DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE » (Došle preko Trsta) LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE. Ta je oficielno proglašena. Pa smo vseeno slišali, da je notranji minister v Ljubljani Kraigher dopovedoval novima pomožnima škofoma, da vlada ni z njima zadovoljna, če je ločitev, kaj potem briga vlado, kdo je imenovan za škofa! Poročal sem že tudi, da v coni B na Primorskem sedaj zahtevajo od vsakega duhovnika, da mora pred nastopom službe zaprositi cesar-sko-kraljevo Titovo vlado v Ajdovščini za nekako "obrtno" dovoljenje, da sme izvrševati svojo duhovniško službo. To je tedaj svoboda Cerkve in tako razumevajo ločitev. Kaj se vtikajo v cerkveno službo, če je res ločitev! CERKVENI ZVONOVI. — V Dolini pri Trstu so. ločitev cer- Kve in arzave tako razumen, aa so za obletnico ruske revolucije pol ure pritrkavali s cerkvenimi zvonovi. Torej cerkveni zvonovi za komunistično revolucijo! — V Kortah v Istri so pa razumeli ločitev tako, da so šli in vzeli župniku del župniš&a. Torej razlastitev brez zakona in brez odškodnine. — V Bertokih so ho-! teli kar celo župnišče zavzeti, pa so se ljudje naravnost uprli takemu ropu. Taka je v dejanskem-življenju proslavljana ločitev cerkve od države. Nikoli se ni država tako vtikala v cerkev kot se komunisti. SKRB ZA DUHOVŠČINO tudi podčrtava to svobodo, ki jo je cerkev deležna po ločitvi.. Hočete dva zgleda? Kurat iz šmihela pri št: Petru, Vadnjal, je šel ne-(Dalle na 3. strani*_ Višja mezda jeklarskim delavcem Češka industrija dela izgubo pod socialisti London. — Program češke, da se podržavi vso industrijo, se je po enem letu poskušnje zelo slabo obnesel in pahnil industrijo v izgubo. Po poročilih vodstva železnic, rudnikov, bank, zavarovalnic in tovaren — delajo vse z ogromno izgubo. Vendar so ekonomisti prepričani, da bodo končno program le izpeljali. Eno je gotovo in to je, da ta sociliatični ekonomski program na češkem ne bo šel več nazaj in ne bo izročil podjetij nazaj v privatne roke. Največjo izgubo so v prvem letu pokazale večje industrije kot železnice, rudniki in livarne. Te tri so pokazale v prvem letu obrata pod državno upravo 2 bilijona kron izgube. Manjša podjetja so pa obratovala z dobičkom, kot so: tekstilne tovarne, steklarne in kemične tovarne. V celoti se pa program podr-žavljenja ni obnesel in kaže velikansko izgubo v prvem letu obrata. --o-- Vodna pot od Dulutha do Pittsburgha Pittsburgh, Pa. — General Ray Wheeler, armadni inženir, je povedal, da je v načrtu vodna pot od Dulutha in drugih pristanišč na Velikih Jezerih pa naravnost do Pittsburgha. Tuka j bi ladje vozile železno rudo v pitts-burške jeklarne, s čemer bi se prihranilo ogromno denarja. Od Pittsburgha do jezera Erie bi zgradili 18 čevljev širok prekop, ki bi prišel v jezero blizu Ashtabula, O. Načrt bo predložen prihodnjemu kongresu. -o- Razsvetljeni kokošnjaki plačajo dividnede Washington. — Kokošjerejci so prišli do spoznanja, da mora biti kokoš zaposlena najmanj 98 ur na teden, da plača dividendo. Kokoši namreč pobirajo pičo samo pri svetlobi in manj ko jedo, manj jajec neso. Zato pa pozimi, ko so krajši dnevi manj neso. Kokošjerejci radi tega prižgo luči v kokošnjakih tako, da pobirajo zrnje do 14 ur na dan. Potem neso več jajec, da se izplača porabiti več elektrike in več krme. -o- Dva milijona mark zaplenili v Nemčiji Frankfurt. — Ameriške vojaško oblasti naznanjajo, da so našle v nekem avtu na glavni cesti za 2 milijona nemških in okupacijskih mark. Razne drobne novic« iz Cleveland« in I« okolice Božična darila— Anzlovar's Dept. Store, 6214 St. Clair Ave., ima veliko izbiro modnega blaga za vso družino; lepe stvari, ki so pripravne za božična darila. Na letno sejo— Podružnica št. G SMZ vabi članstvo na letno sejo v nedeljo 22. dec. ob 1 pop. v šoli sv. Vida. Po seji bo prigrizek. Važna seja nocoj— Društvo s v. Jojžefa št. 1G» KSKJ ima nocoj ob 7 letno sejo v navadnih prostorih. Volitev odbora za leto 1947 in druge važne zadeve bodo na dnevnem redu. Odbor je preskrbe} za po seji prost prigrizek in pijačo. Smrt v domovini— 'Družina Joseph Somrak iz SGS E. 141. St. je prejela žalostno vest iz domovine, da je 4. nov. 1946 umrl v Zagorju ob Savi dragi oče Franc Koželj, star 79 let. V Clevelandu zapušča žalujočo hčer Francko poroč. Somrak, v Franciji Ani-ko poroč. Zavala\V»ek, v Broughton, Pa., brata Vinkota Koželj, v starem kraju sestro, Frančiško Rancinger ter veliko .sorodnikov. Sin Ivan je padel v alžirski vojski. Naj blagi mož mirno počiva v rodni grudi, preostalim naše sožalje. A'ovi uradniki Društvo sv. Janeza Krst. št. 37 ABZ je izvolilo za leto 1947 sledeči odbor: Predsednik Ka-rol Vrtovšnik, podpredsednik Blaž Hace,' tajnik Ciril Rovan-š£k, 452 E. 149. St., blagajnik John Petrič, zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki: John Zala i", Joseph Rudolf ml. in Frances Filipič, vratar Matt Avsec, zastopnik za delniško sfejo SND John Zalar, za čitalnico Jože Grdina. A7< klobase vabijo-— j Frank in Tony Cafe, 1259 [Marquette Rd., vabi v soboto j večer na krvave klobase in ki-jslo zelje. Vse to boste, kakopak, lahko zalili z najfinejšo j kapljico. Ložani so se že pri-! glasili, kot slišimo, torej bo (gotovo prijetno. 1 Druga obletnic^— I V soboto ob 7:15 bo darova-jna v cerkvi sv. Vida maša za ' pokojno Mary Zakrajšek v spo-!min 2. obletnice njene smrti. 1 --o-- V Neaplju je generalna stavka radi cen Rim. — V Neaplju je izbruhnila generalna stavka zaradi vi-šajočih cen in pomanjkanja kruha. V Neaplju in Salemu so ljudje izropali mnogo trgovin. Vlada je apelirala na stavkarje, naj se vrnejo na delo, češ, da se bo položaj drug mesec že izboljšal. —1-o-— Član najvišje sodnije v Ohio je umrl j Columbus, O. — Sodnik Roy Williams, član najvišjega sodišču države Ohio, je i>mrl za srčno napako. Bil je star 72 let in doma iz Sandusky, O. Njegov ter-m'n je bil do 31. dec. 1948. Komisija, bi pregledala stanje na grški meji New York. — Zed. države so ■ predlagale pri varnostnem kon-. cilu, da se pošlje »osebno komi-i sijo; ki bo pregledala položaj na obeh straneh grške meje. I If i ftMERIŠK^PDOMOVIN R S DAROM! 3 , AMERICAN IN SPIRIT-FOREIGN t&TV^/Jo SLOVENIAN MORNING L_J m LANG,JAGE 0NLY AMERICAN HOME NEWSPAPER__ NO. 248 CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, DECEMBER 19, 1946 LETO XLVIII—VOL. XL£II* Vera mu prepoveduje, da bi bii v uniji Detroit. — Pri Chrysler kor-poraciji je odšlo z dela 800 li-, varjev. Delo so pustili radi tega, ker tovarna noče odsloviti nekega delavca, ki je rekel, da mu njegova vera ne dopušča, da bi spadal v unijo. Ime dotič- i nega niso dali v javnost. Mike Novak, predsednik lokalne unije 3, ki je del avtne unije CIO, je rekel, da je dotič-ni delavec plačal $5 za pristop k uniji, pozneje pa ni hote! več plačevati članarine. Ostali delavci niso hoteli delati radi njega in vodstvo tovarne jih je poslalo domov. Predsednik Novak je izjavil, da to ni stavka. -o- Na Turškem so počistili , z voditelji komunistov . Carigrad. — Turška vlada je zaprla 44 vodilnih komunistov ter zaprla tudi več vis;>-košolcev v Carigradu. S tem je vlada z močno roko strla komunistično gibanje v deželi. Po prekem sodu je vlada razpustila sledeče levičarske organizacije : Dve socialistični stranki, unijo carigrajskih delavcev, carigrajski delavski klub, šest časopisov, eden pisan v armenskem jeziku. Vlada je izdala oklic: "Po prekem sodu je prepovedano tiskati ali prodajati vsako tiskovino, ki nosi komunistično propagando." I Vlada je podaljšala preiti 1 sod v šestih glavnih provincah za nadaljnih 6 mesecev, med temi so Trakija in Dardanel-i ska ožina. Preki sod je bil v veljavi vse od začetka vojne, i Preki sod pomeni, da vse pre-i stopke proti javni varnosti so-i di armada. Suspendirani časopisi so pe-- li slavo "ruski demokraciji." '» Vlada ima na rokah dokaze, " da so bili v zvezi s komunisti " "zunaj." ^Med'aretiranimi (sta dva vodirelja socialistov in več 0 literarnih oseb. -o- '"I Jugoslavija bo sadila cl v 1 1 V vec bombaža Belgrad. — Jugoslavija namerava zvišati pridelek bopiba-i- ža v Makedoniji, Dalmaciji, Hercegovini in v Črni gori. Do-i- zdaj so pridelovali bombaž sa-i- rao v nekaterih krajih Makedo-ti nije, kar je bilo komaj za 5%, a- kolikor ga Jugoslavija potrebuje. Bo videl, po čem je voda v Ameriki Yonkers, N. Y. — Lastnik neke hiše na Centml aveniji, ni celih 17 let plačal mestu za rabo vode. Oni dan ga je obiskal mestni, komisar v spremstvu policaja. Gospodarja nista dobila doma. Komisar je napisal opomin, da če v 2U urah ne plača računu za vodo, da i mu jo bo mesto zaprlo. Opomin mu je pribil na vrata. Račun, znaša $->+58 za 17 let. ---o-— Vlada je kriva, da plačajo Clevelandčani po 20c za mleko Cleveland, O. — Cleveland spada po okrožje, kjer vladni uradnik nadzoruje dobavo mleka. To nadzorstvo stane Cleve-landčahe po 2 centa za vsak kvort mleka. Tako plačujemo v Clevelandu po 20 centov za kvort mleka, v Akronu ali v Youngs-j tovvnu pačujejo pa samo po 18 centov za kvort, kjer nimajo federalnega nadzorstva. Ta vladni nadzornik v Clevelandu je Howard G. Eisaman, ki vleče $7,000 plače na leto od poljedelskega urada zaenkrat, pozneje bo pa plačan z denarjem I odjemalcev. Ker enaka postava ni povsod enaka, se ljudje pritožujejo. Zakaj naj bi odjemalci v Clevelandu plačevali po 20 centov za kvort mleka, v Akronu pa samo 18c in zakaj bi morali imeti v Clevelandu federalnega nadzornika za distribucijo mleka, v Akronu ali Youngstownu pa ne. Pritožbe zdaj dežujejo na poljedelskega tajnika Andersona, ki je edini, kateri more to odpra-j viti. --o- Nemški industrijalci pridejo zdaj pred sodnijo Nuernberg. — Ameriški sodni tribunal za vojne zločince bo začel s 1. februarjem z obravnavo proti nazijskim industrijalcem. Prvi bo prišel pred sodnijo Friedrich Flick, ki je bil največja sila za Hitlerjevim vojnim str&jem. Imel je glavno besedo v premogovni, jeklarski in žele-! zni industriji. Za njim p ride j o na vrsto Kruppovi uradniki, Farben in-! dustrija, banke in Goering jeklarski trust. -o—-- Londonska policija je na nogah radi pretenj London. — Londonska policija je prejela od zadnjega petka že 23 klicev od neznanih oseb z grožnjo, da bo z bombo pognano v zrak to ali ono poslopje. Tako glavna policijska stanica, Scotland Yard in grozili so celo ' kraljevi palači. Policija je po-■ množila straže, toda nič se ni : zgodilo._ Jgg, I Balkanci zahtevajo 1 preiskavo koncila na | grški meji s -_ . C Jugoslavija napada i grškega premierja radi f potvare dejstev 7 New York. — Albanija je' p r e d varnostnim koncilom * združenih narodov zavrnila za- v htevo Grčije, da naj bi varnost-, r ni koncil preiskal potom po- i [ sobne komisije spopade na gr- j (i ški meji. Ta komisija naj bi c tudi dognala, kdo je povzroči-1 '' telj tistih napadov. Albanija in Bolgarija nista , C j. članici združenih narodov, ven-dar je koncil dovoli 1, da se s smeta udeležiti razprave v pri-1 ( tožbah Grčije proti njenim I 1 trem ' severnim sosedam: Ju- j 1 goslaviji, Bolgariji in Albani-I^ ji. * Sava Kosanovič', jugoslovanski poslanik v Zed. državah, ki ^ je že prej zahteval od koncila preiskavo na grški meji, je zdaj j. obtožil grškega ministrskega {) predsednika Tsaldarisa, da je namenoma izpustil besede mar- j šala Tita, ki jih je priobčil * New York Times. Tito je nam- ^ reč glasom tistega,poročila iz- ) javil, da če bb Jugoslavija ža- v počela kako akcijo glede Make- \ donije, jo bo p« t o m koncila1 ? združenih narodov. j Tsaldaris je obtožil pred kon- v cilom Albanijo, Jugoslavijo in Bolgarijo, da namenoma izziv- ] ljcjo nemire in spopade na gr- t ški meji. f --o----j Nacij je hotel izvršiti < samomor pred obravnavo \ Belgrad. — Ko so peljali "biv-j šega gestapovca Josefa Hahna^ na vojaško sodnijo, se je vrgel j po stopnicah in se nevarno po-! bil. Odpeljali so ga v bolnišnico, j V skupini drugih nacijev bi mo-i ( ral priti pred sodišče radi voj- j x nih zločinov. i j Tekom nemške okupacijb je'i bil podravnatelj jetnišnice v < Belgradu. Po poklicu je mesar , in doma iz Banata. Dasi je bil i i jugoslovanski državljan, se jej; pridružil Nemcem in postal član 11 Gesta pe. Jugoslovanski Rdeči križ;!: je dobil lepo pomoč Belgrad. — Tajnica .jugoslo-1 vanskega Rdečega križa. Jaro-I slava Ribnikar, je povedala na1; konvenciji delegatov, da je do-; bila organizacija tekom letaj 1945 od zunaj $7,640,000. V j glavnem je prišla denarna pomoč od ameriškega in kanadskega Rdečega križa. I - Predsednik Murray od CIO še ni povedal vsote, svari pa s stavko, če unija ne bo dosegla zahtev ! Pittsburgh, Pa. — Unija jeklarskih delavcev CIO je po I svojem odboru za plače odglasovala, da bo zahtevala "precejšno zvišanje v mezdi" od jeklarske industrije, ko bo od-1 prla pogajanja za novo pogodbo drugi mesec. Predsednik ; Filip Murray ni hotel povedati, kakšno vsoto smatra unija za "precejšno zvišanje." Rekel pa je, da bo unija polo- f žila svoje zahteve pred jeklarne . v upanju, da bo dosegla zahteve ^ mirnim potom, to je brez stavke. Rekel je tudi, da je prepričan, t( da jeklarne lahko zvišajo mezdo vi delavcem, ne da bi zvišala ceno (< produktom. p< Pogodbe med unijo in kakimi v; 86 jeklarnami potečejo 15. fe- g bruarja. Dogovori za novo po- zi godbo bodo začeli najmanj 30 zi dni poprej. Za vsak slučaj bo unija 30 dni prej, predno poteče y pogodba, vložila naznanilo glede , stavke, kot mora to storiti po po- It stavi 30 dni prej, predno začne y stavko. Toda to bo samo formalna poteza, da bo unija zavarovana za Q( slučaj, če ne pride do sporazu- ](. ma z jeklarnami do 15. febru-arja. Odbor za plače, ki sestoji iz ' ' 174 mož, je izjavil, da stopi zvi-šana mezda v veljavo takoj, ko poteče sedanja pogodba. Unija ''' bo poleg zahtevane višje mezde vprašala tudi za socialno Kava-rovanje jeklarskih delavcev, kot Z1 za življensko zavarovalnino, za ^ nezgode in bolezen ter za zdra- ^ vniško' pomoč. Dalje bo vprašala unija za mi- c nimalno tedensko plačo, za plačo delavcu za čas, ki ga porabi 8' od vrat tovarne do dela in nazaj, b, premijo za delo ob sobotah in nedeljah ter praznikih, za plačane P počitnice in za starostne pravi- • ce. J --p.--v Angleški vojaki niso ho-| teli na ladje i k London. — Ravno predno je (Ji ! odplula ladja z vojaki proti Dalj-' ^ ! nemu vzhodu, je kak ducat voja-1 A j kov skočilo nazaj na pomol. Ne- ]] kaj so jih naglo polovili, drugi so h ostali na suhem, dočim je ladja odplula., že prej se je kakih 1! j 500 vojakov uprlo, da ne bodo * ! šli v Orient, ker hočejo prežive- * i ti praznike doma. Končno so .jih ž ! oficirji pomirili in spravili na-> zaj na ladje. V Liverpoolu je s ! zadnji teden 170 vojakov odšlo } ! z ladje v trenutku, ko bi morali z i odpluti na Vzhod. i r ,! -0-, |j Mestni uradniki obtoženi! gemblanja | j | East St. Louis, 111. — Vsij^ mestni uradniki z županom i j " vred so obtoženi prepovedane- j \ , ga hazardiranja in pa ker niso J ] ' storili ničesar, da bi se igranje (] 'v mestu ustavilo. Velika poro-', ! ta, ki preiskuje igranje, je ob- : 'tožila župana Connorsa, ki slu- ; ^ ži pri mestiu že 24 let, med temi j 8 let za župana; dalje so obto- ; " ženi vsi mestni komisarji, biv-j ši šerif in dva lastnika prosto-1 rov, kjer sta vzdrževala hazar-dne igre. h --o-P- h Taylor bo pomagal Italiji o z relifom a | Rim. — Myroyn Taylor, za-! stopnik predsednika T r u mana i- pri Vatikanu, bo načeloval ame-i-Jriškemu relifu v Italiji. Tako >u sporočilo je dobila italijanska' ' vlada iz Washingtona. i SODNIKOVA LEPA IDEJA SE JE RAZBILA, KO JE POSEGEL VMES ŽENSKI FIRBEC Toledo, O. — Sodnik Stanley Grzezinski je hotel zbrati skupaj ,$3,000 za božičnico revnim. Prišel je na posebno idejo. Od-bral je 300 poznanih in bogatih meščanov, katerim je poslal po-zivnico pred sodni stol, češ, da so obtoženi "zanemarjanja svojih dolžnosti." Ko bi prišli pred njega, bi vsakega "kaznoval" v globo $10 in tako nabral $3,000. Vedel je, da bo vsak "obtoženec" rad plačal desetak. 1 Toda sodnik ni računal na ženski firbec. Nekatere žene teh I "obtožencev" so namreč pisma odprle in začele viti roke, ko so videle, da je mož klican pred sodnijo. O, ti lump ti! Pa so začele klicati svoje odvetnike, druge so hitele po nasvete v župnišče, zopet tretje so poklicale sodnika po telefonu, ki jim je stvar razložil, toda m« niso verjele, da je vse skupaj samo šala. Kakih 25 tisti "obtoženih" je izročilo zadevo svojim odvetnikom, da jih zagovarjajo. Tako se je vsa stvar razblinila in sodnik je ves potrt vzdi-hnil: "Da bi le kateri v obupu ne skočil v vodo, ali se obesil." PAPEŽ BO NA RADIU 2: NA BOŽIČNI VEČER y Rim. — Papež Pij XII. bo v torek govoril božični pozdrav vsemu svetu in sicer ob 5 zjutra j v (clevelandski čas). Iz Vatikana 0( poročajo, da bo ta govor velike Y. važnosti. Kot se sliši bo ppaež n govoril tudi o sodni obravnavi s.( zagrebškega nadškofa dr. Aloj-zija Stepinca. -o--Sl V Ameriki smo imeli k letos najboljšo letino | v zgodovini dežele si p ■Washington. — Poljedelski p oddelek podaja končno poroči- k lo o letošnji letini v Zed. drža- R vah. Najsi bo po količini ali K kakovosti je bila letošnja leti- F na najboljša v zgodovini Ame- m rike. Glavna letina je bila v a pšenici in koruzi, kar bo omo- rr gočilo velik izvoz za relif in pa p za domačo uporabo: ljudem in. ,\ živini. Letošnja letina je bila za 26'( večja od povprečnih v '3'« letih 1922 do "1932 in za 2 toč- s] ki višja kot rekordna letina iz I leta .1942. E Edini pridelki, ki niso dose- ši gli povprečne mere, so; bom- J baž, ječmen, ajda, rž in fižol. G -o---h Perzija protestira, ker 0 je Rusija sprejela pod j varstvo rebele G Teheran. — Perzijska vlada; je uradno protestirala v Moskvi, I , ker so ruske obmejne straže 3pi\-| , I stile v Rusijo rebele iz province! 'Azerbaijan. To se je zgodilo;' 1 pri pristanišču Astara na Kaspi-;, škem jezeru. Vladne čete so vdrle v prista-' le nišče 1,1 zlomile odpor vstaj ni- ' kov. Ti so najprej uničili koli-1' kor so mogli mesta, nato pa zbe-1 žali preko meje v Rusijo. j1 (Ako se bo s temi rebeli po- I stopalo tako, kot se je z jugoslo-'r vanskimi domobranci, ki so zbe-! , žali na Koroško pred Titovo ar-j mado, potem jih mora rijska via-1 j da vrniti Perziji. Kot so sma-i trali domobrance za izdajalce in ; j jih kot take streljali kot zajce,'; j ker so se uprli priznani Titovi j I vladi, potem so prav taki izda- j jjalci rebeli iz province Azer- ' j bai.jan, ki so se uprli postavni ' | perzijski vladi v Teheranu. Ali 5 ( morda veljajo za one, ki jih vza-• me v zaščito Moskva, drugačni ■ zakoni? Toda, seveda, komuni-' ■ sti iz Azerbaijana ne morejo biti i izdajalci, to so požrtvovalni do-- moljubi, kakopak). Unija toži jeklarno za 12 milijonov Cleveland, O. — CIO unija av-. tnih delavcev št. 486 toži Mid- II land Steel Co. za $12,000,000. Tožbo je vložila na federalni sod. i- niji. $6,000,000 je za čas delav-a cem od vrat kompanije do pro-B- štora dela in nazaj, drugih 6 mi-lO lijonov je kompanija dolžna svo. ca jim 1,000 delavcem za razne ! druge stvari. 2 TI* AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 19, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HBndenon «628 Cleveland 3. Oblo _Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; s& Cleveland in Kanado po pofttl za eno leto 18.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po po&tl pol leta (4.50. Za Ameriko četrt leta 12.50; u Cleveland in Kanado po poiti četrt leta (2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialcih: celo leto t7.00. pol leta (4.00. četrt leta $2.50. _Powaawna itevllka »tam 5 centov. _ __ SUBSCRIPTION RATES: United Stote« $7.00 p«r fear; Cleveland and Canada by mail (8.00 per year O. B. (4.00 for 6 month*. Cleveland and Canada by mail $450 for 0 months U. S. $2j50 far I montha. Cleveland and Canada by mail »2.75 for 3 month«. Cleveland and auburbe by Carrier $7.00 per year. $4-00 for 6 months. $3.50 for S month*. __Single coptte » cent« each.________ Entered aa iccond-clAM matter January «th 1908. at the Post Office at Cleveland. Oblo, under the Act of March 3rd 187$.______ fe»83 No. 248 Thurs., Dec. 19, 1946 Torej zdaj pa pogodbo z Nemčijo Ministri Velike Četvorke, ki so par mesesev skušali v New Yorku drug drugega prekaniti in ki ,$o dan za dnem vlekli "špano," so zdaj zaključili svoje "zborovanje." Sporazumeli so se, kakor pravijo, na mirovnih pogodbah z bivšimi zaveznicami Nemčije, katerih zastopniki bodo te pogodbe podpisali 10. februarja v Parizii. To se pravi, če se ne bo kateri -prej skujal. Na pariški konferenci so, na primer, jugoslovanski zastopniki slovesno izjavil, da ne bodo podpisali pogodbe z Italijo, če ne dobe več ugodnosti na za-padni meji. Dobili niso, torej se bo videlo, če bodo. držali svojo besedo ali grožnjo. Ministri so za vsak slučaj pripravili šibo, za katero je glasoval tudi Molotov, da kdor ne. podpiše pogtidbe, ne dobi vojne odškodnine od dotične države. Tudi skupščina združenih narodov je zaključila svoje zborovanje. Vsak bi bil,namreč rad doma za božične parzni-ke. To pa ne zadene ruske delegacije, ki božičnih praznikov ne upošteva in ne praznuje. Toda govori sd,1 da so, hiteli Sovjeti domov, ker v Sovjetski Uniji ni vse tako, kot svet misli. Program za prehod iz vojne v mirne čase ne gre po volji in tudi z voditeljem Stalinom ni vse tako, kot trdijo v svet vladni uradniki. Molotov se je odpeljal domov iz New Yorka, še p redno je bilo zaključeno zborovanje skupščine. Opazovalci sodijo, da je maršal Stalin resno bolan, zato je Molotov tako hitel na domača tla. Molotov je namreč eden izmed bolj.ševikov, ki so ustvarili revolucijo leta 1917. V borbi med Stalinom in Trockijem za ndavlado je Molotov potegnil s Stalinom. Od tega časa sta bila intimna prijatelja, osebno in politično, zato Molotov upravičeno pričakuje, da bo on Stalinov naslednik. Prav lahko je mogoče, da se fantje v Moskvi že zdaj pripravljajo za naslednika Stalina, in da ima vsak svojega kandidata. To je vzrok, da hoče biti Molotov doma, da bo pri roki, kadar bodo vodilni komunisti izbirali Stalinu dediča. Zato nekateri pravijo, da so bila prav ta dejstva vzrok, da je bil Molotov zadnje1 čase tako popustljiv na sejah ministrov. Hotel je, biti čim prej doma. Pri tem popuščanju je moral na vsak način dobiti dovoljenje od Stalina. Zato je dvoje mogoče: da mu je Stalin sam dal navodila za mehkejšo politiko, ali ga je pa Molotov k temu pregovoril. Vsekakor so ministri Velike Četvorke zdaj izvršili delo, ki so ga začeli pred 15 meseci. Ako bo to delo 15 mesecev prineslo kaj sadu ali ne, bo pokazala bodočnost. Gotovo pa je, da ni nobena odobrenih pogodb brez kritike. Toda ministri pravijo, da so napravili najboljše v danih razmerah. Povsod so se delali kompromisi in noben ni bil zadovoljiv v vseh detajlih. Vsak je zahteval več, kot je dobil. Bodočnost bo pokazala, kako bodo te pogodbe delovale, ali kakšna bo posledica istih. Toda nobena prizadetih držav nima druge izbire kot pogodbo podpisati. Velesile imajo za vsakega upornika pripravljeno šibo, če ne bo priden. Kot rečeno, zgodovina bo pisala, v koliko so bile mirovne pogodbe dobre in v koliko ne. Toda ministri so končno dosegli vsaj to, da se je nekaj sklenilc/in spravilo na papir. Ko je bila sklicana prva konferenca ministrov v Londonu lanskega septembra ,je kazalo, da se ne bodo nikoli zedini-li. Naš državni tajnik Byrnes se je takrat vrnil domov v dvomu, da bi se sploh kaj doseglo. Toda polagoma so vseeno nekaj zmašili skupaj: določili vojno odškodnino in meje. Kar je bilo najvažnejše: ustvarili so takozvano svobodno tržaško državo. Mi, če smemo dati k temu svoje mnenje, ne verjamemo dosti tej "svobodni" državi, ker na svojih nogah absolutno ne more obstati. Zato jo že kar vidimo nekega dne v okviru Jugoslavije. Drugače ne more biti Glavni problem za zaveznike bo zdaj pogodba z Nemčijo. Glavni in najbolj težak. O t^n problemu bodo odprli debato 10. marca v Moskvi, če ne pride kaj vmes. Deputiji ali pooblaščenci ministrov imajo nalogo, da do tega časa napravijo nekak načrt za to pogodbo, da bodo imeli ministri nekaj podlage za dogovore. Ti deputiji bodo začeli z delom 14. januarja v Londonu. Zaslišali bodo razne sosede Nemčije, ki so zahtevale pri tem besedo. Napravili bodo tudi temelje za mirovno pogodbo z Avstrijo. Ta ne bo tak trd oreh, kot: bo Nemčija, to je gotovo. Ako bo Molotov, ali kdo bo že vodil pogajanja za Sovjetsko Unijo, pri konferenci v Moskvi tako popustljiv, kot je bil v New Yorku, je vprašanje. Diplomatski krogi pravijo, da bo Moskva zopet trmasta, kakor je bila v začetku poganjanj za mirovne pogoje z bivšimi sateliti Nemčije. Nihče ne dvomi, da imajo ob tem času Sovjeti popolen načrt za bodočnost Nemčije. Kolikor je ta program znan drugim, se popolnoma razlikuje od onega, ki ga imajo za Nemčijo Zed. države, Anglija ali pa Francija. Ti programi zaveznikov glede bodočnosti Nemčije so že zdaj razvidni iz uprav posameznih okupacijskih pasov. Ti se popolnoma razlikujejo med seboj od ruskega in onega zapadnih zaveznikov. Na podlagi tega lahko pričakujemo, da bo ribanje v Moskvi vse nekaj drugega kot je bilo v Londonu, Parizu ali v New Yorku. Sovjeti bodo doma in doma ima pa vsak več poguma kot drugod. Pogodba z Nemčijo ni samo pogodba med bivšo sovražnico in zavezniki, ampak bo ta pOgodba odločevala vso bodočnost Evrope. Tukaj imajo vsi zavezniki svoje klešče v ognju: na eni strani Sovjetska. Unija, na drugi strani Amerika, Anglija in Francija. Treba je pomniti, da ne bo šlo za kako malo državico, ampak za narod 80 milijonov duš. To, da so Angleži kot Amerikanci odpravili prepoved porok med nemškimi dekleti in Amerikanci, odnosno Angleži, ni bilo odrejeno brez vzroka. potem bo pa malo okrepčila, kakor je bilo to v predvojnem ča-j su. Vas pozdravlja, Frank Perme, nadborštnar. Dr. NHM i BESEDA IZ NARODA HMH J Ob srebrnem jubileju , Madison, O.—Večkrat sva si j z mojo soprogo mislila, kako vendar je mogoče, da bi človeku iznenadili ob kakem jubileju in da bi o tem prizadeti popolnoma nič ne slutil. Pa je res tako kot pravi pregovor: "živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu pa samo jama . .." Tako se je zgodilo tudi nama ob 25 letnici ali srebrnem jubileju najinega srečnega zakonskega življenja, ki sva ga obhajala 12. novembra t. 1. Prav lepo mirno in brez posebnega hrupa je šel ta dan mimo. že sva bila skoro' pozabilauia ta jubilej, a glej ga spaka. V nedeljo 24. novembra je bil lep dan, le precej mrzla napa je pihala od jezera. Vse je bilo mirno. Naše ženske so hite-; le s kosilom in še pred poldnem je bilo vse pospravljeno, Komaj pa sem si malo oddahnil po "težkem delu" pri mizi, ko naenkrat zatulijo rogovi avtomobilov, kiiso drug za drugem v dolgi, vrsti zapeljali na naše dvorišče. Bilo jih je menda 20, če ne več. Kaj neki pa to pomeni, sem prestrašen pogledal mojo soprogo, hčerko in sestro meje soproge, ona pa je prav tako mene gledala. Ona je silila mene in jaz pa njo, naj vendar stopi ven in pogleda, kaj neki pomeni tako tuljenje? In res se je ona okorajžila in stopila naprej, jaz pa v strahu za njo. Komaj pa sva stopila na prag, že nama je zadonelo na ušesa iz kakih 50 grl "surprise." — "še na mnoga leta!" in ne vem kaj še vise/' Stala sva in gledala v vesele obraze najinih prijateljev, ki so jim kar lica žare: la samega veselja, da so naju tako presenetili. Navzoč je bil celoten zbor Loška dolina — pevci s svojimi soprogami, ki so potem veselo prepevali vse popoldne. Med njimi pa so bili tudi drugi najini prijatelji iz Cleve-landa, Madisona in Geneve, da je bilo presenečenje res popolno. Komaj sva si malo oddahnila, naju je pa zaskrbelo, s čim bova pa sedaj postregla vsem tem ljudem, ko naenkrat odprejo šoferji svoje avtomobile na zadnjem koncu in pričnejo izlagati razna telesna dobra dela, ki morajo na mizo ob taki priliki. Okusne jedače in hladilne pijače je bilo več kot preveč. Naše dobre prijateljice so obložile mize z naj-okusnejšimi jedili; moški so pa poskrbeli, da ni nihče trpel žeje, kajti pripeljali so vsega s seboj, da je bilo kot v tisti pravljici, ko so samo rekli: "Miza, rihtaj se . . ." in že šo bile mize obložene, mi pa smo kar v dveh skupinah posedli krog miz (ker za en pod nas je bilo preveč) in si privoščili teh dobrot, da je bilo veselje. Kot sem že omenil, moški so preskrbeli pa pivo in "železno vodo" ter mehko pijačo. Da bi jim pa še jaz postregel s kakšno "mokroto," sem jim pa odprl vrata tiste "shrambe pri furnezu" in jim pokazal na sodček, .kjer počiva zlata vinska kapljica — pomagajte si — s tem sem jim povedal vse. Dragi nama pevci Loške doline, sorodniki, prijatelji in prija- le božične praznike in srečno novo leto. Math in Louise Mavko, Dock Rd., Madison, O. -o- Članom dr. sv. Antona št. 138 CK0 sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ Cleveland, O. — iCi'anom in članicam naznanjam, da bo gl. ali letna seja našega društva v soboto zvečer, to je 21. decembra ob sedmih v navadnih prostorih. Prošeni ste vsi člani in članice, da se gotovo vsi udeležite te seje, ker je ta seja zelo velikega pomena. Na dnevnem redu imamo vč važnih zadev in na tej seji se bo tudi volilo novi odbor za leto 1947. Torej, pridite in si izvolite odbor, kakršnega si sami želite. Obiskala nas bosta na tej seji tudi dva glavna uradnika. Dalje prosim vse tiste, ki ste zaostali z mesečnim asesmentom, da gotovo plačate še ta mesec, ako ne boste plačani, boste suspendirani. Kakor vam je znane imamo vsako leto po seji zabavo, tako bo tudi letos prosta zabava po seji in bo nekaj pripravljenega za lačne in žejne. Torej, v'soboto vsi na sejo- Frank Merhar, tajnik. ,-o- Glas naročnikov Johnstown, Pa. jaz iz Johnstowna malo oglasim v našem priljubljenem listu, ki ga tako zelo odobravam. Res hudo pogrešam Amerikanski Slovenec, ker sem bila njegova naročnica vsa leta njegovega obstoja, no saj sedaj ga bo pa DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) j teljice! Saj nimava primernih naši mladini nekaj razvedrila besed, da bi se vam mogla za- Spomniti pa se moramo tudi na dostno zahvaliti za vse, kar ste storili za naju ter še posebej za [ tako lep dar. Naj vam vsem skupaj na tem mestu izraziva ; najino prisrčno zahvalo, Vsem in vsakemu posebej. Ob priliki bo-| va poskušala, da vam bova kolikor mogoče povrnila, v najinih srcih pa ostanete vsi hvaležno zapisani do »konca najinih dni. Želiva vam tudi vsem prav vese- Cleveland, O. — V nedeljo 15. decembra popoldne se je vršila letna seja našega društva. Navzoče je bilo še precej lepo število članstva in prav želeti bi bilo, da bi se vsake seje udeležili v tako lepem številu, če bi se redno udeleževali sej, bi potem res lahko kdj prida ukrenili za napredek našega društva in bi nam ne bilo treba biti v vednem strahu,.kdaj nam bo zginila naša blagajna. Izvoljen je bil ves stari odbor in tudi seje se vrše še nadalje vsak tretji pondeljek v mesecu; od časa do Časa pa ima odbor pravico, da skliče sejo na iiede-ljo, kot se je to zgodilo parkrat« v preteklem letu. Na dnevnem redu je bilo tudi razmotrivanje, kako bi kaj opomogli naši blagajni. Bila so razna priporočila in daljša razmo-trivanja. Nekateri so bili mnenja, da bi priredili kakšno veselico ali kaj podobnega, a končno so se navzoči člani zedinili, da je najbolje ukreniti tako, da bomo vsi člani enako prizadeti. Zato je bil sprejet predlog, da vsak član plača v januarju, februarju in marcu po 50 centov v društveno blagajno, kakor tudi v juniju, kot je bilo'do sedaj. Ta sklep je bil osvojen zato, da bomy \jiji enako podpirali društveno blagajno iz katere smo tudi vsi enako deležni podpore, kadar jtateri isto potrebuje. Na kako veselico ni niti misliti, ker st članstvo vse premalo zanima zato in da bi pa žrtvovali za društveno blagajno vedno eni in isti pa ne bi bilo pravično in tudi ne bratsko. Torej, ta sklep je veljaven in obvezen za vse članstvo našega društva in ne morda samo za tiste člane, ki so bili na seji in naloga tajnika je, da pobara ta izredni asesment takoj prve tri mesece, kar -naj vsak član upošteva in naj se nikar ne jezi nad tajnika pri plačevanju asesments', ker to je sklep glavne društvene seje in on ga mora kot društveni uradnik izvrševati. Prihodnja seja, na kateri bodo podani tudi letni računi, se bo vršila 20. januarja 1947. Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem članom našega društva. Zapisnikar. --o-— Vabilo na sejo Dvor Baraga št. 1317 Kat. JSorštnarjev Cleveland, O. Tem' potom vabim vse člane na sejo, katera se bo vršila dne 20. decembra kot redna letna seja, zato prosim vse člane, da se blagovolite udeležiti vsi. Na dnevnem redu imamo več važnih zadev, ki jih moramo rešiti posebno glede božične, zabave, ki se bo vršila v nedeljo 22. decembra v pr:d mladinskega, mariču, ki je svoječasno pobeg oddelka, liajti treba je dati tudi njj pred njihovimi grožnjami. Brata Kramaričevega, kaplana v Starem trgu pri Ložu, so parti-ših veteranov, ki so se borili za1 zani ubili že leta 1942. narod in domovino.' Torej, naj VLOM V BUZETU. — Pred nihče ne zamudi te važne seje, nekaj časa sem vam pripovedo-da se pogovorimo o tej zadevi,1 Val zgodbo iz Tržiča na Gorenj-kajti pozneje se ne bo upošteva- sfcem, kjer so uradniki OZNA-e lo nobenih ugovorov ali pritožb, oropali kmeta in je ta to spoznal Tudi veterani so prkv prijaz- drugi dan, ko se je pri istih ro-no vabljeni, da se udeleže te se- parjih pritožil. Podobno je bilo je, da se enkrat po dolgem ča- v Buzetu. Ponoči so neznanci su zopet vidimo vsi skupaj. Se- vdrli v župni urad in odnesli ves ja bo kolikor mogoče kratka in; cerkven denar 80,000 lir. Drugi j ■lllllilllllllilllil če -verjamete al' pa ne < minimumu;:; Veste, tako so ljudje govorili, ne vem, ali iz hudobije, ali kar| tako, da'je imel Tonkov stric ze-{ lo hvalevredno navado, namreč, j da se ni navečerjal v enem kraju, j kadar je bil po trgovskih oprav-! kih, ampak je to svojo telesno j dolžnost lepo porazdelil na'več! Ameriška Domovina nadomestila. Zelo pogrešam dopise, ki so redno prihajali iz vseh krajev1 sveta. In želim, da bi se sedaj tisti dopisniki začeli oglašati tudi1 v Ameriški Domovini in da bi bili tako res kot ena sama velika' družina. Uredništvu in listu že- J lim obilo uspeha, ker v resnici potrebuje/no pravo katoliško belilo. Ker mi list v resnici ugaja, prilagam enoletno naročnino za naprej. Pozdravljeni in vesel Božič ter srečno novo leto želim , vsem naročnikom in sploh vsem j rojakom širom Amerike. Mary Pristau. 115 ! Hasperia, Mich. — Prav lepo ! se zahvalim uredništvu, ki me Naj se še i je opomnilo, da je naročnina potekla in da mi niso ustavili lista, ker nam vsem j ako ugaja in ga radi beremo. Priloženo je naročnina za naprej. Vesele praznike in srečno novo leto želim vsem skupaj. Martin M urn. (Nadaljevanje z 1. strani) ki dan k župni cerkvi v Košano, kamor šmihel spada. Narodna zaščita ga je prišla iskat, češ kako se je mogel iz svoje vasi odstraniti brez policijskega dovoljenja. — V Košani je bila duhovniška konferenca. Drugi dan je prišel s^QZNA-e vprašat v Zupnišče, 'če Trna prav zapisane vse gospode, ki so se udeležili. Imel je vse pravilno naštete. Ali si želite tudi v Ameriki take svobode in take ločitve cerkve od države ? PRIDIGA O ZAKONU. — župnik v Slivju v severni Istri je neko nedeljo napovedal, da bo prihodnjo nedeljo pridigoval o zakonu. To je policija zvedela in drugo nedeljo poslala dva policaja k župniku z naročilom, da ne sme pridigovati o -žakonu, češ da je pri tem veliko politike, župnik se je zaenkrat izmazal s tem, da je bral pridigo o zakonu iz stare tiskane knjige. Ta se policajama ni zdela nevarna. KRIŽ V ŠOLI je komunistom skoro tako nerodna stvar kot pravimo, da je hudiču neprijeten. Tako so sedaj odredili v coni B, da sme še ostati tam, kjer ga imajo. Toda nadzornik mora skrbeti, da se ne bi kje na novo vpeljal. No, večinoma so že laški fašisti pometali križe iz šol in delajo le tu in tam novim komunističnim gospodarjem težave. Tako ^e imel težavo nadzornik v Slivju. Tam so imeli križ, pa so šolo belili in ga začasno odstranili. Ko so t^a hoteli dejati nazaj je nadzornik rekel, da tega ne smejo, ker da bi biio to proti odredbi, župnik je hotel posredovati, pa so mu rekli, da ga šola nič ne briga, ker je cerkev ločena od države. . ZAPLEMBA. — V št. Petru na Krasu so uradno zaplenili vse premično imetje kuratu Kra dan je župnik to naznanil policiji. Policija pa je odredila, da župnik ne sme zapustiti hiše. župnik je spoznal, s kom ima opraviti in je za naprej previdno molčal. UBILI SO ŽUPNIKA Bonifa-cij-a iz Krašič pri Bujah. Komunisti čo ga odpeljali skupaj z nekim civilistom in v nekem gozdu ubili. Trupli so potem sežgali. LIRA IN LIRA. — Na Primorskem imata cona A in cona B različno valuto. V coni A, kjer je zavezniška uprava, je v veljavi italijanska lira, v coni B pa je takoimenovana jugolira. Za obe se da malo kupiti. Nekega dne je izšla naredba v coni B, da se sme zamenjati ena jugolira za dve italijanski liri; Ker imajo prebivalci v coni B mnogo italijanskih lir, so hiteli v Trst, da te lire hitro zakupijo. Pa je takoj izšla nova naredba, da se ne sme prenašati nobeno blago iz Trsta in ne nositi denar v Trst. V Divači potnike preiščejo, da ne bi rešili kaj italijanskih lir. Težko je to življenje na meji. TOGLIATTI PRI TITU. — Kot strela z jasnega je prišlo tržaškim Slovencem novica, da je bil voditelj italijanskih komunistov Togliatti pri Titu in da se je Tito izrekel za odstop Trsta Italiji. Vsa tržaška okolica se je razburila. Mnogi so odpovedali "Primorski dnevnik," ki je udinjali boljševiški politiki. Komu-nistovsko vodstvo v Trstu, je hitro zbralo "gasilce" in poslalo po vaseh govornike, ki naj bi ljudi potolažili, češ da stvar ni tako huda. V Dolino so poslali Venturinija ,ki je domačin iz Tržaškega brega. A vsa njegova priljubljenost ni to pot nič zalegla. Hotel je ljudem dopovedati, da je odstop Trsta izraz neke višje demokracije in znamenje napredka. Pa ta napredek Dolin-čanom ni šel v glivo. Neki domačin se je opogumil in izrazil začudenje in obžalovanje vseh narodno mislečih, da jim iz Trsta prinašajo take nazore o naprednosti. Vsi na zboru so mu dali prav ^n Venturinija izžviž-gali. Toda boljševizem ima železne kremplje. Drugi dan je pogumni fant dobil obisk neznane osebe, ki mu je povedala, da je storil velik greh, ker je "razburil ljudstvo" in da za grehom print — kazen. prostorov. Nekateri so uganili, da je to storil največ radi tega, da bi s tem obsikal več svojih prijateljev in dal vsakemu nekaj zaslužka, drugi so pa'iz povsem zanesljivih virov vedeli, da je to storil iz prizanesljivosti do svoje lastne osebe, da bi mu kdo ne očital, koliko da poje v enem zasedanju. Kadar ga je namreč trgovska pot nanesla na Rakek, kjer je oddal žaganice, se je ustavil pri Domicelu, kjer je bila običajna božja pot za vse lačne in žejne. Tam si je naroČil pol litra vina in pol kokoši. Seveda, jemati je treba pri tem v poštev to, da je bil Tonkov stric orjaške postave, za katero je bilo pol kokoši in pol litra vina ravno toliko, da je postal zares lačen. Ampak kaj bi rekla lepa natakarica, če bi ukazal prinesti celo kokoš! Saj bi revo zlomilo in pri sosednih mizah bi se začeli drezati s komolci in si z očmi namigavati, enčeš, po glejte ga Tonka, eno celo kokoš bo požrl! Saj veste, kakšni smo ljudje. Ko je tisto lepo pospravil, je plačal, natakarico bogato obdaril, ker Tonek skopuh ni bil, vam rečem, ne zase ne za druge, stisnil dežnik pod pazduho in jo peš udaril čez "čisto stran" proti Cerknici. S seboj je imel namreč vedno dežnik, v petek in sve-tek, pa nikdar ga nisi videl na cesti drugače kot peš. Ker je bil nasajen na dolgih nogah, je bil v Cerknici pri žumru v slabi pol uri. Se reče, saj če bi se mu mudilo domov na Menišijo, bi šel lahko narvnost, dočim je moral napraviti v Cerknico velik ovinek. Kaj pa je en ovinek v človeškem življenju, vas vprašam, pa če ima človek še važne opravke. Pri žumru v Cerknici je bila pa fina kuhinja in fina pijača. Natakarica ga ni vprašala, kaj bi rad, ampak mu je kar prinesla: pol pečene kokoši in pol litra vina. To je lepo v božji gnadi spravil pod streho in odšel naprej z izgovorom, da se mu mudi domov, kar je bila, seveda, velika laž. Predno je bil on doma, je nočni varuh že davno od-klical: ura je ana, ogna nas vari sveti Florjan! Koncem Cerknice, ob cesti na slavno Menišijo, je bila stara kmetska oštarija pri Klemenu.-Stari Klemen bi Tonku nikdar ne odpustil, Tonek pa sam sebi ne, če bi šel mimo njegovega hrama, meni nič, tebi nič. Pol litra vina in pol kokoši, to je bila trifa tudi tukaj. Potem pa spet naglo naprej, da pride na Menišijo, predno zaprejo. Naša vas je zelo napredna in je imeila svoje čase nič manj gost 7 takih prostorov, kjer si je lačen in žejen človek lahko privezal dvpo. Malokdaj se je primerilo, da bi bil Tonek vseh sedem obiskal na en večer, ker za take slavnostne obiske je en večer veliko prekratek. Ustavil se je pa čisto gotovo pri Cencu, kjer so imeli tudi mesnico in vedno kaj v peči, potem pa še pri Bonaču, kjer tudi ni bilo brez nič v kuhinji. Včasih je stopil še k Stergulcu, ali pa v katero drugih napajališč. Tudi tukaj je pospravil pol kokoši. Glede moče se je ravnal pa po okoliščinah, če je bil pozen, ga je predihal pol tira, če je pa še kaj več manjkalo do ure duhov, je pa še primaknil, ker to so bile njegove zadnje postaje pred domom. Do svoje vasi je imel še kakih 10 minut in kadar je prišel domov in je odložil dežnik, je stopil najprej do ognjišča, da vidi, če mu je ona pustila kaj za večerjo. Saj človek vendar ne more iti lačen spat. Taka prelepa prilika so je nudila tudi meni, ki sem iskal vsaj en pravdanski prostor za ohranitev življenja, pa sem videl pred seboj kar dva. Fantički, sem rekel sam pri sebi, da bi se izognil vsakih nepotrebnih debat, tukajle bom pa jaz večerjal, če kaj vem, vi pa, kakor vas je volja. Kaj ne, dobro sem jim povedal v danih okoliščinah. Zdajle nimam časa, da bi vam pripovedoval naprej, samo toliko vam lahko namignem, da brez večerje takrat nisem bil. % AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 19, 1046____ Ljudske povesti FRANC JAKLIČ "Uh!" . . je zavrisnila in zbežala. Pa se je vendar že ozrla in mi dejala: "O, štramec stari!" Jaz sem ji samo zažugal s prstom in si misil: "Imaš ga! . Prav ."gotovo ga imaš!" Sedaj me samo skrbi, kaj bo dejal Lazar, kadar izve. IV. — Ej, bolje je, da gre človek od hiše do hiše in je skoraj vsak (lan pri drugih . . Tako nekaj vidi pa dosti izve . . . . Samemu je dolgčas. Od hiše do hiše sem nosil seclaj vedno žlico s seboj, da ne bi prišel še kje v zadrego in bi mi zopet kdo ne oponašal posojene žlice . . Pa Lazar je menda samo eden na svetu . . Ko sem pri Rožanu omenil, da imam žlico s seboj, mi je dejal: "Kaj? . . Ako ti dam jesti, dam ti tudi žlico." "O, s tako žlico, ki je nisem jaz pomila, ne boš brbal po naši skledi!" je rekla ona. "Kaj misliš, da je jaz ne porn i jem " "To jo pa znaš! Kaj si ženska?" "Ali nisem bil vojak?" "Bodi! . . Tisto-le pod nosom bi bil pa tudi strani vrgel!" "To-le?" sem se začudil in potegnil brke. "Tisto, tisto! . . Uh, kako se meni gabi." "Zato, ker tvoj nima takega, kajne'!" "Pa meniš, da bi ne mogel imeti?" vzraste Rožan. "Veš, prav precej bi ti jih populila," ga poseka ona. Jaz sem se zasmejal, a on jo je pogledal srdit. "Ako bi le hotel . . . Mar bi tebe vprašal?" se zagrozi. Ona se je samo nasmehnila, češ: — Bi ti že pokazala! — da sem se ji moral tudi jaz nasmehniti. "Ko bi ne imel brk, bi bil nekaj vreden." "O-ho — Rožanka, motiš se . . Jaz si upam dekletu bolj dppasti z lepimi brkami kakor s polnim žepom denarja." "'I-jov! . . Ti si neumen." AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Kollanderju boste vedno dobro postrežem. DO YOU GET VITAMINS? Of course you do. Everybodydoev Couldn't live If thoy didn't. Th» question is, do you get ENOUGH Vhamlns? A great many people do not, and as a result, feel below par. :1A|D Ksšasšmsmt ONE a DAY K61 MULTIPLE VITAMIN CAPSULES A single One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsule every day, furnishes the basic daily quantities of the five vitamins whose requirements in human nutrition art known. Get One-A-Day (brand) Multipls Vitamin Capsule* at yow drug itore. MILES LABORATORIES, INC Elkhart, Indiana "Jaz? . . Tako ti rečem: Ko bi bil tako mlad kakor nisem in bi imel take brke kakor jih imam, pa prazne žepe kakor zmeraj, pa bi še Lazarjevo Ančko dobil." "O, za pet ran!" vzklikne ona, vrže žlico na mizo in tleskne z rokami. "Ta bi te pa marala!" "Ko bi bil dovolj bogat," dostavi on. "Tako rada bi me imela, kakor tistega, ki ga ima sedaj rada . Tud| tisti nifria kdo-ve koliko več v žepu kakor jaz, brke pod nosom pa še manjše." "Lazarjeva Ančka ima kakšnega rada? Ta, ki je bogata in sem jaz njena teta? Pa praviš, da ima takega, ki ne premore ničesar." Takega! . . . Takega! Nič denarja, samo brke in pa zal je." "Kaj bo pa Lazar dejal " "Jaz bi rad vedel . . Fant je od fare . . Pa saj ga Lazar pozna." "I11 meni nič ne pove?" "Saj še sam ne ve." "Kateri je pa tisti, kateri?" Skoraj bi bil izbleknil ime Gornikovega, pa sem se vendar še o pravem času spomnil, da je treba molčati. Bogve, v kakšno zadrego bi spravil Ančko in Gornikovega, če bi bil to na dan zvelkel, kar onadva še skrivata. Rekel sem samo: "Iz naše vasi je." "V Dolgem selu da bi bil tak, ki bi bil za Lazarjevo dober? V Dolgem selu, kjer noben fant nič prida ni?" je zareglja-la ona. "Veš kaj, naše fante pa ne boš tako v nič devala, vsi so pri enem koritu zrasli, fantje in dekleta , naše vasi." "To pa že rečem: Noben iz naše vasi je ne bo dobil, tak pa celo ne, ki ne premore ničesar." "To ni naša stavar!" "Naša, Naša! . . Tak, ki nima nič, da bi dobil, tak, Čigav pa je?" az sem molčal, on je pa rekel: "To si pa lepo izmislil, Bar-bič. Tak kalfaktor si še, kakršen si bil." Pomežiknil sem jima in si mislil svoje. Gcrnikova koča je zadnja v Kozjem repu, že tam daleč, kjer se Dolgo selo začne vzpenjati v breg, da se izpred koče lahko gleda preko vasi. V rtič s kamnito ograjo ni velik, pa je lepo obdelan. V gredi pod okni se vzpenja po zidu vinska trta, sicer pa rastejo in cveto na nji raznobojni maki, krške rože, primožki, potonike, geor-gine in podobne cvetlice, ki se ponašajo z velikim očitnim cvetjem, ki ni toliko za nos, kakor za oči. V nasprotnem koncu vrta je majhen zelnik, ob katerem je nasajen fižol na ko-leh. Gospodarskega poslopja ni drugega na vrtu. Staja za dve kravici je r/as Ion jena h koči zadaj, skonca je pa nekaka lopa, ki je shramba za voziček, koše pa tudi za listje. Več se tudi ne potrebuje, ker velikih njiv ni pri koči, samo nekaj majhnih ograd je, kjer se prideluje malo krompirja in repe, včasih tudi pest, ječmena, in se med kamenjem nakosi nekaj trave, ako je suša ne pokonča. H koči spada tudi pravica do skupne paše in drv v gozdu. Zato so morali Gornikovi še vselej vzeti kako njivico v najem, da so več pridelali, in pa na dnin« .30 hodili h kmetom. (Dalje prihodnjič.) ---o-— — Najjužnejši kraj na svetu kjer pridobivajo olje, je otok na jugu Južne Amerike, ki spada pod ,čile. • * » — V Etiopiji je našla olje neka ameriška oljna kompani-ja. 0 parlizanslvu v Šf. Jerneju na Dolenjskem Naslednja pojasnila je napisal begunec, ki pozna St. Jernej do podrobnosti, kar je razvidno tudi iz dopisa samega. Poročilo je odgovor na laži partizanskih pisem. Kdor je bral partizanske laži, naj posluša tudi drugo plat zvona. Obenem opozarjamo na dejstvo, kako strašne izgube živijenj je partizan-stvo na Slovenskem povzročilo. In čemu? Za suženjstvo pod Titovo komunistično diktaturo! Dne 9. avgusta 1946 je ameriški slovenski časopis "Prosve-ta" priobčil dve pismi iz št. Jerneja na Dolenjskem, ki sta ju pisali svojemu bratu oziroma sinu Stanley Stembergarju šent-jernejčanki Vera Kečkeš (ne Koškoš!) in njena mati Ana Stembergar. Materino pismo je še kar trezno napisano in ne vsebuje posebnih laži razen te, da se je našel zapisnik, ki naj bi ga bili zgubili bežeči domobranci, v katerem je bila označena Stembergarjeva družina, ki jo je treba pobiti in premoženje zapleniti v korist konzuma. Domobranci se za kakšen konzum niso brigali. Od Stembergarje-ve družine sta bila doma le stari Stembergar in njegova žena Ana, pisateljica omenjenega pisma. Niti enega primera ne more navesti, da bi domobranci usmrtili kakega starega človeka, kar se pa ne nlore trditi o partizanih, kot bomo videli. Pismo Vere Kečkešove pa j^ polno laži; kaj takega more na, pisati le popolnoma propadla ženska, ki se drži načela: "Laži kar moreš, nekaj bo že ostalo." Trezni bralci tega ne verjamejo, a kaj ko je danes malo ljudi, ki mislijo s svojo glavo. In tako nasedejo mnogim ogabnim lažem, ki jih širijo v svet zaslepljeni ljudje po naročilu KP. En primer iz pisma: "Leta 1944 so fašisti ubili Jožeta Pirkoviča in sicer na njegovem domu, "nato pa zažgali hišo." Vsakemu pa je znano,' da so že 9. 9. 1943 fašisti odšli iz: Slovenije.- Jožeta Pirkoviča s6 .italijanski vojaki ustrelili leta 1942 in sicer na begu. Drug primer: "Androjeve-mu sinu, komaj 16 -let staremu, pa so roke odsekali" (mišljeno je — domobranci). Očividno je 1u mišljen.Androjetov iz Smalč-je vasi. Vsem pa je v Št. Jerneju dobro znano, da je Androjev sin kot mladi pionir zbiral orožje za partizane in se z bombo sam nekega popoldne ponesrečil, da mu je odtrgalo roko v zapestju. ..... Višek nesramnosti in laži pa predstavlja stavek "Pirkovič iz Doline (ta je bratranec Pirkovič Jožeta) je dal zvezati partizane, nakar so jih zmetali na pod in s cepmi mlatili po njih, da so vse pobili, nakar so zažgali pod, nalovili še otroke in jih zmetali v goreče poslopje. Neko partizanko pa so mučili in ji zrezali petkrako zvezdo na trebuhu, hkrati pa so klali ljudi kot živino in ponujali kri za klobase." — Groza! — Rad bi vedel, kje je to bilo, čigav je bil tisti pod? Kateri so bili tisti partizani, ki so v plamenih dali svoja žvljennja za svobodo? Ves čas sem živel v št. Jerneju, pa mi ni nič znanega, da bi kateri starši pogrešali svoje otroke. Bog ve, katera je bila tista tako mučena partizanka? In ljudje poklani kot živina? Kdo je pa prodajal, kdo kupoval človeško kri za klobase? Kaj takega pa menda ja ne bo nihče verjel. V št. Jerseju bi se vsemu temu smejali, ker že dobro poznajo vse partizanske laži, v Ameriki pa menda kaj takega res verjamejo, da objavlja jo celo v časopisih. ičjlanek v listu se namreč zaključuje: "Ti dve pismi dovolj jasno pričata o terorju, ki so ga s sadistično naslado vršili belogardisti nad .slovenskim narodom, ki se je boril za svobodo." — V resnici pa nam obe pismi, a zlasti Vere Kečkešove, bivše partizanke, dokazujeta le to, kako znajo partizani lagati in kako j,im celo lahkoverni- ameri-kanski Slovenci nasedajo. Hočem malo razmere opisati z resnične strani. Nič ne bom pretiraval, pa bo slika dovolj grozna, če govoriš o partizan skih grozodejstvih, se ti ni treba posluževati laži. če poveš le resnico, je slika dovolj strašna. O. F. je začela delovati pri nas v št. Jerneju takoj v jeseni 1941. Zbirali so orožje in se pripravljali za teren. Duša tega gibanja je bila Pirkovičeva družina, ki je že nekdaj znana kot komunistična. pokojni oče je bil komunist. Duhovni vodja je bil Pirkovič Ivo, "akademik," jetičen bolnik, zraven pa še radi revniatizma na postelj navezan, organizator pa o-zanizator pa akad. Pirkovič France. Pomagala pa sta še brata Jože in Rudolf Pirkovič. Sodelavci so bili še zlasti pos. in mlinar iz St. j Jerneja Jerele Franc (Fičk po domače) znan komunist; in u-čitelj Zemljan Jože, znan kot največji lenuh med učitelji, pri katerem se otroci niso nič naučili. On je bral med poukom časopise, otroci so pa karte igrali in podobno. Od vsega po-četka je sodeloval tudi falirani študent, sin milijonarja trgovca Vale Maks, znan pri nas'zlasti svojega razuzdanega življenja in pijančevanja. Majzelj Dodo in njegov brat, falirana študenta, Kušljanovi fantje, Skrbeč in še nekaj postopačev, prevsem i'z vasi št. Jernej, to so bili prvi člani O. F. pri nas. čisto jasno, da so vsi pošteni ljudje z nezaupanjem gledali na to družbo in odklanjali sodelovanje. Znani so bili kot komunisti, ali delomrzneži, vsi na najslabšem glasu. Vendar se jim je posrečilo, da so tudi po drugih vaseh pridobili kakega človeka, ki je veljal pri njih kot vaški zaupnik, čeprav so spočetka pred ljudstvom poudarjali, da so za staro Jugoslavijo, za kralja, niso nikakor mogli pridobiti zaupanja ljudstva, so bili preveč na slabem glasu že iz preteklosti. Poudarjali so, da hočejo okupatorja ,fašiste pregnati iz dežele, a je vsakdo vedel, da tega ne mislijo resni, temveč da jim gre le za to, da se pripravijo za prevzem oblasti, ko bo okupator premagan od drugih. Da niso mislili resno z borbo proti okupatorju se vidi iz tega, da ni niti en italijanski vojak bil pri nas ubit, da niti ranjen v vseh 27 mesecih (2 in četrt leta), ko so pri nas gospodovali. Eden je pokopan na št. Jernejskem pokopališču, pa še tega so italijanski vojaki ustrelili sami. Začetni sestanki O. so se vršili večkrat pri Valetu Maksu, kjer je bila pisarna glavnega ital. fašista — (capo centro). Spomladi 1. 1942 so šli prvi na teren — taborišče so imeli v gozdu nad Mihovem. Italijani so za to vedeli ,a so jih pustili liri miru. Partizanske akcije so obstojale v tem, da so hodili po noči okrog, silili ljudi na svoje sestanke, pobirali obleko in žive nasilno, ker> ljudje niso hoteli dajati prostovoljno in silili fante v gozd, dokler je še čas, pozneje da bo prepozno. A fantje se niso dali pregovoriti, le tu in tam je kdo šel med nje. Večina je mislila trezno in bila prepričana, da partizanom ne gre za boj proti fašistom (to so polagoma zvedeli na sestankih, ki so se jih morali udeleževati po vaseh in na katerih so jim vedno bolj odkrito govorili o Rusiji in komunizmu). Saj so vsi tudi vedeli, kaj bi se zgodilo, Če bi šli vsi v gozd in se že takrat uprli I-talijanom. Italijani bi vasi požigali , ljudi pa pobijali ali odpeljali v internacijo. Nasilje je vedno bolj naraščalo. Vedno hujši je bil pritisk na ljudi, čimvečji je bil odpor proti komunizmu. Zlasti so bili na-sjlni v pobiranju živeža. Živeli so dobro, zato so nasilno odpeljali, mnogo živine. Trpele so predvsem družine, ki so bile idejno bolj močno usmerjene proti komunizmu. In taking so jemali, povrhu jim grozili z ustrelitvjo, češ, da so belo-gardsti. .Začela so se zasliševanja, pretepanje ljudi. Na drugi strani so pa Italijani stopnjevali svoja nasilja proti ljudem, češ, da podpirajo komuniste z živežem. Začeli so zapirati, zasliševati, pretepati (Dalje na 5. strani) Lakota in papež * Papež Sikst V. je bil sin revnih kmečkih staršev. Na svojem prvem potu v večno mesto jemladi kmečki sin baračil, da se je preživel. Z nekaj priber'a-čenimi novčiči je stal nekega Vine pred vrati velike pekarije in jih štel. Ko ga je zagledal pek, ga je vprašal: "Kaj pa delaš tu?" Fantič je odgovoril: "Ne morem se odločiti niti za želodec niti za noge; prvi je prazen, druge so bose; razmišljam ravno, kaj bi bilo bolje, da si kupim kruha ali stare čevlje." Pek je bil dober človek. Povabil je dečka v hišo, ga nasitil in mu podaril par čevljev. Minila so leta. Beraček se je povzpenjal više in više in postal papež. Spomnil se je peka, ki ga je nasitil in obul in ga velikodušno poplačal. -o-- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. Božič je tukaj! Gotovo boste vi potrebovali kakšna lepa darila za vašo mamo ali očeta, za brata, za sestro ali za prijatelja. Pri nas imamo veliko zalogo vsako vrstnega blaga, pripra vnega za vso vašo družino ali za vaše prijatelje. Velika izbira vsakovrstnih suken j za žene, dekleta in otroke. Ravno-tako tudi velika izbira vsakovrstnih oblek, jopi-čev (sweaters), vsakovrstnega spodnjega perila za moške in ženske. Za moške srajce, kravate, nogavice in rokavice. Pridite k nam, se vam priporočamo ter vam voščimo vesele božične praznike in veselo ter srečno novo leto 1947. Anzlovar's Department Store 6214 St. Clair Ave. (Dec. 19, 20, 23) BELO I0IUQ MALI OGLASI Stanovanje iščejo Trije odrasli v družini iščejo stanovanje 5 do 6 sob v okolici od 60. do 102. ceste, med St. Clair in Superior. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokli-če EX 4537. (252) RE-NU AVTO BODY CO. Popravimo vaS avto to prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderle. Welding I JOHN J. roZNIK G Len vlile 3830. •82 East 152nd St. East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. SUt St. HEnderson 9231 Be priporoča za popravila In barvanje vaiega avtomobila. Delo točno In dobro. Leivis gre na sodnijo. — Gornja slika je posneta v zadnji pre »logarski stawki in nam predstavlja voditelja prcmogarjev, John L. Leivisama poti v sodnijsko poslopje v Washing tonu, D. C., da se zagovarja, ker se ni pokoril sodnemu odloku, ki mu je prepovedal o klicati premogarsko stavko. FR. MIHčIč CAFE 7114 St Clair Ave. ENdieott 935« 8% pivo, vino, 4ganje In dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Michael's Floral Shop MICHAEL SUHADOLC, lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX 3408 (Thura.) VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti In govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 85 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden Hrana in uniforme zastonj. Zglasit« Be » The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Sprejme se PACKERS za Shipping Room INŠPEKTORJE 53 ur na teden Ohio Piston Co. 5340 Hamilton Ave. (x) Za čiščenje Sprejme se ženska za čiščenje pisarne in sicer 1 uro zjutraj 5 dni v tednu. Zglasite se pri Hoffman Bronze & Aluminum Casting Co. 1000 Addison Rd. (149) Sprejme se Delavce Inšpektorje Trucker je i za 2. in 3. šift 5 dni v tednu Dobra plača od ure Stalno delo z 60 let staro kompanijo. Bishop & Babcock Mf*. Co. 1285 E. 49. St. __(251) Dekleta Ako ste diktafone operatorica, stenografinja in ee želite zaposlitev v bližini, vprašajte Joseph T. Ryerson & Son, Inc. 5414 Lakeside Ave. ali telefonirajte HE 1000. (255) MALI OGLAS! Furnezi Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 8237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV Vas muči revmatizem ? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna Novi (urnezl ca premo«, plin, rti]«, gorico vodo «11 paro Resetting »15 — člStenjc «5 premenjamo stare na plin all ol]a Therm oe tat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN IH87 Oovm-tino „iov,.^Oepartment of ' Agrikultura. ........ ft I / Polono polije rdečica po ob-r i raizu. Cene pa nadaljuje rav- pr; nodušno: nji "Mladost je norost. Nikar zai mi ne očitajte tega greha, za- nil radi katerega sem se pokesal že mc tolikrat! Toda za Tono ne po skrbite. Ta nam ne bo delala ko sitnosti. Je že vse poravnaj zai no." ka; "Tako, kaj pa je, Cene, s tvojo vero? Ali je imaš samo ku le pasjo? Pravijo, da te ma- ne! lok d a j vidijo v cerkvi." nil "To vam je pa že kaka baba « natvezla! Kaj res vsaki pri- ži. smodi več verjamete kakor me- šm ni? Povprašajte našega žup- pil nika, kakšen kristijan sem?" lož "To lahko rečeš, ker veš, da ste ne bom šel vprašat. Samo to ga ti povem: jaz hočem, da gre na- po še dekle v krščansko hišo, lca- ra' kor je tudi naša hiša krščanska. Pri vas pa menda malo mi držite na poste in molitev." je1 Še bi bil tekel ta pogovor, da» kini rekla Polona: < ra "Jaz vaju ne morem več po- bo šlipati." ve "Pa pojdi, če nečeš!" odgovori oče in izpije iz kozarca, žh "Le potrpi tu Polonica! Še en bokal ga bomo," reče Cene in pokliče pri durih natakarico. In še so pili. Sedaj se je Krajcevo srce že bolj omečilo. Da je le povedal Cenetu, kar je imel na srcu, pa je bil zadovoljen. Zato so s časoma zopet prišli na ženitev. Sedaj j 6 prišla tudi Ceneto-va mati. Dobra ženica je vidno vplivala na Krajca in hčer. "K e r imaš dobro mater le imam Še nekaj upanja, da me ši ne vodiš za nosV, reče Krajec se Cenetu. , gc "Kje sB pa vaš oče?" povpraša Polona. ki "Že več dni sem stočejo, da li] jih glava boli", odgovori Cene. 10 "Menda so tamkaj v oni sobi." pj "Kaj, ko bi jih poklical?" se "Najbrže leže. Danes tako 0t niso za pogovor." je In še so pili, dokler jih ni noč vzela. Dogovorili so se pa St vendar-le tako, da pride Cene na ogled. "A pred adventom se še ne p mudi," reče Kraje. "Prdpustom torej, mislite " d reče Cene. j Kmalu potem se odpeljeta g. Krajec in hči. / q Pri Crevesnikovih pa tisti p večer še dolgo niso pospali. Stari je hudo obolel. Poslati j so morali po zdravnika. Najbrže ga bo zadel mrtvo- t ud, reče zdravnik pred odho- j doni. s In ni se varal. Drugi večer je bil stari Črevesnik že ves trd j po eni strani, ne leva roka, ne noga mu ni služila. Tudi mešalo se mu je. Ko pa je bilo } zjutraj nekoliko bolje, poželi duhovnika. ; Ko se spravi z Bogom, po- , kliče Ceneta in ga prosi, naj pošlje koga po berača Bogme-ta iz Bič j a. Cenetu se je zdelo čudno, čemu hoče oče Bogmeta. "Najbrže se mu meša", je menil sam pri sebi in tolažil očeta, da B ogrne že pride, a sedaj ne ve, kje bi ga iskal. Toda bolnik je le ponavljal željo in komu je sin ni hotel uslišati, poslal je skrivaj po dekli nekoga v Bič je. A Bogmeta ni bilo dorrja. Šele čez dva dni prileze tam s hribov, kjer je beračil. Njegova zakonska polovica mu pove šele drugi dan, ko je minula nedelja, da ga žele pri Crevesnikovih. Ko ženico dobro ošteje, odrine od doma. . ^ v, vr Stari Črevesnik ga je težko pričakoval. Bogme sede poleg njegove postelje, bolnik pa mu začne pripovedovati v pretrga- ^ nih stavkih dolgo povest. Bogme se parkrat pokriža med pripovedovanjem. Ko pa bolnik ^ konča svojo povest, mu berač ^ zatrdi, da bo storil vse tako, kt kakor je bolnik želel. Naposled seže Bogme bolni-ku v roko, v kateri se zasveti ^ nekaj svetlega ter zapusti bolr / nikovo sobo. Cene ga je prestregel v ve- M ži. Toda Bogmetu se je strašno mudilo. Toliko, da je iz- ^ pil kozarček brinjevčka in za- ,. ložil kos belega kruha, že je A stopal iz hiše. Vselej pa, kadar ga je Cene vprašal, kaj mu je ^ povedal bolnik, se je naredil ravnodušnega in dejal: "Nič takega!" ti dve besedici ^ mu nista mogli iz glave. Ne-jevoljen je bil na očeta, da iza-kriva sinu, kar je povedal be-raČu. Le še enkrat je bil pri bolnikovi postelji, potlej pa ne , v -v a j vec. V: , . d. Med tednom je bolnik sklenil ^ življenje. n XIII. J v< Imel sem pticico, pa mi je zletela; ^ srečna bo vejica, kjer bo sedela. ^ Narodna. c< Zopet je prišel predpust. Zima pa je bila huda tistega leta. Vsak se je držal naj raj- g. ši peči. Le ženini in neveste so ^ se vozili okrog, da je bilo kaj ^ govoric pri pečeh. Q V Bič ju je je bilo dovolj ta- ^ krat. Možje so modrovali, ko- n liko dote bo imela Krajčeva Po- h Iona; žene so pomilovale Roparjevega Antona, dekleta so j se pomenkovala o Polonini_ r obleki, kakšno bo imela; fant- r je so se posvetovali, kako bodo "voglarili", otroci pa so se ve- j. selili, kako bodo zijala proda- g jali in "štruklje" jedli. ^ Na okolicih sta bila Cene in Polona. „ Pri Krajčevih je kobila na dvorišču naprežena. Janez sto- { ji poleg nje in se kar v eno smer prestopa, ker ga zebe. i Oče pa hodi oblastno po hiši praznično napravljen. , "Polona, ali še nisi naprav- ; 1 Ijena?" zakliče. "Kmalu bom, oče'" odgovori : dekle z druge strani hiše, kjer " ji je Agata spletala dolge lase. i l" Kar prisope po vrtu sem be- * rač Bogme. "Janez, kam se pa peljemo?" "Bogmeta iskat" se pošali \ mladenič. * "Aha, dobro da sem prišel. Sedaj le izprezi, ker je Bogme že tukaj!" J "Pa ne bom"še za sedaj." ' "Bomo videli," reče berač in rc stopi proti veži. "Ali so oče v hiši?" tu "Poglej, boš že videl!" če "Lej ga, lej, kako je košat!" k< zamrmra berač in stopi s pik- K rim nasmehom v vežo. ki "No, prav tebe smo čakali, je Bogme!" ga pozdravi Krajec, ni in hoče stopiti v kuhinjo, da bi dal beraču merico moke. tr "Le počakajte, oče! Nekaj se vam moram povedati." to "No, kaj se boš pa zlagal?" "Stopite v izbo!" "Zlažeš se lahko tudi v veži." "Pa ne mislim lagati." Krajec topi nejevoljen v izbo. Bogme zapre za njim varno duri. Nato ga prime za roko in privede do mize.. "Krajčev oče! Danes vam imam nekaj takega povedati, kakršnega niste še nikoli slišali in tudi ne boste nikoli več." "Le hitro povej, kar misliš! Meni se mudi." "Janezu lahko kar rečete, da ižpreže kobilo. Tudi Poloni recite, da gre kar južino kuhat! Ali mi ne verjamete?" "O Črevesniku boš povedal iopet kakšno novo, kaj ne?" "Ta je pa res nova. Toda povem naj prvo, da noben še ne ye tega, kakor edino jaz. Poprej je vedel edino stari me-šetar, sedaj pa vem edino jaz. In starec mi je rekel na smrtni postelji, da povem še komu drugemu, ako bo treba. In sedaj je treba, da povem tebi. Toda rečem ti: molči! To bo najbolje :za te in še za koga drugega. — Sedi tukaj-le na klop in pripravi se, kar ti povem na uho. Težka bo ta beseda zate. Zato se nikar ne ustraši." Krajec sede na klop poleg berača. Bogme pa mu zapeše- če nekaj na uho---- * * * Janez je klel, ko je moral spreči kobilo. Agata se je hu-d oval a %gi)ieta. Uolona pa je povpraševala, čudeč se, sedaj očeta, zdaj Bo&meta. Toda oče Krajec ni črhnil besedice, Bog-' me pa je zadovoljno žvečil kru-" hovo sredico in srkal Krajče-' vo slivovko. Kadar ga je Po-! Iona povprašala, pomigal je z L ramama in dejal: "Ce ne mo-" rem, ne morem!" > "Pisma delat" torej niso šli " tisti dan Krajčevi. In izvedelo " se je vse prekmalu, da je vsega kriv Bogme. 1 Bogme pa je hodil odslej po vasi trikrat bolj ponosnejši a kakor doslej in malhe ni obe- - sil čez rame. Pri vseh je do-o bil na mah nenavadno spošto- - vanje. Tonček bi mu rad dali jal žganje tudi na upanje, a sedaj Bgme ni hotel. Vedno .je r- imel dovolj drobiža pri sebi. Pri Krajčevih je bilo vse ne-n kam potrto. Janez je prežal :r na Bogmeta, da bi ga ujel v i- besedi. Polona ga je kar klicala, da mu položi kaj na ro-e- ko. oda Bogme se je naredil nevednega kakor Lahov koš in, "' kolikokrat ga je skušal kdo li upijaniti, ni se mu posrečilo, da bi izvabil iz njega kako skri-:1. vno besedo. Nekatere ženice so le ga imele kar ,za čarovnika. Le s starim Krajcem je zinil kakšno skrivnostno, a še ta je bila redka. Sčasoma so ljudje pozabili tudi to, da se je možitev Kraj-čeve Polone podrla, in malo kdo je še govoril o tem. Pri Krajčevih pa so imeli marsikatero nedeljo popoldne Logarjevega Antona in strica Cad-nika v gosteh. Cas celi rane včasih zelo hitro. Vsaj kaže se tako. Ali' se pa srca vselej tako zdravijo, to je druga stvar. XIV. Kdor vse verjame, temu je vse verjeti. ' . Fenelon. Temna noč je bila. Niti J koščka lune ni bilo na nebu in ' nobena zvezdica ni privoščila j svoje svetlobice Zemljanom. Še celo suh sneg je naletaval v ! drobnih kepicah, nadležna burja pa mu je stregla prav po hlapčevsko. In vendar je pra-tika imela pokazati že prvi pomladanski dan. Ob takem vremenu pač še ponočnjakov ni mikalo iti izpod strehe. Vsakdo se je rajši ugnezdil k peči, ako ne celo za peč. ^ t:-*i-«!H Še je svetila luč malone po vseh hišah v Bič ju. Izvečine so ali večerjali ali molili rožni venec. Pri Bogmetu pa ni bilo več luči. Oba sta že močno dihala: eden za pečjo drugi pri peči. Kar potrka nekdo na okno. Ženica za pečjo se takoj predrami in reče: "Ti, slišiš? Nekdo trka." Toda Bogme je ležal kakor tnalo. Kmalu zaropoče drugič okno. "Ožbe, kaj tako trdno spiš?" se zopet oglasi ženska. Še predno se Bogme dobro predrami, že potrka nekdo tretjič na okno. "Kdo trka? Cotovo si se ^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ai zmotil prijatelj! govori Bogme z zaspanim glasom in vzdiga počasi glavo. "Bogme odpri!" "Kdo pa si " "Kaj me ne poznaš?" "Kadar jaz nočem poznati, ničesar ne poznam!" "Nikar me ne mudi, pasja dlaka! Mene zebe zunaj!" "Povej kdo si? Jaz te ne poznam." (Dalje prihodnjič.) AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 19, 1946 ^ ....................' S pod fašisti in nacisti. Slovenski narod tega ni kriv, krivi so tisti, ki so na konferencah prodali Jugoslavijo komunizmu. Kot sem in tja berem, se dajo tudi nekateri ameriški slovenski listi potegniti za nos z lažjo, da so slovenski duhovniki neusmiljeno streljali in morili partizane. Pri naš tem lažem že nihče več ne verjame ker je že preveč očividno, da so grdo zlagane. Kako se znajo komunisti take laži izmisliti, kaže naslednji dogodek: Bilo je poleti leta 1943. Nemci so po Gorenjskem preganjali partizane. Partizani so se razbežali na vse strani. Neka j jih je pribežalo tudi na notranjsko stran. Tako je pri-bežtfl neki partizan v okolico št. Jošta do neke hiše. V hiši so bili fantje — vaški stražarji. Ko je partizan spoznal položaj, se je takoj hotel u makniti. Fantje so ga prosili, naj se uda, češ, da se mu ne bo nič žalega storilo. Mislili so, da je tudi on eden izmed mnogih gorenjskih fantov, ki so bili zapeljani po pretkani komunistični propagandi. Partizan pa ni hotel nič slikati o udaji. Bežal je. Fantje za njim. Prihiteli so fantje še iz postojanke in partizana obkolili. Ko je partizan videl, da mu ni mogoče uiti, se je s puško ustrelil pod brado v glavo. Ne daleč od tega nesrečnega kraja je bil ravn^Kar duhovnik, ki je iz Ljub!jane prišel na o-bisk domov. Prihitel je na kraj nesreče in dal nesrečnemu fantik'pogojno sv. odvezo, misleč, * a' si je v zmedenosti konč/ .ivljenje. Iz bližnjega št. Je ca so poklicali domačega d hovnika. Ker je bil partizan ob njegovem prihodu verjetno že mrtev, mu je mogel podeliti sv. maziljenje samo pogojno. Mrtvega so pripeljali na št. Jošt, kjer je bil pokopan. (Po njegovi smrti se je ugotovilo, da je bil ta partizan Peter , Kožuhov Tone iz Sv. Barbare nad škof-jo Loko). Zanimivo pri vsem tem dogodku pa je tole: Na Gorenjski strani po Poljanski dolini tja do škofje Loke so partizani raztresli govorice, da je šent-joški kaplan lastnoročno ustrelil tega partizana. Govorice so širili in mnogo ljudi je bilo, ki so lažem dolgo časa verjeli!. ^errg (£hmtma* mtit JV ^iappy TO ALL OUR SLOVENIAN FRIENDS AND PATRONS IBJfcWWliir i"i > 1 H' ir Ji i " i ill ii i i II i in i ''i I CHUNO'S FIVE POINT CLEANERS 5 Points to Better Cleaning 24-Hour Personalized Serviced WE PICK UP AND DELIVER Luxury Cleaning—Economy Price; #»i Expert Cleaning and Remodeling 1*1 / —>-| f GREETINS \ DRESS SUIT ! » RENTAL ii FOR MEN ONLY | it Full Dress-Tuxedo-Cutaway W | Blue Serge | it Complete Accessories il! |t GEORGE H. SCHWANE | it Manager ffi $235 The Arcade MAin 5856 ,)) GREETINGS HUTCHISON SERVICE STATION 2154 Wooster Road BOulevard 9734 EUGENE WIZY Formerly with Knabe Warerooms 1 PIANO SPECIALISTS 23 Years Experience in TUNING - REPAIRING REFINISHING Complete Piano Service. Specialist' cn Grands and Reproducing . Pianos i NEW and USED FIANOS AT REASONABLE PRICES 1 Estimates Without Obligation \ i 2962 East 111th Street i GArfield 1197 j * ' "..i FLOWERS Funeral Flowers—-Always Fresh Baskets, Casket Sprays, Blankets, etc. Flowers of Beauty Personal attention given all orders by Earl McFa rland & Sons. Store and Greenhouses 1015 Yellowstone Rd. Cleveland Heights CaM EV 0780 Over 35 years in business MuniiiiininiiiiiniiiiitiiiiiiinHHamiiiitiHiuiiiiiiiiiHiHiiliiuiih Greetings TOWING REPAIRING ALL MAKES OF CARS FRANK'S GARAGE 1482 Green Road South of Mayfield EV. 2646 3 iiiiiiiiiic3iiiiiiiiiiiit3iiiiiiiiimniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiM[iiiiiiiiiinit'> GREETINGS T. J. COOK CERTIFIED PUBLIC ACCOUNTANT 1840 Standard Bldg. MAin 1662 GREETINGS W H I T T I E R HOTEL 1687 East 55th Street DON 11. WHEELER Mgr- EN. 9211 Kako so nastajala grda domobranska grozodejstva, o katerih vedo zdaj nekateri slovenski ameriški listi veliko povedati, naj pojasni sledeči slučaj: "Leta 1944 so naleteli domobranci na partizane, ki so se utrdili v Ortneškem gradu. — Pri napadu je padlo precej e nih in drugih. Domobrancem se je posrečilo pregnati partizane iz gradu. Ko so domobranci odšli, so se partizani zvečer zopet vrnili v liste kraje. Partizanski štab je pokli-ral nekega Štajerca (partizana) na Ortneški grad in mu u-kazal, da mora truplom padlih partizanov porezati ušesa, nosove, jezike, spolovila, jim iz-takniti oči in jih še drugače iz-maličiti. Ko je to naredil, .so mu pod smrtno kaznijo zabičali komu kaj črhniti o tem. Nato je štab poslal po moštvo in po civiliste in ofarji so jim kazali razmesarjena trupla, rekoč: "Tole so belogardist; naredili z našimi partizani, ki so jih žive dobil v gradu." Moštvo in civilisti so seve verjeli in se strašno zgražali nad krutostjo nečloveških domobrancev, ki žive ljudi tako grozno mučijo. Tisti štajerski partizan pa komunističnih grozodejstev in grdi'h laži ni mogel prenašati in se je javil domobrancem v Novem mestu ter vse povedal. Jaz sam sem slišal to zgodbo iz njegovih ust. Holgate — Childhood Interest • Playskool MP TEACH-A-TOT-REG-A-PEG MINATURE CASH REGIS-IS! TER, SPECIAL XMAS OFFER ONLY..................................2-29 iiPl ROCKING HORSE for the Year Old................................................. 3.95 « TABLE AND CHAIR SET, Strong Construction ............. 3.95 gfi! DOLL CRADLE, Panel E#c!s, Spindle Sides, I9:H Long.............. 2.29 Wfg NICE ASSORTMENT OF ROCXERS from..........................1.50 to 5.95 ii fefti Also Gift Suggestions of Smart Clothing Thru 6 Years 4 THE TODDLER SH0PPE 10431 Clifton Blvd. AT. 4711 OPEN EVERY EVENING TILL 8:00 Ample Parking on 105th or North Side of Clifton m'm HOLIDAY GREETINGS To All Our Friends and Patrons heirless Electric Sales & Service 3423 - 25 - 27 - 29 Memphis Ave. FL. 5686 KmP^oiT backing your future with your purchases of extra U. S. SAVINGS BONDS. O PARTIZANSTVU V ST. JERNEJU NA DOLENJSKEM (Nadaljevanje z 3. strani) ljudi in groziti z internacijo. Ljudstvo je strašno trpelo od partizanov in Italijanov, zaščite ni bilo nikjer. Glava za glavo je šla iz hleva, praznile so se kašče, a za plačilo so jim grozili komunisti z ustrelitvi-jo, ker so vedeli, da za nje ne marajo in ker niso hoteli iti moški med nje. Nič boljše ni postopal okupator, uničeval, zapiral, pretepal, požigal in bombardiral nezavarovane vasi. Uvideli so, da jim ne bo pomagal nihče, temveč si morajo pomagati sami. Partizani niso le grozili, začeli so s poboji sebi neljubih oseb. Med prvimi so pobili iz naše občine šest svojih vojakov — tri Komarjeve brate iz Roj, cestarja Pavlenča, Žni-daršiča iz Roj in Kovačiča iz Drame. To je bilo menda že v aprilu ali začetkom maja 1. 1942. Kmalu zatem šol. upr. Zajca Adolfa iz Čadrež, sobo-slikarja iz št. Jerneja Makov-ca Andreja, oba druž. očeta, potem Frankoviča Vinkota, 15 let starega šol. sluge sina iz Št. Jerneja; Klemenčiča iz Žvabo-vega; trafikantinjo Zagorc in njeno hči Vido iz Št. Jerneja. Trafikantinja Zagorc je šla v Novo mesto po opravkih kljub prepovedi partizanov, a so jo na cesti prijeli. Morala .je pisati pismo svoji hčeri, da naj ji pride nasproti. Nič hudega sluteč ji je prišla nasproti in so potem obe odpeljali v Gorjance, ju mučili in ubili. Partizan Majzelj Dodo je enkrat povedal nekje, da sta morali bosi plesati po žerjavici. Strašno so tudi mučili Zagorca Janeza, pos. sina iz Gor. Stare vasi. Ljudje so trepetali in čakali, kdaj pridejo na vrsto, da ji'h čez noč popolnoma o-kradejo ali celo ubijejo. Moški so se skrivali po polju, v žitu in koruzi, ali so si kje drugje napravili skrivališče, da bi bili varni pred partizani. Nekatere kmete so popolnoma oropali, jim pobrali vso živino, vse pridelke, vso obleko. Par kmetov (Vodeničar iz Cerove-ga loga, Turk iz Loke, Prhne iz Maharovca itd.) so tako o-kradli, da so si morali hlače izposoditi, da so mogli med ljudi. , Le ene spodnje hlače in eno srajco so pustili. Vso posodo, žlice in vilice so odnesli ali uničili Zjutraj so morali k sosedom po posodo in po krompir, da so si mogli skuhati. V juniju so bili ljudje vsi pripravljeni, da gredo v gozd in polove komuniste. Komunisti sc to zaslutili, prepovedali vsako gibanje iz vasi v vasjbrez njihovega dovoljenja in mnogo fantov odpeljali na zaslišanje, jih pretepali, tri od njih — najboljše — Lužarja Jožeta iz Maharovca, Guština Janeza iz Gor. Mokrega polja in Krhina Antona z Gradišča pa ustrelili (3. julija 1942 na Ržišču nad Kostanjevico). Istočasno so odpeljali tudi kaplana Kastelica Vinkota, ki je bil komaj deset mesecev na fari in ga je zlasti mladina zelo vzljubila in ga že 30. jun.. 1942 nad Ržiščem ubili. Vse štiri so skoro nage pokopali v gozdu. 1. nov. 1942 (Vsi sveti) so bili prekopani in prepeljani na šentjernejsko pokopališče. Strah pred partizani je še narrstel, še bolj so begali ljudje .n se skrivali pred partizani V 'gustu so ubili' še kmeta Prh- ca Jerneja iz Dol. Maha-rovc ki je bil eden izmed na,i' olj priljubljenih in spoštovan h mož občini. Duhovnika Franceta Kupljenika so v Moravčah NehfM zaprli, mučili in ga odpeljali na Hrvatsko. Vita mil11 '' končno do- »tore. ' j Stil o vas v Ore- MIIES ^ k.. hovico. Dvakrat so ga partizani odpeljali na zasliševanje (enkrat zvezanega dve uri daleč), potem je pa šel iz Ore-hovice v št. Jernej, ker se ni čutil varnega pred par vaškimi partizani. Zato so pa takoj odpeljali njegovega 19 letnega brata Viktorja in ga ubili nekje v Gorjancih. Od beguncev pred Nemci so ubili pri nas še abiturienfta Alojzija Neči-mer. Nameraval je iti v semenišče in ni hotel ostati med njimi, ko so ga odpeljali. Strašno so ga mučili v Mihovem, zvezanega so ga peljali mimo Pleterja, na ozemlje svetokriž-ke fare in pobili. Odpeljali, mučili in pobili so tudi 3 begunke pred Nemci, Lisec po i-menu in ,to mater in dve hčeri, najmlajša stara kakih 13 let (morda še manj). Od žensk so v avgustu 1942 pobili še Zagorc Ano in Zagorc Jožefo iz žapuž. Zagorc Ana je bila že v 9 mesecu nosečnosti, a so jo kljub temu grozovito mučili z ognjem, kot je dokazala zdravniška preiskava čez tri tedne po smrti, ko sta bili s svakinjo prekopani. Obe sta bili pobiti s kolom, zlomljene so bile roke, izbili zobje, razbite čeljusti, koža je nosila 'znake o-peklin, ognjišče je bilo poleg grobov. Obleka na telesu je bila tako zvita, da je kazala na znake posilstva. To so storili, ker je Matija Zagorc, mož Ane in brat Jožefe, pobegnil od partizanov. Od starejših ljudi, ki so jih partizani pobili, sta predvsem Zevnik Alojz iz Gor. Vrhpolja, star okrog 80 let in Gorišek Jože, soboslikar iz št. Jerneja, star okrog 60 let. To so žrtve po imenu, ki so jih partizani do nastopa vaških straž pobili. Prav vseh se na pamet ne morem spomniti, a izmišljen ni nobeden. V sept. 1942 so pa nastopile vaške straže, ki so jim nekaj orožja dali Italijani, da bi branili svoje imetje in svoje življenje pred roparskimi partizanskimi tolpami. — Ljudje bi v nekaj tednih lahko sami napravili konec partizanom, ko bi jih Lahi ne ovirali. Le malo je bilfc sprejetih v vaške straže in še ti slabo oboroženi. Vendar je bilo partizan-stvo skoro uničeno, čeprav so jih Italijani iz Novega mesta očitno podpirali z orožjem in živežem; Z nastopom vaških straž se je pobijanje civilnih ljudi precej ustavilo, ker so se %>ali represalij. 9. 9. 1943 so Italijani izročili oi'ožje partizanom in ne vaškim stražam, kot .je bilo pričakovati. Delno so člane bivših vaških straž u-jel'i in mnogo okrog Kočevja pobili, drugi so se skrivali ali ušli v Ljubljano. Prišlo je do ustanovitve domobranstva, katerega namen je bil rešiti deželo pred komunizmom, ki ga je slovenski narod vedno odklanjal in varovati imetje in življenje ljudi. V boju s partizani je padlo precej mož in fantov — okrog 60 iz naše občine. Upali so fantje, da za-padni zavezniki ne bodo prepustili dežele komunizmu, ko je vendar narod v veliki večini proti. A so se motili. Angleži so jih razorožili, ko so se k njim v maju 1945 zatekli in jih izročili partizanom v smrt. Tako je bilo pobitih, računam da 300 do 400 mož in ^intov iz št. Jerneja, bivših domobrancev po končani vojski, a prav mogoče, da še več. Pobitih tudi precej civilistov, med njimi tudi župnik Cerkovnik France, kaplan Siapšak Božo pa je obsojen na 15 let ječe. Tako izgleda naša domovina. Računam, da je vsega skupaj najmanj 700 ljudi pobitih v zadnji vojni iz občine Št. Jernej, povrhu,pa jim vla-j da peščica komunistov, katerih ljudje ne marajo. Teror, nasilje, diktatura pa hujša kot [get vmmmm thrill froml at I I!_______AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 19, 1946 SERVICE Is Our Motto Sinclair Gas Lubrication - Washing Polishing - Simonizing Tires - Batteries Accessories HOLIDAY GREETINGS Under New Management FURNEY'S v dress shop W 15612 Euclid Ave. at Coit Rd. 7 Liberty 9164 Good Selection of Beautiful Things for Christmas Dresses...........from $8.30 to $22.95 Grand Handbags..............$2.50 up Blouses, Sweaters and Skirts Blouse^ $3.50 up — Sweaters $3 up Plenty of Gift Handkerchiefs, 85c up Lovely Lingerie — Costume Jewelry Open Hon. and Pri. Till C P. M. Tues.. Thurs. and Sat. Till 7 P. M. Closed Wednesday Afternoon T<> All Our Friends and Patrons BECK'S DRESS SHOP (FORMERLY OF 14818 DETROIT AVE.. LAKEWOOD) New Owners and Operators of RUDMARIES----West 25th at Denison Are taking- tins means of informing their former customers and friends-0 extending a cordial invitation to ALL to visit their Truly Modern Store. Featuring a fine line of Womens'. Misses' and Infants' Apparel at Reasonable Prices. 3821 West 25th St. ON. 0049 We Always Appreciate Your Patronage i 2358 Professor Ave PRospoet 1429 »)! James Koubeck Awning Co, ________Complete Awning Service šš/SmE- M Covers — Venetian Blinds And Canvas Specialties WA. 8780 — 3642; East 131st St. Place Your Order Now For Spring Delivery HOLIDAY GREETINGS ANTHONY CARLIN CO. ENdirott 2100 Jos. C. Bycoskie 8 A.M. to 8 P.M. CLOSED SUNDAYS FAIRFIELD SERVICE STATION W. 14th & Fairfield CH. 9457 2717 E. 75th Street Cleveland, O HOLIDAY GREETINGS "Furniture That Makes Good Because It Is Made Good" kronheim's I MAIN SHOW ROOMS OPEN EVERY EVENING I 2043 East 55th St (Just a few steps from Euclid) RADIO jj * REPAIRS j ALL MAKES J Home & Auto * Combinations Our 3 Specialty * 100% S GUARANTEE ! X Pick Up & Delivery J Ashburyf adio Service; 11009 Ashbury Ave. CE. 1189 S WATCH REPAIRS ' RUSHED All Work Guaranteed Diamonds - Jewelry Ted's Jewelry 721 Fidelity BIdg. Opposite Vincent 1940 E. 6th St. Please Mention This Ad ' XMAS GREETINGS | M. J. KNOBLAUCH | BROADWAY STUDIO Iv £ Photographers jlj Specializing in Weddings •/j Families - Groups u Children's Portraits i t 3378 East 110th St. Michigan 1146 CEMETERY MARKERS Sale Musical Instruments XMAS SPECIALS new accordions 120 BASS $275 UP USED guitars, $10 up; E fiat alto saxophone, completely overhauled, $120; professional B flat King ' Silvertone trumpet, completely overhauled $125; 120 base accordion, $300; complete drum outfit $89.50; Bell system amplifier complete. $160. KAV-XiXOI'IIONE LIKE NEW—$85 WE SPECIALIZE IN ACCORDION REPAIRS Broadway Music Shoppe JOHNNY UUDAY. MGR. 9102 Broadway Ave._BR 2611 Business Opportunities AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. CONFECTIONERIES, GROCERIES-MEATS GAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS Call us for appraisals; we have plenty of cash customers TO BUY OR SELL STAR PATTERN WORKS 1917 East 55th Street HEnderson 8176 W «■» Foundation BY BRINGING IN THIS AD YOU ARI ENTITLED TO 10% DISCOUNT ON ANY PURCHASE CALVARY MONUMENT WORKS 9tfM-10 Mile, Av». Ml, 1411*1047 GIRLS (1G years and over) Attractive work in a clean, quiet plant. Good Rate of Pay You do not need previous experience WEST END LAUNDRY 10610 Madison Ave. miiimiiUEiiiiiiiiiiiiimiiiisiiiiiiini; | XMAS GREETINGS I MEIRING MILLINERY r j; 5724 LORAIN AVE. ; | M El rose 2773 ii | Open Evenings Authorized Factory Service on PREMIER and UNIVERSAL Vacuum Cleaners We Pick Up and Deliver Call Gl. 1470 - 9393 Immediate Delivery on 1946 Premier Cleaners Free Demonstration si. CLAIR RADIO and APPLIANCE 12819 St. Clair Ave. We Repair All Makes APPLIANCES IRONS - TOASTERS VACUUM CLEANERS CALL THAT JOVIAL IRISHMAN W. J, SHAHAN The m«n who knows and really sells businesses; 23 years in Cleveland ToWer Investment Co. MAIN 8171-8175 «21 HIPPODROME BLDG. XMAS GREETINGS Notice dr. wm mnnerman or. scoii merman OPTOMETRISTS HAVE NOT MOVED 24 Years in One Location 15226 Madison Avenue DO NOT BE CONFUSED BY OTHERS OF THE SAME NAME Call LA. 3268 For Appointment iS^g«^: _________ ...............................................worn......iiiiS^ SEASON'S GREETINGS james I CASSIDY Advokat j MAin 3105 810 Standard Bldg. | I JEWELRY FOR E^ERY OCCASION K M^k Priced to every purse • • • styIed to every taste | M walter F. MEYER t dS&J QUALITY JEWELER | { ^^ 12509 St. Clair Avenue | BILL THE MOVER & SONS Storage - - Packing Shipping - - Crating No Job Too Big or Small ANOTHER JOB WELL DONE Member of Veterans MU. 4276 10601 MORRISON BUCKEYE WINDSHIELD CO Auto Safety Glass J LIBBEY - OWENS jl FORD ^PITTSBURGH ;l For All Model Cars jj & Trucks j Same Location Since 1022 J 7806 Lorain Ave. • WOodbine 5200 ; GREETINGS ; KREDO HEAVY * j HARDWARE CO. J ? 2587 W. 25th Street ) i PRospect 6095 } « t THE EMPIRE PLATING COMPANY Pblishing—Plating—Tinning—Japanning Wm. E. Oberg, President 8800 EVARTS RD. CEdar 1067 ( GREETINGS j CHAMPION MACHINE AND FORGING CO. j 3695 East 78th Street Michigan 5804 }\ CHRISTMAS GREETINGS FROM JOHN A. C0RLETT r GREETINGS THE WINTER PAPER STOCK COMPANY 1375 E. 38th St. HEnderson 4580 Northwestern Mutual Life Ins. Co. RUSSELL P. THIERBACH General Agent CH. 5840 N. B. C. Bldg. XMAS GREETINGS KENNETH W. THORNTON YOUR State Representative NYLONS LADIES' $80 per dozen; first qualitj Du Pont . GA. 6718 SEASON'S GREETINGS SIEGEL'S NUT SHOPPE 603 PROSPECT Prospect Entrance Colonial Arcade XMAS GREETINGS i BODY AND FENDER i REPAIRS' - BAER j FRAME AND AXLE f SERVICE - TRIMMING AND PAINTING i SCHAEFER BODY, Inc.\ Henry Krueger } 5009 Superior Avenue } ENdicott 0025 t JV iflcrm (Ulirietnms anči JV iiuppu ;\\nu Wear to all our slovenian friends AND PATRONS