. j.- bežat v Francijo, in ko ga jc Ln.tvik XIV. poskušiil zopet spravili nazaj, je izbruhnila velika evropska vojna, in seveda potem so se pričeli tudi kolonisti v Ameriki inedseboj bojevati in takrat se je šlo kdo bo vladal tu. ali Franeija ali Anglija.
Francozi v Evropi so to uvideli in poslali v Ameriko nekega grofa Frontenaea. zelo izkušenega vojaka, z naročilom, da osvoji Ne«' York : toda 'o ni mogel, ker si» kolonijo hranili tudi Iroqnoisi. ki so poleti leta HWM pričeli tudi vojno s Franeozi. Istega leta so ti Indi jatiei porazili Francoze pri Mon-trealn in jih žive pekli za mestnim
ti dom.
Front ena«* je hil vsled tega poraza prim oran svoj načrt spremeniti in napad preložiti ua pozneje S prijateljskimi Indijanci so Franeozi koncem zime leta 1690 zažga !i Schenectady. N. V., dalje >o o svojili Salmon Falls v New llamp-shiru. Fort Royal. • kjer je danes Portland. Me. in vse uničili kar jim je prišlo pod roko. Nekoliko pozneje so napadli in zažgali Kxe-tei. N. 11. Prebivalei angleških kolonij so se vsled tega početja Fran-:ozov in Indijancev zelo razburja-i ter so poslali iz Massachnssetsa. Plymoutha in <'onneeticuta v New York svoje zastopnike, kjer so sklenili, da ho.io napadli Francoze. in so izdelali tozadevni načrt. Pričetkom te vojne so imeli Francozi tri trdnjave v Ameriki; to so bile: Montreal so ga pozneje In-lijaneeru zopet nazaj vzeli . Qtie-
>ec v t 'auadi. Port Royal v Aea-liji. ** Leta 1H!K) je massachusettska nornariea, po.l poveljstvom Wil-iama Phipsa. razdejala trdnjavo
'ort Koval. Vsled tega uspeha sr> \ngleži sklenili poslati mornarico »od istim poveljnikom nad Que-
»ee: med t«-ni so pa čete iz Ne>v Yorka in Connect icuta korakale proti Montrealu. Obe ti dve angle-"iki potezi so doživele polom in "raneozi so se s svojimi indijan-•kimi zavezniki skoro sedem let Iržali in uspešno, toda na zelo gro-'en način, napadali angleške naselbine. Leta 169'J so obiskali York. Me. in pomorili eno tretino prebi-.alstva. Leta 1694 so zavzeli (Pastille in na indijanski način ponori! i več sto oseb. V Durham. V II. so ujetnike žive sežigali. — Vato so šli v (iroton. Mass.. kjer ■io počenjali še večja grozodejstva. in leta 1697 so osvojili Haverhill. neko mestece milj od Rostona. Leta 1696 je Frontenac napadel z veliko vojsko, obstoječo • z kanadskih in indijanskih čet. ;ciaj Onondagas in vse utrdbe do tal porušil. To vojno so imenovali Kralja Williama vojno", ker ji je pravzaprav on dal povod.
Leta 1697 so sklenili v Rywieku mir. — Dobička ni imela nobena stranka, pa pa veliki' izgube. Mir ni dolgo trajal,- leta 1701 sta bili Franeija in Anglija zopet v vojni. Ko je William umrl, je prišla na nrertol njegova svakinja Ana ; po njej so to drugo vojno imenovali ''Kraljice Ane vojno'". Zopet je padel Port Royal (1710); in ao Angleži poslali svoje sile
sedanji državi 1112-v februarju je pa
pričel zopet jadrati po Mississip-ptjii. Takrat je po reki plavalo veliko iz.ruvaiiih dreves ui ledenih
ploše, toda to ni strašilo razisko vale* in je nazadnje prišel na ob
rež j.- \ Mehiški zaliv. Tu je ze in t jo. ki jo namakajo reki Mississippi, Ohio in njiju dotoki, proglasil /a francosko in jo v imenu Franeije imenoval "* Louisiano ". La Salle-ova železna volja in nov* strašenost sta napraviti, da je imel tako velik usp.-h, vsled česar j»* postjil \ zgodovini slaven mož.
Toda s leni njegovo delo še ni bilo končano, Keku Mississippi je bilo tre ha s kako kolonijo ua izlivu zapreti pred Spa ne i in na reki Illinois je bilo treba zgraditi trd njavo, za katero se bo mogoče branili pred Indijanei.
Da se j.- mogel zoperstavljati Indijancem, je šel hitro nazaj in je leta Itis-J blizu sedanjega me, sta Ottave na skali, ki se zdaj imenuje "Starv.^l Rock ", napravi! nekako trdnjavo in jo imenoval Fort St. Louis. Ko se je leta 1HK4 vračal iz Franeije z ljudmi, katere j«- nameraval naseliti ob izlivu M ississippija. jc zgrešil ta izliv in pristal v Texasu na peščeni obali .Matagorda zaliva, kjer so potem uasfljniki zgradili še eno trdnjavo in jo zopet imenovali Fort St. Louis. Toda med njimi sije pojavila bolezen, vsled katerih jih je nad polovieo pomrlo. Nekateri so se preselili drugam, drugi so ostali v trdnjavi, kjer so jih Indijanci pomorili; večina jih je pa šlo z La Salle-om proti reki wi so sicer prišli tja, toda
Francoska municija za obrambo Verduna.
so Franeozi z Indijanci vdrli v angleške kolonije in inasakriral i .prebivalstvo. Nazadnje je pričela Francozom slaba iti in leta 171.1 so sklenili mir. Takrat so se pokazali prvi znaki angleškega nadgo-spodstva. ko s.» jim Franeozi o<l-stopili Aeadio in jim pripoznali Hudson zaliv. Ime "Aeadia" so potem spremenili v * Nova Scoria". in Port Royal so imenovali potem na čast kraljiei Ani Annapolis.
Po "vojni kraljice Ane " je vladal mir eelih trideset let. V teh dolgih letih so se pa Franeozi z vso hitrostjo pripravljali, ker so
Poročnik Konjovič o letalnem napadu.
Dopisniku 'A/. Ksta" je opisal linijski poročnik Demetrij Konjovič. ki je nedavno rešil pri Valoni svoje tovariše gotove smrti. napad na Valono takole:
\'se je bilo le manever v zraku. le s to izjemo, 'la me je oplazilo nekaj krogel. Ob krasnem vremenu smo se dvignili štirje hi-droplani -KK marca ob s. zjutraj.
Pod nami se je lesketalo morje v vedeli, da bo kmalu prišlo do voj-j žarkih vzhajajočega solnca. od dane radi dolin v Mississippi-ju in Mee so se blisčali snežni vrhovi go-!>hio-ju. mississipiški dolini so j ,.n
Začetkoma se nismo dvignili visoko in smo se držali v gotovi razdalji do 200 metrov, le četrto letalo se je preti nji nit rem bolj bližalo. Morje je hilo mirno, si-jalo j.- ^olnce. razgled je bil krasen. Brzino je zaviral nekoliko slab veter. Dvigali smo s.- vedno višje, preleteli smo Drač. popustili morje n:i desni tu leteli naravnost proti Valoni.
Ob pol 11. so križarila vsa šti-i'i letala nad vaIonskim pristaniščem. kjer smo se ločili, ker je bila vsakemu letalu naročena dru ga naloga. Nad obrambnimi topovi na otoku Sasseno je plaval velik oblak. Vrgel sem prvo bombo in še opazil, da seru zadel, nato sem se hitro dvignil nad oblak, ki je tvoril varno zaščito pred sovražnimi kroglami. Pri Peseliie ri so me sprejele baterije z rednim ognjem, četudi nas niso mogli videti in so le mogoče čuli ropota nje motorjev.
V zraku smo slikali, kako so 1u-lile v pristanišču parne sirene a-larm. Po dveh alarmnih strelih iz topov so otvorile baterije skupen ogenj na nas. Šestnajst topov je zagromelo na migljaj, a zadela ni nobena k rog! j j-. Ko so se nahajala naša letala ravno nad baterijami, so umolknili hpioma topovi: zapazili smo. <la so zapustili t opni carji svoje lopove in pobegnili v svoja kritja. To me ui presenetilo, ker fco smo svoj-čas metali hombe na Drač. so o-pazovali naši piloti natančno, da so zapustili italijanski topničar-ji svoje topove, ko so plula naša letala nad njimi in so zlezli v varna kritja.
i Tudi zdaj so se laški topničar-ji skrili, srbski so pa ostali pri svojih topovih. Va Ionsko pristanišče je velik vojaški tabor. Nad šeftdeset do 70 ladij smo našteli : trgovske ladje, torpedne ru-šilee. vojne in bolniške ladje. Posebno sem pazil na francoski parnik "Foudre". ladjo matico italijanskih letal. Na njenem krovu sem zapazil več letal. Obrambna baterija na obrežju je krepko delovala in je. vse kar je res. prav dobro merila. "Foudre" sem počastil s 50 kg. težko bombo. k; je uničila neko francosko letalo in na robu poškodovala ladjo. — Kvišku sta se dvignili nato dve sovražni letali. V pristanišče, tabore in v lope snio vrgli veliko bomb. opazovali smo na vojaških skladišč več eksplozij.
Letalni napad na Valono je trajal od pol 11. do četrt ua 12. uro; ob pol 12. uri se ni nahajalo nobeno letalo v področju sovražnih obrambnih baterij. Celo podjetje je trajalo pet in pol ure Naša letala so preletela 470 km in so se vrnila vsa nepoškodovana.
zgradili trdnjave in postavili tja močne straže.
Kmalu potem, ko je bil sklenjen mir po prvi francoski vojni, je neki Iberville, mlad in podjeten franeoski mornariški častnik, prosi! kralja, da bi mu dovolil spraviti v Ameriko večje število ljudi in ustanoviti ob izlivu reke Missis-si] >p i francosko kolonijo kot je svoječasno nameraval La Salle. Dobil je dovoljenje in leta 1698 uu seea februarja je prišel v zaliv Mobile. Ladje pustil vsidrane v zalivu, sam je pa z nekoliko možji veslal ob obali in iskal izliva. Našli so *ra in ko so se peljali po njem. je prišel do njih neki indijanski glavar in jim izroči! pismo, ki ga je pred trinajstimi leti pisal Tont.v. ko se j.- izgubil La
Salle-u.
Iberville je zdaj spoznal, da je v Mississipi-ju. toda ko je videl, da obrežje ob izlivu reke nt primerno za naselbino, je šel nazaj in se s svojimi ljudmi nastanil v P.iloxi zalivu.
Pričetkom XVIII. stoletja so bile v eel i Louisiani toraj samo dve naselbini: namreč ona oh reki Illinois, ki jo je ustanovil La Salle in pa Riloxi, ki jc nastla. ko jc prišel Iberville tja.
V teh tridesetih letih je bila pa -Franeije glavna politika Louisiano utrdili in jo obdržati zase. še pred letom je bil Mobile zaliv franeoski. New Orleans so ustanovili in postavili sledeče trdnjave: Rosalie. Toulouse. Toinbeckbee. Natchitoches. Assumption in Char-tres. (»h jezerih so sezidali Detroit in leta 17L'b" s., zgradili Niagaro.
S pomočjo teh trdnjav, ki so bile kot nekaka močna veriga od New Orleansa in .Mobile do jezera < hainp!ain it. Vontreala. so Franeozi sklenili Angležem preprečiti. da t»i prišli v dolino .Mississippi in do jezer. Sklenili so tudi dobili nazaj Annapolis in Novo S« otio. ki so jo bili izgubili leta 171H. Važen tozadevni korak so tudi napravili, ko so na južno-vzhodni obali Cape Breton otoka sezidali Louisbiirg, zelo močno trdnjavo, katero bi lahko branila — kot so se francoski častniki izrazili — peščica žensk.
(Dalje prihodnjič).
Združene dražave in Japonska.
Generalni konzul Združenih držav Oeorge II. Seidmore v Yoko-haini je poslal trgovskemu department u v Washington« poročilo, v katerem je razvidno, da so 'Združene države najboljši kostumer Japonske: druga jc angleška Indija. <tlasom tega poročilo je znašal izvoz iz Japonske v Združene države leta 191 n $101,662.000 in le*a 1914 pa W.876.000. Izvoz iz Združenih držav v Japonsko jc pa leta 19L> znašal $ol,062.000, leta 1914 pa $58.191.000.
Velikansko trgovino dela Japonska tudi z zavezniškimi silami zlasti z munieijo in drugimi voj-
&ojaki naročajte sb na glas hajloda"; največji
Iz sv. Lucije ob Soči.
Težko smo prenašali zimo. a v upanju, da pomlad morda kaj boljšega prinese, smo se vendarle veselili, kdaj nastopi 21. marce. Ljudje so si polja že zgodaj ogledali ter se pomenili kako naj se ukrene, da bo rodila vsaka ped zemlje. S pomočjo vojaštva se je začelo orati in sejati kakor druga leta. Posebno hvaležni moramo biti orožniškemu postaje-vodju Tropu, ki se je mnogo potrudil pri poljskem delu in preskrbe!. da se je vas počistila.
Kakor hitro so Lahi po svojih letalcih zvedeli, da smo na planem. so začeli razsipati na vse strani ognjeni krst. Posebno trpi naša vas že par dni. Precej hiš je znova zadetih. Najtežje je. ko človek zaspi od napornega dela. pa kot bi trenil prižvižga granata bodisi ob polnoči, ob 2. ali »h uri. potem pa pokoncu in poišči si brlog.
Dolgo, dolgo j,-, odkar smo vi-teli izstreliti prvi strel. Vojsko smo si predstavljali popolnoma drugačno, kot je v resnici. No. tem strelom smo s.* počasi privadili. ker smo mislili, da se bo to le z naše strani dogajalo. Lanski maj je bil poln milosti, zato smo dobili Večje planilo v juniju, juliju in ostalih mesecih. Nikdar ic nozahim kako se j.- streslo, ko smo »iobili prvo granato.
Sedeli smo kakor po navadi v šobiei ter se pogovarjali. ali ni škoda, da so sovaščani odšli. Saj nam je v zabavo gledati, kako se pokadi iz kauona. zažvižga in leti čez hrib in dot na verolomne Halja ne. Naenkrat strašno za-bohni, zdelo se je. da se zemlja ood nogami udira.
Od prevelikega strahu nam je ^las izostal in šele ko se zavemo hitimo iz hiše. da se prepričamo, kaj se je zgodilo. Nekdo, ki je pritekel iz dolenjega konen zn-kriči od daleč: — V B-ovo hišo je udarilo!
Vas se je še tisti dan izprazni-'a, le uakaj družni v bližini cerkve ni hotelo ostaviti milega doma. In prišel je naslednji dan nov oozdrav in tako se vrsti dan za dnevom, mesec za mesecem. Mi smo se sicer privadili, toda s silno bolestjo gledamo na razdejano vas.
Kakor bi uda lin i l angel v vse otroke eno misel, so vsi enih idej Brez najmanjše brige se igrajo in tekajo gorindol. Komaj čakajo kdaj pri frči in spusti ljubljene krogliee. da se jim zbirka poveča. Ni jim mar. da bi jih ta nevarni špas utegnil za vedno lo--iti od ljubljenih staršev.
So pa napram tujcu jako prijazni. Ko ga zagledajo stečejo k njemu in mu ponudijo dragocen zaklad. Ce jim hoče pritisniti — krajeer se takoj odrežejo: kaj •emo žnjim. cukrenih bombonov ne dobimo, ti-le so pa zastonj -
Kakor že znano so prihajali Goričani. Tržaeani in iz drugih krajev zelo radi na letovišče k Sv. Luciji. Najbolj jih je vlekla Idrijca, ki ima v sebi nekaj več kot druge reke in to je živo srebro. Kopali so cele dneve in ležali na solnčnatih skalah, ki jih je kakor nalašč za to dala narava. ali pa so jih morda že pred sto iu sto leti stari Rimljani pripravili.
Razen kopališča je slovela vas zaradi lepih izprehodov. dobrih gostiln itd. Letos je zaprta pot na vse strani a ipak smo dobili tudi to leto že v marcu nekaj Zagrebčanov. Priletni so in imajo sinove
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Uk»r»arlr*M da« 21. jtMirja 1902 v drfarl PMuytnak
GLAVNI URADNIKli
PrMsftdalk: JOŽEF PETZRKKL. Box US. WtUocE. Pa.
L podpredsednik: KAKOL ZALAR, Bor 647. Forest Cttj. Fa.
11. podpredsednik: LOUIS TADCHAtt, Box »33, Bock Sprtega, WfS.
Tajnik:: JOBN TELBAN. Box 707. IToreat City, Pa.
O. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 482. Forest City. Fa.
Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537. Foreat City, Pa.
iMbhihaWi JOSIP ZALA K. 1004 North Chicago SL. JoLUt. HI
VRHOVNI ZDRAVNIKI
De. MARTIN IVRO. §00 Obleaso Bt„ Jolt at. IU,
NADZORNI ODBORf
MX—flair: ISNAO PODVASNIK. 4734 Hatfleia at. Plttsbam. Fa. L aadaorntk: JOHN TORNIČ. Box 622. Forest City. Pall. aadaomtk: FRANK PAVLOVČlO. Box 700. OoneMaoc*. Pa. IU aadaoralk: ANDRBJ 8LAK. 7713 Iuler At«.. CltTtlaad. OfeU.
POROTNI 0DR0R1
FreUeOalkl MARTIN 0BRBŽAN. Box 72. Kast Mineral. Kama. L porotnik: MARTIN STRFANČlO. Box 78. Franklin. Kaaa. Hi parotnlk: M ITT AWT. KLOFČJČ. (21 Daraoa An. R. W. D. 1. «r«ea Raid. Detroit. M!«k.
UPRAVNI ODBORI
Predsednik: ANTON HOČKVAR. R. F. D. No 2. Box 11%. Brldaepert O L vpramlk: ANTON DBMdAB. Box 130. Broughtoo. Pa. IL apramlk: PA VRL OBRRGAR. Box 402. Witt. 111.
Denial naj s« poilljaje L tajnika Ivan Tclkaa. p. O. Ker TPT« 7«fri
DraJtrene datf«! "IfilB R A R O D lLn
CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
^ 82 CORTLANDT ST NEW YORK, If. YI V
f(	V\
t Odvetniška tarifa Pavliha
MOLITVENIKI:
Rajski glasovi, elegantni vez s 1 -----
zapono	_701 Pod Turškim Jarmom
Skrbrza dušo, v usnje vezano $1.20 Pregovori, prilike, reki Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Sveta UraT v usnje vezano $1.20 Rajski Glasovi, v platoo ves. —.45
-.23 23
poučne knjige:
Abecednik nemški Aim o v nemško-angleiki tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drngo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Hitri računar Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o iebelar-
atvn, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slovensko-angleiki in angl.~
slov. slovar Slov.-angl in angl.-alov.
alovar Slovenska Slovniea, ves. Trtna us in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovenako-angleald
tolmač Voščilni listi Zgodba av. pisma žirovnik, narodne pesmi, a kv 8. sveže k, ves., po
.20 r—.20
.30
.50
—
Revolucija na Portugalskem r—.20 Sreeolovec Strel ee Sv. Oenovefa Sv. Notburga ^25 1 Titanik
(Trojka, povest
f_.50 Turki pred Dunajem
,—.30 1 Vojna na Balkanu, 13. zves. $1.85 —.40 Zgodovina c. in k. peipolka
__70 št. 17 a slikami	,—JSQ
,_.50 Zgodba o povišanju	—
__.40 Zgodovina slov. naroda 3.
$1*00 i svezek .50 Zlate jagode, ves. Življenja trnjeva pot $1.00 Življenje na nvstr. dvora ali .20 Smrt ces&rjeviča Rudolfa .25 (Tragedija v Meyerlingu) t—.79
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovral-nike	r-.2$
2.	av. Maron, kračanaki deček	•—.26
4. zv. Praski judek 6. zv. Arumugan, sin Indijskega kneza	«—.21 11. zv. Rdeča in bela vrt-. niča —^t j 12. zv. Prisega hnronskega
glavarja	1-.8Q
115. sv. Angelj sužnjev
$1.50
f—.50 $1.20 —-.40 1—.50 t—.50
$2.00
(—.25
zabavne in bazne dbuok knjige:
Božični darovi	r—.15
Cigan ova os veta	1—.25
Don Kižot »	.—.20
Erazem PredjamsH	t—.20
Fabiola	.—.35
Gočevski katekizem	p—.25
Hedvika	>—.25
Hildegarda	1—.25
Hirlanda	t—.25 Hnbad, pripovedke. 1. in 2.
zvezek po	t—.20 lluatrovani vodnik po Go-
renjakem	»—.20
Izanami, mala Japonka	1—.20
Isdajalee domovina	>—.20
Jaromil ~	.—.20
Jeruzalem eki romar	«—.45
Knez črni Jurij	.—.25
Krvna osveta	—.20
Leban, 100 berfl	—.20
Malomeatne tradicije	—.25
Mesija, 1. in 2. zvezek	—.80
Mlinarjev Janea	1—.45
Mrtvi goatač	r-.25
Na jntrovem	«—.30
Na različnih potili	«—.20 Nedolžnost preganjana in
pov^ičana	r—.20
O jetiki	—.15
RAZUIlEDNIOE :
Newyorske a avetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Torka po
Album meata New Torka s krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali
veliki Balkanskih držav. Evrope, vezan Vojn aatenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia In vseh dragih držav po AvstrO-Ogrske mali
veliki vesan Celi svat
Velika stenska mapa U. 8. na dragi strani pa seli svet
«—.03
»—5.20
—J5
: Naročilom je prilo žit} denarno vrednost, bodisi
GLAS NAKOPA, IS. I^AJA 1916
®
Jugisloranska
B	:
33
Katil. jednata
B
pričakoval je godbe. Včasih se je jdušenju, ki je ovladalo sree fant-izmuznil proti mraku od doma in kovo bolj in bolj.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA*
»
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or Box 97, Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583. Salida, Cola.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Joliet, 111.
PETER SPEHAR, 422 N. 4th St^ Kansas City, Kana.
JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. H Cleveland, O.
JOHN KR2IŠNIK, Route 2. Burley, Idaho.
POROTNIKI:
FRAN JTTSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St, Rock Springs, Wyo. O. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, iter. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od drnitva sv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne polil jat ve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode -lnlll
Društveno glasilo: "GLAS NARODA",
Spisa) Ksaver Meško.
(Nadaljevanje).
ne upanja. Nad njimi se zibljejo glasovi orgel. Trepetajo nad pobožno množico kakor spev angelov v božični noči — nožno tiho. uspavajoče mehko. Zde se ti ti glasovi, kakor bi bili vsi pretkani s čudovitimi, srebrno jasnimi In to. prijatelj Jakob? Tudi; ^»jami... A zdaj. čuj, ali ne do-7.-I.-II,mu situ si ukra 1 njejrovo kakor šumenje duhov, ki vsta-pesem. ko ga j.- zibal in valovil j JaJ° k poslednji sodbi, ali ne šu-Mimj-ki vetrie. da je pošuštevalo mr kakor valovi morja, ki kipe in z nsfckiwi jlMSliT in ti g!a 'prestopajo bregove i,i se razliva-sov i ? Aj. vemo, rad si posedal ob l>0	svetu?
potoku, izvira jočem ?ori v plani- Posluhni —' to je čista molitev nah. Zamišljen si posedal ob ozki otn,ka- prosečega za bolno mater, strugi in si prisluškaval glaso- SVPta- vsemogočna molitev angela, vom voda iti pesmi valov. Zdaj se Tlho- a prijetno iu lahko se dvi-ghis,- i/ tvojih g*>sli: . uj. poča-Prot» nebu. kakor kipi v višave kadilo v hiši božji, zažgano ocl roke duhovnika...
In to? Kaj je kriknilo tako o-bnpno? Vzkrik materin je ob odprtem grobu edinorojeneka. ... Ill ti glasovi.? Tako svečani so.
Sili. k a jO'
voda
si, siloniii. s šumom se potiskajo valovi med tesnim, raztrganini skalovjem v gorovju. Zadevajo se ob kamenje, odskakujejo z jeznimi vzdihi, s glasnimi stoki, ker se ranjajo ob čereh, v katere
zaganjajo iu jih ne morejo Iali0 n'sl,i i'1 tako vdani obenem, premekniti. Val pljuska ob val Zhor menihov moli v sanjavi cer-• Iriig se zaganja v drugega iu ga kvi- besede zbrane molitve so to .bi vzpenja pene.' in sto- 111 b'^de o<lpovedi in odkletja r. črez ovire. Tutam klokota *VetU... In tO? Da, da. to je tvo-skoz ozko odprtino med, ia P'^em, stari muzikant. slovo skalovjem, kakor bi vrela iz ce	ihti življenju; tvoj -
m. Tu pada črez skale v tolmun - širini spev in tvoja lastna nad-Dalje SfKxUj ponehavajo pečine struga se širi. valčki drve po izpranem kamenju v dolino kakoi za stavo, poskočni, radostni, dr so se oprostili tesnih spon in te žavne poti. V dolini šepetajo komaj slišno črez <1 robne, bele kamenčke. Segavo se ogleduje \ njih zeleno obrežje, solnce božje so smehlja nad njimi in i? njih.
Vse to je oživelo v glasovih Jakobovih gosli. —
Cuj, pastir poje na gori. Kralj je v svojem kraljestvu, v prosti prirodi božji. Zato je njegov spev tako vesel in kipeč... Se više vriska lovec. Med nebom in svetom stoji, prosto mu plove oko črez gore. črez prepade, črez dolino; nikjer ni meje njegovim pogledom, nikjer meje njegovim drznim mislim. Zato je njegova pesem tako prost«, tako jaka iu Kmetfi. ..
Tiha. mirna noč. Vse spi. vse sanja, zemlja in nebo. človek in stvari... A posiuhni — tih spev s«* ogluš;i hipoma za vasjo in za njim kakor pridušen, skrivnosten šepet. Tako mehko, tako blaženo zveni iz <osli: slednja besedica je pesetn. lepa. skrivnosti in blaženstva polna kakor pesmi svetonočne.
Tako so lep*1, da meniš: nikoli jim ne more biti konea; nikoli ne morejo utihniti. tako polne so blažena!va in sreče.
grobnica je to, strie Jakob.
Vse je živelo ob takih večerih v poslih Jakobovih, vše je govo--ilo iz njih. Ljudje so poslušali, •lapol umevali napol ugibali, kaj gra Jakob: vsi pa so sodili ena-'co:
—Čudovito gode... *
Nihče v vasi pa ni poslušal igre Jakobove bolj željno in pozorno kakor Leksej.
Se čisto majhen, ko še niti orav ume val ni, kaj je godba, je oosluhnil takoj napeto, ko so se razlili zvečer črez vas glasovi godi ali trompete. Poslušal je ves '.avzet : rdeča, zagorela Nliea so se mu zalila s še temnejšo rdečico, iz oči mu je sevalo veliko zaeu-leuje. ustni, e *o se mu odpirale lalahko od notranjega n nira. Niti dihniti skoro ni upa' p ne ■rresliši kakega glasu.
Ko se je izgubilo v tihi noč in je utihnilo, se je oddehnil globoko. Ves vznemirjen in razburjen je vprašal Mino:
—	Mamica, ali ste slišali!
—	Slišala, seve! A kaj je to, mamiea?
—	Lesjakov Jakob je godel.
—	Godel? __
Deček se je zamisliK Mina pa se je čudila, kako neobično glo boko in mogočno pretresa in vznemirja godba dušo Leksejevo.
Čim starejši je postajal, tembolj je vplivala godba nanj. A čuj — hipoma se izlije spev; 1 "tihnil je nenadoma sredi govo-LSaženstva in sreče v besede o-. ra, če so zatrepetali nad vasjo težnosti. Zapiska bridko, kakor glasovi Jakobovih gosli. Pusti!
na smrt ranjeno — jok varane, zapuščene, zavržene mladenke — plaka in kriči iz strun. ..
V cerkvi f--
Glej, pred oltarjem moli sve-vas
je vsako igračo, še jesti je nehal če so bili ravno pri večerji; sedel je na stran in je poslušal napeto, kakor bi liotel vjeti vsak perepkeje!... glas, jih obdržati ob sebi, da se igrava z njimi, da se raduje T'
je hitel po travnikih za vasjo dol k Lesjakovim. A v hišo ni upal. Prislonjen k zidu ali k deblu jablane. da go ne opazi kdo in ga ne odžene, je Čakal s hrepenenjem, da Jakob zagode...
Zagodel je... Trepeta je od nemira je poslušal Leksej mehke napeve; ves vznemirjen in raz burjen se je vračal domov, ko je utihnilo, in se je zgrnila nad vas večerna tišina.
Vso noč je sanjal o teh glasovih. Bile so čudovite sanje, pol-Ine rajske lepote, polne neskon čne, nebeške radosti. Glasovi pe sini se niso zibali v sanjah nevidni »nad vasjo in niso izginjali in se ne izgubljali brez sledu, ne, v sanjah jih je videl vse žive pred seboj : nad vasjo so polet a val i krasni mali angelčki, kakršne je videl naslikane v farni cerkvi, s polnimi rdečimi lici, z zlatnimi kodri in z dolgimi, belimi oblačili. Poletavali so nad vasjo in so čudovito peli nebeške pesmi — vsak angel je bil sam čudovita pesem...
Leksej jih je gledal ves zavzet in poln radosti, dokler niso odplnli proti jutru nazaj v nebesa- — V sobo je posijalo' solnce. Leksej se je predramil, zaspane oči so mu strmele z začudenjem za angele i, v duši pa so mu zveneli še odmevi nebeških njihovih pesmi.
Sčasoma je začel zahajati k Lesjakovim na dom, k Jakobu. Mina je povedala muzikantu. kako izredno in mogočno vpliva godba na Lekseja. kako jo fantič ljubi.
Jakobu je bila ta vest draga. Menil je že. da umre njegova u-metnost z njim, da ponese glasove svojih pesmi s seboj v grob. Nikomnr v vasi jih ni mogel zapustiti. V prejšnjih časih je na-nčil oboje, trompeto in gosli, bra-ovega sina Fložidara. A Božidar je umrl z osemnajstimi leti. in z njim je umrl Jakobov trud in dedič njegove umetnosti. Drugega pa ni našel v vsi vasi, da bi mu ucepil težke melodije. Poskusil je pač s tem in onim, a vsi so se zbali truda in so omagali: opustili so učenje in so zapustili — mojstra.
Tak o je menil Jakob že. da ponese vse svoje pesmi s seboj v grob, in da se ne glase za njim nikoli več v Dolgem dolrt. Žalo-stila ga je ta misel...
Glej. smrt čaka že. a nikogar ni. ki bi mu zapustil svoje glasove, in bi mi zagodel kdaj ob tihili večerih na grobu. .
Zato se je razveselil, ko jo slišal. s kako čudovito močjo deluje frodba na Lekseja.
—	Pošlji, fanta k meni. Mina! Mina ga je privedla prvokrat
sama.
Leksej se je bal zpocetka. O-paeoval je plašno in z začudenjem, kako prijema stric Jakob gosli, kako suče luk...
—	Kako da so v tem tako eu-1 ovit i glasovi? — je pomišljal in je motril s se vaj oči m pogledom starca muzikanta. Vsaka kretnja starčeva se mu je dozdevala nekaj izvanrednega, zelo pomenljivega. brez česar ne bi bilo onih glasov. Ce je vprl stric med igro katerokrat oči vanj. ga je pretreslo, da bi vzkliknil in zaplakal in se zasmejal obenem.
—	Zdaj pa poskusi ti!
—	Lekseju je bilo, da bi vstal in odbežal. Kako naj on. s svojimi majhnimi, slabimi rokami?
—	Bojim se. stric!
—	Kaj boš se bal! Primi! Prijel je z boječo roko gosli in
lok. ('udovito mu je šinilo po žilah, strah in veselje obenem; — pretreslo mu je vse majhno telesce. ko se je dotekni! z lokom prvokrat strun, ko so se zazibale prvokrat pod lahkim pritiskom trepetajoče roke. ko so se mu o-glasile s prvim zvokom.
A ta glas, ki je vztrepetal iz strun, ni bil kakor oni, ki so ki peli iz gosli pod roko Jakobovo Drhteč je bil, tako plašen in oto-že«. da se je prestrašil, in ga je postalo sram.
—	Ne morem, striček — ne u-pam!
—	Kaj bi ne upal. sai te ne vgrizne in ne udari tudi ne!
—	A ne znam. Ne zapoje mi kakor Vam, strieek!
Jakob se je smehljal; vesel in mladosten je bil njegov smeh.
—	Glej ga; ali meniš, da je pelo meni tako kar prvokrat* Tega -se je treba učiti... Tako primi! Nasloni krepko ob bradico. Ne — tako drži lok... pritisni
Ko je spoznal Leksej prve skrivnosti godbe, ki si jih je slikal do tedaj nezapopadljive in nerazvozljive, ga niso strašile več one, ki so bile še skrite njegovemu očesu in njegovi duši.
Prvi korak je bil storjen — plašen je bil in negotov, a takoj po tem prvem koraku je začutil, da stoji že krepko na poti, ki je hre penel že dolgo na njo. Ni se mit dozdevala več tako težka in mučna kakor poprej, ko je mislil, da je ne more nastopiti nikoli. Ni ga strašilo, ko je pogledal pred se in je videl, da je šele ob začetku, in se vije pot pred njim visoko in daleč, malone v neskončnost. Stopil je nanjo — zdaj pogumno dalje. Leksej!
In stopal je dalje in je hrepenel z vso dušo po daljnem cilju : po popolnosti.
Jakob se je čudil, s kako čudovito naglostjo je napredoval deček po prvih plašnih in ponesrečenih poskusih in s kako izredno lahkoto je premagoval največje težkoče in ovire. Včasih se je pogreznil fant sam v se, v svoje misli in sanjarije, in nenadoma so mu privrle iz strun povsem nove melodije, mehke, nežne, sa-njave, da se je zamislil stari mu-zik nehote še sam ob njih. O nečem lepem so mu govorili ti mehki glasovi, kar je minulo za vedno in se ne vrne nikoli več...
Poslušal je. in bilo mu je ču dovito. ..
Leksej se je predramil, nehal je. zvoki so se raztresli in poizgu-bili. a starec je bil še vedno po greznjen v svoje misli in je poki-maval z glavo... Nazadnje se je prodr ami) Tudi on. se nasmehnil in pogladil fantka po črnih ko drill.
—	Rojen muzikant!
Leksej se je zasmejal od vese-.ja.
—	Ciganska kri. — je po miš-" Ijal v takih hipih Jakob sam pri sebi. — Cigani so vsi rojeni muzikant i.
Čutil se je zadovoljnega in veselega, da njegova umetnost ne umre z njim.
—	Fant me še prokosi! A prav tako!...
*
Leksej je zahajal malone dan na dan k Jakobu. Včasih je ostajal pri Lesjakovih povsem v noč: ni se mogel ločiti, preden ni znal napeva. ki sta ga pričela po dno vu ali zvečer...
Stari muzik se je čudom čudil, kako je napredoval fant dan za dn evom. In veselil se je.
(Pride še.)
Prva neokretnost dečkova je minila kmalu. Strah, ki pa je bil
NAZNANILO.
D ruštvo sv. Karbare postaja S v Johnstownu, Pa., je sklenilo
priredili dne 4. julija
IZLET ali PIKNIK
na slovenske lote v Marenville. Vsled tega prosimo ostala bratska društva, da upoštevajo 1a sklep in ne prirede na isti dan svojih veselic, izvzemši ako so že določene. V enakih slučajih bo tudi naše društvo vedno upoštevalo si Lene želje.	Odbor.
(13-16—5)
VABILO NA IZLET (PIKNIK),
katerega priredi društvo "Jutranja Zarja" štev. 11 S. D. P. in P. Družbe v Coneiuaugh. Pa., v nedeljo dne 28. maja 1916 na Coeena-varjcvo farmo, Wood-ville Heights, v bližini rojaka V. Rovanšeka. Na izlet vabimo vsa sosedna društva ter posamezne rojake in 'ojakinje iz Conemaugha in okolice. da nas omeujeni dan s svojim obiskom polnoštevilno obiščejo. Ob enakih prilikah smo tudi mi vedno pripravljeni vrniti milo za dobro. Za dobro pijačo in fini pri grizek bo preskrbljeno in tudi ne bo manjkalo vsakovrstne zabave. Vstopnina za moške $1.00, dame so vstopnine proste.
Zaeno pa nalznanjamo vsem članom omenjenega društva, da bo moral vsak prispevati v društveno blagajno $1.00, čeprav se izleta ne bo udeležil.
Torej vsi na piknik 28. maja! Na veselo svidenje! Odbor.
(13&24—5)_
Želim izvedeti za naslov FRANKA SLABŠAK. Doma je iz vasi Telče, pošta Škocjan na Dolenjskem. Pred dvema letoma sva bila skupaj v Sheboygan, Wis., in od tu je šel v Iron wood. Mich. Ker ne dofbim odgovora na moje pismo, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker tuj ima še svoje blago in ga lah ko j iz*jO>L — Antm Mali, 913 In-j
Nihče
neče
.00 nagrade
Torej druga ponudba!
VSAK POSAMEZEN DOBI PROSTO VONŽJO IN VSE STROŠKE POVRNJENE ZA OGLEDATI NAŠE KRAJE, ČE NE DOBI RAZMER NATANKO KAKOR JE ZDOLEJ 06LAŠEN0.
1.	Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo zemljo in večje splošne pridelke in da se kupi zemljo za isti denar ali ceneje, kot tukaj.
2.	Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. V kolikor je meni znano se niti za ta denar ne dobi.
3.	Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjetje ali banko v Ameriki, ki plača več vlagateljem, kakor pa naša čista zemlja v ravnini.
4.	Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kraj, kjer raste vinska trta bolje kot pa tukaj.
5.. Vsakemu kupcu zemlje z gozdom v ravnini, ki se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške, ne glede kje in od koga kupi zemljo.
NAŠ NAMEN JE: GOZDOVE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POLJA. PO SVOJI SLABI MOČI BOM PRIPOMOGEL, DA SE NAPRAVI DEŽELA MEDU IN MLEKA.
"Rojaki, ki imate denar, k vam se obrnem, naložite ga v naši ravnini. Žemlja vam bode izvrstno poplačala vaš kapital. S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tukaj sc polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za kolikor ti jaz prodam aker v gozdu.
MARSIKDO SE BO ČUDIL, DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST.
NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN JO POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA.
Tu je na milijone akrov gozda, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se boš sam rašel. Jaz ne ponujam nekaj zastonj, temveč dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ona aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo, voda izvrstna in dežela bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista.
Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garantiram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet za polovico do dvakrat toliko vreden.
KOMUR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU NI MOGOČE VEČ SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI, 06EJ SI ZEMUO IN NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE BOŠ GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULO-ŽEN.
Ne hodi k meni, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je naša dežela«
Vsak posamezen dolar se krvavo rabi za razvitje in čiščenje. Naloži ga in najbolje se bo obrestoval.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
)
GLAS NAEODX, 13. 1EAJA 1916
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Padel j** na južnozahodnem bo-jW»u Četmodja FraTH'***k Novak
posestnik v Tacna. Zapustil je že no s sedmimi malimi otroci, ki moeno žalujejo po rajnem očetu, ker jih je vzjrojeval vzorno. Po-kojni Novak je bil odličen inož v celi župniji. Vse ga je visoko čislalo, ker je bil mož povsod na svojem mestu. Krepko je pomagal orati njivo na soeijalnem polju.
Nagla smrt. Ko je šel. 13. aprila okoli 3. ure popoldne v Ljubljani po Cesti na južno železnico 801et-ni železniški čuvaj Pavel Zalar, se je nenadoma zgrudil in onesvestil. Starčka so takoj prepeljali z avtomobilom Rdečega, križa v bolnico. kjep je kmalu nato umrl.
Med nebom in zemljo. 13. aprila zvečer jo bila gospa R. na balkonu svoje, vile v Ljubljani. Naenkrat zgrmijo tla pod njo. (lospa je imela k svoji sreči toliko prisotnosti duha. da se je v usodnem trenot-ku prijela za tram, ki jc vzidan v steno. Visela je med nebom in zemljo in klicala na poma-ganje. Pomoč je prišla še pravočasno in gospa je bila rešena velike nevarnosti. Da se kaj takega pripeti pri novem poslopju, je pač nekaj nenavadnega. Pač slab ma-terijal!
Oddaji surovega masla. Ljubljanska mestna nprovi/.aeija oddaja surovo tnaslo samo na debelo. Dobe ga lahko vsi domači trgovci in obrtniki v originalnih zabojih, vloženih s pergamentimn papirjem no 51 kg. Stranke mo-lejo kupiti maslo v nadrobni prodaji pri trgovcih. Prodajale ga bodo tudi maslariee na Vodnikovem trgu ter mestna vojna prodajalna v Gosposki uliei. Došlo surovo maslo je prvovrstno, nekoliko osoljeno, dansko čajno maslo, ki se drži v hladilnici tudi tri mo-dolgo neizpremenjeno dobro. .Mestna aprovizacija ga ima vloženega v hladilnici pivovarne nion Vsl.-d splošnega in velike- ;kof dr. Adam Hefter. mnogo du
no poročal o posvetovanjih južno avstrijskih narodnih svetov, ki so se vršila v Celovcu, Mariboru in Ljubljani. Poročal je nato o skup nem nemškem programu in opozarjal. kako so razni dogodki ob izbruhu vojne in med vojno dali prav prejšnjim nomškim svarilom ler opominom in zahtevam. Nas bi bolj zanimalo nekoliko bolj podrobno poročilo o teli dogodkih, in sicer bolj. kot nas zanima vsekakor .vest, da marsikateri nemški poslanec želi, da se te nemške zahteve odložijo na nod ogleden čas.
Imenovanje. Višjim deželnim svetnikom je imenoval štajerski deželni odbor ravnatelja deželnega zdravilišča v Rogatcu, deželnega svetnika dr. Franca Mulli.
Nazaj h katolicanstvu. V deželni bolnišnici v Gradcu se je dne 3l.susca povrnila v katoliško cerkev leta l!V)g. v Ljubnu od vere wlpadla Marija Ladinig. omožena l'je iz Zgor. Dravograda.
KOROŠKO.
Posledice vojne. Iz Grebinjske-ga Klo&tra poročajo.- V naši far! je ponavadi na leto okoli 40 krstov (porodov), tedaj v četrt letu 10; letos pa -sta dozdaj komaj dva krsta. — Matija Potovčnik podo-mače Ilibler, ki je bil v avgustu 1914 v Galiciji težko ranjen in kot takšen postal ruski ujetnik ter je v ujetništvu v Oinstku v Sibiriji vcliiko trpel, je pri izmenjavanju ujetnikov prišel v Avstrijo in trdni sc mudi v svoji domači hiši v veliko veselje svojih sorodnikov. Kot ►omiii na svetovno vojno mu bo ostala za G centimetrov krajša leva noga, sicer pa je jako krepak.
Procesija za mir. Povodom priljubljene |m »božnost i pj-esvetc bož-je Clave pri sv. Iliju v Olovense j«* vršila letos po mestu i>roeesija i zmago in mir. pri kateri se je nosila znana podoba božje Glave. Procesije *e je udeležil knez in
ga pomanjkanja masti je surovo hovščine in več tisoč pobožnih mnslo prav važen nadomestek za vernikov, šolska mladina, knez II. njo. Posknšii j a blaga je pokazala. Rosenberg-Orsin i, veteranci, od-da j.- do>!o surovo mn*-lo boljše delki rekonvalescentov in katoli
pa
ibljivt
Ška društva. Le-tošnjo pobožnost je vodil o. Volbcrt iz re<la oo. jezuitov.
Ncv križ. Iz Djekš poročajo; Na
cot domače. st<-COt to.
"Slovenska slovnica". Ž * dolgo
'•asa zaželjena nova "Slovenska slovnica", ki jo j.- spisal profesor! Pokeršnikorvem posestvu oh potu lr. Anton P.r. /nrk m jo je zalo-hjr Djekš v Vovbrske goro so po-/ila Družba sv. Mohorja v Celov- stavili nov lep križ. Stoji res na
primernem kraju, kjer hodi vedno
» u, je ravnokar izšla. Cena vezani knjigi je :{ K vin. Slovnica je krasno, vseskozi moderno znanstveno delo.
Državno fkusnjo iz stenografije
je naredil na Dunaju stud. phil. BI. Svetel j.
Vračunan je vojaške službene dobe glede sposobnost ne izkušnje ljudsko- in meKČansko-šolskih učiteljev. Glede na to zadevo odreja ministrski odlok, ki je izšel dne 15. aprila, da se všteje učiteljem službovanje v »edanji vojni do največ enega leta.
&TAJERSK0.
"Kaj pa mi Slovenci?" Poslanec dr. Verstovšek je v mariborski "Straži*' objavil člauek "Kaj pa nit Slovenci?" Neprestane razprave v nemških listih o preured-bi Avstrije po vojni in njeni ikv < loč ti ost i so zde poslancu Verstov-šku "prazno ugibanje'*. Ko pride mir. se bo moglo šele dati Avstriji primerno <«ti>ko in jo primerno pre-ustrojiti. Svari pnwl p**simizmom
lepo cvetoča polja in njive največji zaklad. Neizmerna ljubezen do domače grude, do svoje hiše ga veže na domačijo z neznano silo. ločiti se od nje. to bi bilo zanj smrt. To je vzvišen slučaj ljubezni do domače grude, od katere je odvisna sreča njega samega, odvisen! blagor naroda, kaikor tudi blagor j
Vojni stroški.
Angleška je imela od 1. aprila 1915. do 1. aprila 1916 S milijard dolarjev stroškov; t. j. štirikrat toliko, kot ima dohodkov, kljub vsem novim vojnim davkom. Eno četrtino te svote je Anglija dala zaveznikom in svojim kolonijam.
Glasom poročila nemškega za-
in obstoj države. Dasiravno ni kladničarja je imela Nemčija v študiran, vseeno se zaveda, kako'zadnjem decembru $.">00.000.000 velik pomen ima posejano in do-j stroškov; toraj znesejo stroški pri-bro obdelano polje. Ne boji se ne- bližno $6.000.000.000 stroškov: to-varnosti, v kateri se nahaja, ko raj znesejo stroški približno 6 nti-orje, treb^ kamenje in opravlja' lijard na leto. Nemčija je ravnokar druga dela. Med gromenjem to-1 sklenila ,Vtrto vojno posojilo, ki pov in prasketanjem pušk vstraja s° ga podpisali za $2.600.000,000; pogumno ob svojem delu. njega vsa štiri posojila skupaj so znesla misli pa se dvigajo goreče in pro-j ->9.000.000.000. seče k Bogu. da bi mu blagoslovil 1
travnike in polja, da bi rodila od	Skupni stroški vojne,
bilen sad. ki je vir življenja in de-j Svetovna vojna je obubožala Ev-lovanja. Težka je naloga, ki jo roP° ™ bilijonov dolarjev, ne vrši naš kmet v sedanjem času,Ivštevši škodo: ki so jo napravile žrtvujoč vse moči in mogoče tudi sovražnosti na poslopjih. Najbolj življenje.	J čuti te velikanske stroške Franei-
Novice iz Istre. Cesar je s skic- Ja> potem je Anglija, Nemčija je pom z dne 3. aprila deželnega gla-|tretja : i/in<'<l vsoh Rusija najmanj varja mejne grofije Istre -dr. Lju-	tf>!l velikanskih stroškov. —
de vit a Rizzi na njegovo proš-njo Francijo stane vsak prebivalec 30 odpustil iz urada in dovolil, naj se istemu naznani za njegovo službovanje najvišje priznanje. "Hr-
vatski list " v Pidju piše: Dr. Lju-devit Rizzi, bivši naš deželni glavar. je opravljal to čast 13 let. On
centov na dan. Anglijo 28 centov. Nemčijo 22c i it Rusijo samo ti centov.
Rumunska zbornica.
Zbornica je odobrila proračun.
je načelnik deželnega glavarja dr.'Viada > Predložila zakonski na-Campitellija, pred tem je bil žu-j l*rt ° vpoklicu leta 1917 in načrt pan puljskega mesta. Kaj in kdo ostrejših kazni za tihotapstvo je bil Rizzi, to naše ljudstvo še danes čuti. —- Cesar jo z najvišjo odločbo z dne 3. aprila imenoval
okrajnega glavarja Rudolfa baro-(opravljajo svojo dolžnost, kot
Draga jajca v Nemčiji.
Dasi nemške kokoši tudi
letos dnina pl. Gortzutti, okrajnega komi-1**1 U'ti{- vendar so jajca štirikrat sarja Petra Beminzon in finančne-1 (ira/JJl ko1 so ,,,la navadno. Cene ga računskega svetnika Avrelija so s vsaknn ,hxPm
Sinslcr oa člane, namestniškega1 , "^l.ncr 'I ageblatt " zahteva, tajiiika dr. .Jurija Schiigl pl. Eh-,da 80 »»stavi tudi za jajca maksi-renkreuz za namestnika deželne mal 110 f'eno-upmvne komisije za Istro iu prve j ga tudi za namestnika načelnikaj imenovane komisije. Za načelnika!
deželne upravno komisije za Istro' ViaR?m.	Poro, na ,z
naja, datiranega 2i. marca, je \
ki so ga dobili iz Rumunije, je šlo skoro vse v Nemčijo, le malo ga je ostalo v Avstriji.
Največ žita in tudi druge hrane imajo pa v Ogrski. Avstrijci se to lažijo s pričakovanjem na boljše čase. njih zavezniki pa vživajo.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA B KRNETI C. Doma je iz vasi Povir na Primorskem. Lansko leto v juliju jo bival na 1371 Marquette St.. Cleveland. O. Prosim eenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov. «la mi ga javi, ali naj se pa sam ogiasi svojemu prijatelju: Frank Stock, Box 230. Camp Davis. \\\ Va. (12-15—5)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Clevclan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Krompir je v Avstriji glavna hrana.
Glasom nekega poročila iz Du
je imenovan dvorili svetnik Aloj-	......	,
zij Laseiac. - Uradni Ust jo ob- A™*!"' fflav..« hrana krom-javil cesarski patent z dne 3. aprjpir- r° P°rotM'o omenja, da vlada
ki raj pušča deželni zbor istrski.
med ljudstvom velika nezadovoljnost. Vlada jih tolaži, »la bodo s
odreja nove volitve in ukazuje	.
i j , i i • , . i ipoletieni liasta e bo hse razmere, vladi, da določi ugodni trenotek. '	.....
i • j • x- ^l-^	» Nemci p so razmere, krt ukor
da so izvedejo te volitve.	, J ... . ... r>.
t- * a ^ ticc hrane, veliko hohse. Aito.
Grmenje topev se je v Trstu od	J
ISCE SE
za delati drva v Mcllen,
10. na 11. aprila tako čulo, da soj se tresle tiipe. Kanorui<la na soški gozdarj«
fronti je morala biti ja-ko silna.
Odstop. Kakor se govori po Trstu. je dosedanji okrajni načelnik v Rojanu, Ernest- Oblak, ali cki-stopii ali moral odstopiti, mresta okrajnih načelnikov v spodnji o-kolici je prejšnja v TVslu vlada-
AVis. -ti.20 za	klaftro. Lep les.
Charcoal	Iron Coanpauy
of	America. (12-25—5) Mellen, Wis.
DELO DOBI
15 gozdarjev. Plačam od $2.75 do
r-riKtcl^^tvom
ter zaupa v
pravičnost odločilnih činiteljcv. a pra varnosti pričakuje tudi od nemških sodržavljanov. "Ali naj zaradi nekaj šol ob mej L zaradi neenakopravnosti v uradu in šo-lah, radi nekaj krajev ob meji trpi velika stavba, ki jo hočemo skupno s-'staviti. <ia. podamo dr žavi mogočen temelj za vse čase ? Ni čuda. da f>otcmtakein razne ve-■1 I. nških listov že sedaj vznemirjajo slovenske kroge!" Dr Verstovšek pripisuje Hrvatom in Slovencem veliko ulogo v skupini Srednje Ev rop«, češ, da so po wvo-ji bgi. po svoji kultnri, po «*rod-no*ti | h »klica ni, da spajajo Netnre 9. balkanskimi narodi, ki pridejo pod avstrijsko žezlo. Zato pa naj se da Slovencem in Hrvatom izjemen položaj, pravično načelo "vsakemu svoje" očisti ozračje in odstrani nezaupanje med obema narodoma. " Kla«enfurter Zei-timg" v Celovcu je dohcAnlno ponatisnila članek, za njo tudi 4*Frc»e Strm men"' v Ce|m«i, ki med drugim pripominjajo, da je u narod itak vedno za-na čelo "vsakemu svoje".
Volkzrat" je
veliko ljudi ljudi mimo. Križ ima napis, da je postavljen v spomin na sedanjo vojno. Na tiho nedeljo je župnik iz Djekš križ blagoslovil. Zbralo se je mnogo ljudstva. V nagovoru je poudarjal, kako naj domači in mimogredoči pobožno častijo in se spominjajo Zveliča rja na križu. Sploh je v naših gorah veliko križov ob potu. Večinoma so lepi in dostojni ter se še dobro skrbi zanje.
PRIMORSKO.
Še ena žrtev 11. aprila. Vdova Podberšič, 40 let stara, je šla s hčerko sadit krompir na Tržaško cesto. Svarili so jo. naj ne hodi, ker preveč granate žvižgajo. Sla je Lu se ni več vrnila. Pri delu jo je zadela granata in na mestu u-bila, hčerko pa ranila. Tako poročajo iz Gorice.
V ruskem ujetništvu. O profesorju dr. Edvardu Doliušku s slovenske gimnazije v Gorici sc je svoj čas uradno sporočilo, da je mrtev in v Gorici je bila darovana zanj črna maša. Pozneje pa se je dognalo, da m* nahaja profesor Dolinšek v ruskem ujetništvu ter izvedelo se jc tudi za njegov naslov. Sedaj je rd^ervni poročnik 47. pešpolka Edvard Dolinšek v strumni izgub št. 402 naveden za ujetnika v Rusiji; v ujetništvo je prišel ranjen.
Odlikovanje. Cesarjevo pohvalno priznanje je bilo izrečeno čr-novojniškemu nad poročniku dr. Otokarju Rvbaru v Trstu. — Ce sar je v priznanje posebnih za sluir za vojaško zdravstvo v vojni podelil brez pristojbin tržaškemu namestniku Alfredu baronu Fries-Škcne častni znak Rdečega križa T. razreda z vojno dekoracijo.
Kmetfko delo cb fronti Iz Tol mina poročajo: Lepo vreme, ki traja že par dni sem. je dalo po vod. da se je tudi pri nas pričelo opravljati pomladna dela. Marši
joča stranka oddala ljudem, ki ni- ^$3.00 na dan. Ce pa kojoga veseli so bili avno najsposobnejši za ta'delati na kontrakt beliti hoje, po-velevažna rr.nsta in prav gotovo	plačam $1.25 za 1000 čevljev
tudi ne preprijazni napram večini i«* za lubje pa $2.30 klaftre; prebivalstva.	| delati drva od '"spnisa" pla-
"II Cittadino di Trieste" do 15. c'am $1-r>() in "hemlaka" pa $1.75
Ka-
aprila ni izšel. Govori se, da je ta za kiat,ro- Dol;l ^ c'asa-
ilnevnlk detinitivno podlegel jcti-.ter^a	Pridc tako'
ki, na kateri je takoj od početka'	J-rank Obreza,
. ... ______J _ 1 . i n«^ sc*T	iv
Va.
komu, ki ni nava^n življenja fronti, bi se čudno zdelo, ko bi videl kmete in njih dobre ženico, ki marljivo obdelujejo zemljišča neposredni bližini bojne črte, tik boreče se armade. Mislil bi si: Jaz bi ne imel toliko poguma vstraja h» v ti na njih me*u. Toda drng^ih)
bolehal. Njegov lastnik bo šel zo-'Uox S:!7' pet jh> svojih opravkih — delat krtače, katerih itak ni dosti.
Razpuščeni društvi Namestni-štvo v Trstu je razpust Ho društvi "Cireolo popnlare d i coltura" in "Club farni g! iare Vittoria*' v ^li-1 jah.
Nemško šolo so otvorili v Kan-fauaru v Istri.
Napredek "Av*>tro-li rvat.sk ega parobro<lnega društva'' v Funtu na otoku Krku. To najmlajše hrvatsko parobrodno društvo je imelo pretekle <lni srvoj občni zlxtr. Vsled .silnili dolgov je bilo žo na robu propada. V tej stiski mu je priskočila na pomoč avstr. »trene razprave. Naročite ga ta-vlada. katera jc dala 100,000 kron koj> De bo prepozno! Stane a brezobrestnega posojila, tako da |poštnino vredJ15 CMitov. se je društvo odkrižalo največjih in najbolj nevarnih upnikov; kajti društvo je moralo preje plačevati obresti po S ali celo 9 odstotkov. Razen tega je vzela vojaška nprava v najem vse tri velike in moderne parnike "Kvarner", "Frankopan" in " Sla vi ja" v najem, tako da ima sedaj društvo vsak dan 300 K dobička. Vojaška uprava pa je zavarovala vse tri parnike za slučaj nesreče za 650 tisoč kron. Kakor sc sliši, izda "Avstro - hrvatsko parobrodno društvo" v Puntu na otoku Krku v kratkani nove delnice.
Rich wood, W.
_(12-15—5)__
V ZALOGI Imamo še nekaj
SL0VENSK0-AMERIŠK1H
KOLEDARJEV
sa leto 1016.
Da je bil letošnji Koledar re» nekaj posebnega, je razvida*, . tega, ker smo ga morali dvakrat tiskati in nam je že druga zaloga akoraj popolnoma pošla. V Koledarju je preko trideset krasnih ■lik, razni zanimivi članki, lepe povesti in poljudno pisane znan-
Blovenic Publishing Co., 82 Cortlaadt SU New York City.
OPOMIN.
Tempotom opominjam vse one.j imam
NA PRODAJ
fino kromatično
uglašeno
ki mi kaj dolgujejo, da mi pla- harmoniko. Katerega zanima, naj
čajo. Dovolj dolgo sem vas čakal I vpraša za ceno pri:
od 3 do 11 let in ker se nobeden;	J. Kern,
sam ne pob.iga, zato vas jaz opo-jBox 312,	Canonsburg, Pa.
minjam in dam do konca meseca	(12-16—5)
junija čas. tla poravnate svoj -
dolg. Ako ne, vas bom s polnim	MESARJA
imenom obelodanil.	potrebujem. Drlo stalno in ga lah-
ko takoj nastopi. Plača po dogovoru.
John M ožina, 1030 Presoott St.. Cor. 11 tli St., (12-10—5) North Chicago, 111.
Joseph Gerbec, Box 321,	Beaverdale, Pa.
(12-15-5)
POZIV.
Tempotom poživljam rojaka Johna Sodnikar, stanujočrga v Boydsville, Bridgeport, Ohio, da prekliče v tu navedenih 4. slovenskih listih: Glas Naroda, Proleta-ree. Glasilo S. N. P. J. in Glasilo K. S. K. J., kaj jo govoril rati i žaljenja časti moje osebe. Ako t«* ga no slori. bom proti njemu postopala sodnijskim potom.
.A I a r v < • rego rč i č. Box 35,	Cecil. Pa.
(12-15—5)
POŠTA ZA AVSTRIJO.
Parniki, ki vzamejo avstrijsko po-1 što, odplujejo: "Oscar II." IS. maja. "Frederick VIII. 31. maja. "Hellig Olav" S. junija. "United Stafis" 22. junija. "Oscar II." 29. junija. Izrežite ta seznam, da se bodete vedeli ravnati.
POZOR ROJAKI!
Najaapečnijfl mazilo za ?emk« laa«. kakor todl ca moike brke in brado. Od teff* mazlta traitajo v
|6tih tedaih krasDi gosti in dolgi la»j« kakor tudi mnžktrn kracni brki in brada in nebodo od{>adaIi (a
osiveli. Ivcvmatizem. koatibol ali trganje t rokah, ri.ig-ah ui v kri/.n. v ormih dneh popolnoma oxcSra. ! vim. rane, opekline, bule. ture. kraste in grinta. | polne noge. kurje učena, ozebline v par darh po-I poinom« odstranim Kedor b' moje ždrariln brea | uspeha rabil mu jamčim ta $5.0). PUita takoj po . rmili. knjižim in žepni Koledar id poiljlta < mm t markah n ooAtnino.
JACOB WAHČIČ, I 1092 E. 64. St., Cleveland, O.
Mr. FRANK MIH,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino na naš li«t, knjige in drage v našo itroko apadajoce poal* ter izdajati pravoveljavaa potrdila, vtled čeiar ga rojakom aaj-topleje priporočamo.
I TDravniit.vo Glas Naroda.
PRVA HRVAŠKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMRURIC V AMERIKI
priparofa se v s« m
SLovenskim tam*
baraškim zborom, kakor tmli posameznikom, ki ljubijo tambuie. V
tej tovarni ae izdelujejo tam bare po najnovejšem atatemu in najpopolnejših umetniških as-irlib.	*
OkraStne ao s biseri in Taakovrkt-nirni roiarui.
Velika zaloga vsakovrstnih goda!
in najboljših fera-
nr.ofonov ter finih
!>lorenskih p!o5č 1. t. d.
Veliki nnntrova-ni cenik a e likam i pošljem vsakemu -astonj.
' I
rd 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y. 3
Pozor!	PozorI
V zalocri imamo iz starega kraja impoi-tirane
I S R. R E.
Cena 60 centov s poštnino.
FRANK SAKSER,
Ivan
4954 St. Clair A««.
Gtr«la&£. tki«.
Zdravje moč in
krepost*
Kadar Je
0 ___yi^lbene lnfitram
Bencic | prstane Itd., ne V»s stan« le 2c,
IVA
MDm SLOVSHSKI SALOOK T Dotath, MIzul
Sojakom Slovencem imaaajaw da m nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaja na dean! atranl W. Miehican Si. fttev. 411 Za obilan posest m priporočan JOa BCHABABON
HRVATSKO.
Umrl je v Novi Gradiški \-poko-joni sodni svetnik Sava Adamovi«'-, star 72 let. — V I loku je umrl odvetnik dr. Anto Benoši«'*. — Oba kraja sta v Slavoniji. . *
BOSNA. '
Ustreljen je bil v Sarajevu po p rek "m sodu na smrt obsojeni kmet Pero Topa 1 o vie iz Oakuruae, okraj Vinograd, kateri se je kot SriKn in a tem
Dr. Rlehterjev
PAM-EXFELLER h'iti
tin in
Pristni prihaja
▼	zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite tm zavoje, ki niso zape-
s Anchor ▼statveno znamko. —
S5 in SO centov
▼	lekarnah ali na ramoet od
F.AD. RICBTER * CO.
Ta knjižica povo enostavno, kako so nolca-toio bolezni, kakor je sifilis ali iiastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-'tok, mehurne in ledvične teškoce, nalezljive iu druge moško ter žon*;ko bolezni mi spolno-urinarnib ortranih, vspežno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški
Povo tudi o našem vspnšnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata sila, revmatizem, katar, nadnha in slične te.škoče.
ALI TRPITE
na katerem i/me«! slfilfrili simptomov: bolečini* v kri/ti, bolerinf1 v 7.j:il>ili. vobttl. izguba apetiia, kfsloba v /.el««l<*u. povrar-anj«- luuri«-. bljuvanje, žolriio rifranje. nerii't jezik, f<mr<lr»'n sapa, izpuha .spanja, slabo sanje, slnbost in nagla ra/.l»urjenoMt, nervoznopt in razdražpnnst. onemnfjlost ob jutrih, T-rni kolobarji pod ormi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in sr«*nu tuga? — Ti simptomi st. znamenje, da vas telesni sistem ni v n'dii in da potrebujeta zdravniških nasvetov in pomoči.
Xaša brezplačna knjižica vam pove dejstva cdeile teli simptomov in'teSko2; pove vam tudi o na.-«*m zdravljenju. Iii pomaga moškim do zdravja, moči in svežosti, da HO zopet možje. Zalogu znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral Znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, lil se nameravajo ženiti. Tz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se va5e teškoee obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, iu okoristite se z njo.
Pošlfite ta kupon še danes.
Da. J. aUSSEM. PRICE co.. s 1000. 208 n. sih ay«.. chicago. III.
Cenjeni doktorji:- -Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto.
Ime

iko druStvo namenjeno knpltl bnndere, zastave, regal Je, i, kape ltd., ali |>a kadar i»otrebujete uro. verižico, priveske, ite prej nikjer, da tudi mene ta cene vprašate. Cpraiauj« ft bodete prihranili dolarje.
pošiljam l»rezf>la<lno. 1'lAlte J
rK k CO.. Conemaueh. Pa Box 328
ZASTONJ
Zdravniška knjižica ^ Kažipot k zdravju.
Stev. in ulica aU Box No.
Država
O LAS NAivODA, lo. ALAJA UHO
EMILE ZOLA:
POPLAVA
(Priredil T.)
I

1	(Nadaljevrnje).
ženske so jokalo.
—	Jakob, kateremu je hotel ženski jok razparati srce, je rekel:
—	Tukaj ne moremo vee dolgo ostati. — Nekaj moramo zaeeti.
—	< K-ka, prosim te, poskusimo. •
Da, da, vm zajeeal,.— poskusimo, poskusimo.
T<»da nikdo ni ved*1!, kai bi storili.
tJa.špor jo nokaj covoril, da bo vzel Voroniko na hrbet in da ho odplaval ž njo k eerkvi.
Peter je predlagal, da naj napravimo splav. — Ciprijan je ne-presta no mrmral:
—	l>a, iV bi prišli do eerkve, do eerkve.
Cerkveni zvonik se je rivijral iznad vode in od naše streh do zvonika je bilo sedem hiš.
Poleg naše hiše se je d\ i gala sosedova, ki je bila nekoliko višja.
ln sosedova hiša se je držala tretje.
Morda bi se nam posrečilo priti preko streh do župnišea in z žnpnišea na eerkev.
V zvoniku »♦* bilo gotovo vse polno ljudi, ker na nobeni strehi ;:i bilo nikogar. Zdelo *e nam je celo, da prihaja od eerkve k nam l:eko govorjenje.
—	Ni mogo<'-»- — je rekel P«*ter. — Sosedova hiša je previsoka.
—	I^estvi bi morali imeti, eo bi hoteli priti na streho.
—	.laz I m uri poskušal je rekel Ciprijan — naj velja kar hoee.
—	Ako pridem tja. bom prišel tudi nazaj. Potem bomo možki vzeli ženske nu rame iu jih znosili v zvonik.
rlaz s*-in .se strinjal s tem predlopom. — Prav je imel. — Vse jc treha poskušati, samo da se rešimo. — Na strehi no moremo vee dol-jro ostati.
Ciprijanu se je posrečilo s pomočjo železnega droga, ki je bil pritrjen k dimniku, zavihteti se na sosednjo streho.	j
Tedaj je pa Amanda dvignila glavo in pogledala naokoli. — Ker, videla svojega moža, j«' zakričala :	!
—	Kje je? — Zakaj me je zapustil? — Midva sva mož in žena.!
—	Skupaj morava umreti.
Ko ga je zapazila na sosednji strehi, je dvignila svoja dva otroka in stekla preko strehe.
Ciprijan, počakaj. Tudi jaz bom šla. — Počakaj za božjo voljo. — S teboj hočem! — S teboj hočem umreti!
Čimbolj smo ji odgovarjali, tembolj je silila.
t iprijan se je sklonil, prosil jo je, rotil in zagotavljal, da se bo vrnil. — Toda ona je neprestano gledala okoli sebe. odkimavala z glavo in ponavljala:
S teboj moram iti. S teboj! — Kaj zato? S teboj, s teboj! —
Ker mu ni kazalo drugega, je prijel ni roka in slednjič še njo potegnil na streho.
Neprestano smo ju"gledali, ko sta šla po strehi. — Ona je bila zopet vzela otroka v naročje, ker sta zaiela jokati. — On se je vsak trenutek obrnil in ju tolažil.
—	Spravi jih na varno in se takoj vrni! — sem zaklieal za njim.
Mahat je z roko. toda njegovega glasu nisem mogel slišati vsled
prevelikega šumenja.
Naenkrat sta izginila izpred uaših oei.
Splezala sta bila na sosednjo hišo, ki je bila nekoliko nižja. Pet minut kasneje sta se pojavila na četrti hiši. — Streha je bila go-tovo zelo strma, ker sta se plazila po kolenih.
Strašen strah me je navdal. — Prijel sem se za glavo in začel na vse grlo kričati:
—	Nazaj' Nazaj! Vrnita se!
In vsi, Peter. Jakob in C:,šper. so kričali z menoj: — Vrnita se, vrnita se'
Ko sta zaslišala naše kričanje, sta za trenutek obstala, potem sta pa nadaljevala svojo pot.
Bila sta tam. kjer tvori eesta kot.
Raimbcauova hiša, nreko katere sta imela iti, je hila najmanj tri metre višja od ostalih.
Ciprijan ie slednjič pljunil v reko in splezal kakor mačka po dimniku.
Amanda je stala na slemenu strehe in ga gledala. — Oba otroka je pritiskala na prsi.
Njena postava se je ostro odražala od jasnega neba. — Zdela se nam je velika, brezpriinerno velika.
In tedaj se je zgodilo nokaj strašnega....
Raimbcauova hiša, ki jo bila sprva namenjena za neko industrijsko podjetje, je bila zelo slabo sezidana. — Ker je stala v ospredju, ie morala vzdržati ves naval strnje.
Nam se jc zdelo, da se je začela majati. Zadrževali smo sapo in gledali Ciprijana. kako je šel varno po strehi.
Tedaj jc pa nekaj votlo zabobnelo....
Na nebu se je pojavil mesce in razsvetlil silno morje.
Bilo jc tako svetlo, da našim preplašenim očem ni ostala prikrita nobena malenkost.
Raimbeituova hiša se je porušila. — Streha se je preklala na dvoje, valovi so šinili kvišku in jo zakrili-...
Ko -»e je valovje pomirilo in ko se jo voda zravnala, smo opazili na mestu, kjer je stala prej hiša. nekaj tramovja, ki je štrlelo proti nebu. Meni se je zdelo, da se med tem tramovjem nekaj pregiba. nekaj, ki se na vse načine prizadeva, da bi se oprostilo.
Živi! sem zakričal. — llvala Bogu! — Poglejte, tja poglejte! Kavno mesce sveti vanj! Tam je!
Začeli smo s.- smejati in ploskati z rokami; veseli smo bili <ia bi bili rešeni.
—	Zopet bo splezal nazaj — je rekel Jakob.
— Da, da. — je pripomnil Peter — zdaj se hrče oprijeti
na desni strani.
Potem se pa nismo več smejali.
Nobene besedo nismo izpregovorili, strah nam je bil z. grla. — Izprevideli smo namreč, v k»*ko strašnem položaju naš ubogi Ciprijan. — Ko se je zrušila hiša, so se mu noge med vezi dveh debelih brun. Z glavo je visel navzdol. — R.^'IJ,-, med njegovo glavo in med vodo, je znašala komaj par centinj.MNi^
To jo bilo počasno, strašno umiranje.	N^r
Na strehi sosednje hiše je pa še vedno stala Amanda in držala »' naročju avoja dva otroka. — Oledati je morala, kako je umiral njen
mož. kako je umiral oddaljen komaj par metrov od nje---- In ona
iu ni mogla pomagati....
Hančno ».ino videli, kako sc je stresla. — Zatem je pa zakri-da je bilo njeno kričanje podobno lajanju steklega psa.
10 je ne smemo pustiti*, tako je ne smemo pustiti — je si-
e» zobe. — Rešiti jo moramo, rešiti, rešiti----
Peter — takoj. — Alo, na hišo!
Nehote smo se spoprijeli in se stisnili za roke: tako stisnili, kot. da bi jih hoteli drug drngehiu streti.	| Cenjenim naročnikom ▼ Pčfffia.
Na noben način pa nismo.mogli odvrniti pogleda od tega straš- in v West Virginiji naznanjamo, nega prizora. — Ciprijan se je poskušal povspeti. — Ko jc vporabil da jili bo v kratkem obiskal naš v-o svojo uioč. >e mu je posrečilo dvigniti se, tako da je viselo nje- zastopnik govo telo poševno nad vodo. — Toda napor in utrujenost sta ga premagala. —	|
Boril in bojeval se je pa še vedno. — Hotel se je oprijeti bruna.' i/tegoval je roke okoli sebe, poskušal je nekaj zgrabiti, za kar bi se : prijel, toda zastonj.
Njegovo telo se je postavilo zopet v navpično lego in je nepremično obviselo.
Smrti je čakal. — Toda smrt je prihajala počasi.
Voda se je dotikala komaj njegovih las. — Gotovo je čutil na-raščujočo mrzlino.
Pripodil se je val in mu je omočil čelo. pripodil se je drugi val ! in inn zakril oči. — Natančno smo videli, kako je izginjala njegova ' glava v naraščajoči vodi.
Ženske, ki so čepele na tleh. so si zakrile obraze.
.Mi možki smo padli na kolena, razprostrli roke in začeli jokati.
N'si strehi je pa še vedno stala Amanda. — Stala .je ravno kakor sveča. — Otroka je držala v naročju, njeno tuljenje je pa divje odmevalo nad vodno gladino. — Sam ne vem. koliko časa smo preži-* eli v tej grozi.
Ko sem so zavedel, jo hila voda že precej narasla. — Segala je prav do strehe in streha je bila otok na brezmejni vodni gladini. — Hiši, ki sta stali na levo in na desno, sta izginili. — Porušili sta se, ne ra bi opazili.
— Plavamo! — je zamrmrala Koza in so krčevito oprijola opoke.
(Dalje prihodnjič >.
Veliki vojni atlas
?ojsknjocih se evropskih drža? in pa koNj stih posestev vseh yefesO,
Oblega 11 raznih zemljevidov, na BiHk Hrani* ta vsaka etra* j« 1«% pri »al«« VtUE«, Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
Mia 9 pti 14 pa!o«vA 18 cen
dobite "GLAS NAHODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NAHODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NAHODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne sli-
_ ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo
13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.


MODERNO UREJENA
TISKANA KLAS MOM
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
• : DELO OKUSNO, i 2
m m m m
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. • ■ •» •
UNIJSKO ORGANIZIRANA
mm Km
rOSKUNOST BO t
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
m naskočila roSum nai
SLOVENK PUBLISHING CI.
62 Cortlaadt St* New York, N. T.
Kmj prmvtje jlasfiUI.
"Doli z orodjem!"
Trn kaHaa
i^^^TiiMUM £tST
vpliva aa
- --* is Odkar Ja mm
t Ja
l: *DoU a ui otimm' Ja pravo m lua Ko Bor* pretita to kajfeo. m Mlflajo Clorettvu
Dr. UL lihiliiil; TO kmjtco fel T črno trta mo » pMliudOb k^a^jopwlgal^^^ ^ ^
SMdi prt Grfcdaeh la mm hral kajlao a aaslovm "DaU » ftmr Prebiral ms Jo dva daora ospsaare uaa trn —
ko m Jo'pNferal/oMi Miriti, da M M prestavilo kajlao v vat kal tura« Jadko. da M Jo laMla mka kajtaareo. da ko Jo tadl t itL Ha sveto m diriK kS ndOiJaJo SvoM Ali M m m assde oataoorUl IiiBi, kl U laaBrJala to
Slovenic Publishing Co.,
Mr. ZVONKO JAK8HE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Upravnistvo "Glas Naroda".
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"TEE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni. oropani ali če so z njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v iiatiiralizacijskih zadevah — kako postali državljan Združenih držav, kjo se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence na Ellis Island ali pri I>ar»e Office.
Oglasite sr» ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski nrad: 230. 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete nre zveeer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor. gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete nre zvečer.
' mm • etrmS,
Vsi acntljerldi »o narejeni v parnih barvah, da •« ml lahko aposna. Osnsiena so nt vetja mesta, Itevllo prebivalcev. d rta v ln posameanlh mest. Kavno tako je povsod tudi oanaiea ohoeff povriln«, katero savaamajo potiaraii dHavo.
Pošljite IBo. aH pm lSe. v anamkeh lat naUoitB rnlov im Mi vam takoj odpoiljeiao aaleljeni atlea. Pri v«4jo« •djeain daao popoih
Slovenic Publishing Company,
19 Cortland* Street,	New York, N. T.

HARMONIKE
bodisi kakrSnekoli vrste tzdclnjcm ln popravljam po najnižjih cenah, a lo trpežno in zanesljivo. V jtopravo zanesljivo vsakdo i>ošlje, ker sem že nad IS let tukaj v tem poslu in aedaj v svojem laslnem domu. V popravek vzamem kranjsko kakor vse d rti se harmonike ter računam pn delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnlh vpraSanj.
JOllN tVFAZEL. It 17 Rast 62nd St., CleveUnd. Oblo.
NAZNANILO.
Rojakom v Lorain. Ohio in oko-liei naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JDHN KUMiE, ki je pooblaščan pobirali naročnino za list Glas Naroda.
S spoštovanjem
UpravniStvo Olas Naroda.
Velika vojna mapa
YojskDjoah se evropskih drža?,
Velikost Je 21 pri 28 palcih* C=^D Cena 15 centoT*
Eadej je oatanien popis koliko obsega kaka drftava« koliko ima -vojakov, trdnjav, bojnih ladij L t <L
V salogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedf-njene države in na drogi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri maa U dobiti tndi veliko aemljovidtf »ooamwTh drŽav, kakor maprimer od Italijo, Eocijo, Nomšijo, Pram-aijo, Belgijo in Balkanskih držav. Vsi oo vsaaai v »lato« lo vaak stana 90 aantov.
Vatoiils in deaat Folljiti M]
Sotouc Publishing Company,
ti OOBTUUVDT ITKIIT,
Tomv, m. y,
i; II
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
SCNotnry PnbU«)' v OUAXEB HSW YOBKU
ANTON BURGAR
S3 COBTIxANDT STREET, NEW YORK, K. Y.
JEDflLUJB IN PRB8KKBUJB Fmakovrstaa pooblastila, vojaške proinje in daje potrata« nasveta v vseh vojaških aadevah. Hoj ako m, ki lale dobiti ameriški drtavljanski papir, daje potrebne informaoija clede datua iakraaajs ali laana panika. Otaiti h mpM aa mjega, kji| MM Mm la ttUttt Ht

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino*
De iobrega mm ae prepriCal, da dospejo denarne poSlIjatve tali aedal —esljive v roke naslovnikom; raslika je le ta. da potrt| kajejo poMljatve v sedanjem Caso 20 do 24 dni?
Tovef wA nobenefa dvoma n poSiljanje denarjev sorodnikom fes ntactB v staro domovino.
100 K velja sedaj $14^0 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. T.
€104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.