Celje - skladišče D-Per 214/1980 COBISS GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXX, - ŠT. 22 - 29, NOVEMBER 1980 REŽIJSKI DELAVCI DELALI V PROIZVODNJI V soboto 15. oktobra 1980- so se režijski delavci tozda odpreskov in avtokoles odločili, da bodo ta dan delali v proizvodnji, Tako smo jih lahko našli, ko so pomagali transportni ekipi pri nalaganju avtokoles na vagone, pa na liniji za izdelavo platišč, pri varjenju avtokoles na avtomate za-varjenje s CO2, pri brušenju avtokoles in drugih odpreskov, v lakirnici, skratka vsepovsod tam, kjer so delovni pogoji in možnosti dopuščale, da so se lahko vključili v proizvodno delo in tako dah svoj prispevek k boljši realizaciji plana, kakor tudi k izboljšanju medsebojnih odnosov v tozdu. V. K. RAZŠIRIMO SODELOVANJE Večkrat smo že pisali, da želimo razširiti krog naših dopisnikov, da bi glasilo Emajlirec postalo bolj pestro in zanimivo, skratka, da bi postalo resnično naše, tako, da bi vsakdo v njem našel nekaj svojega. Da bomo to lahko u-resničili pa je potrebno, več sodelovanja med nami. Zato pričakujemo, da boste pri pisanju na teh straneh sodelovali v čim večjem številu, tako, da se ne bodo pojavljali kot avtorji prispevkov vedno isti in da se boste opogumili tudi tisti, ki do sedaj še niste nikoli pisali nobenega prispevka. Možnosti za pisanje je več kot dovolj. Pri tem ni pomembno, kako m s čim je napisano. Preko glasila lahko zastavite tudi kakšno vprašanje. Ustrezne službe oziroma odgovorne delavce bomo zaprosili za odgovor in ga objavili. Imate pa tudi možnost, da izrazite svoje mnenje (kritiko, predloge, želje). UREDNIŠTVO 29. november - Vsako leto praznujemo dan republike, kot največji in najpomembnejši praznik naših narodov in narodnosti, ki je vstopil v novejšo zgodovino skozi vrata zn\agc, nad katero so zaplapolale zastave prihodnosti. Na ta dan, leta 194,1 je odjeknila v svet novica o sklepih II. zasedanja AVNOJ v bosanskem mestu Jajcu, odjeknila je novica o rojstvu nove Jugoslavije. Delegati iz vseh krajev Jugoslavije so na zasedanju enoglasno sprejeli Deklaracijo, ki govori o uspehih narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji, poudarjajoč, da je njegov osnovni vir moči narodnoosvobodilno gibanje narodov Jugoslavije in njegove Narodne osvobodilne vojske, izrasle iz osvobodilnega gibanja vseh naših narodov. Ponovno so ocenili izdajalsko vlogo in delo jugoslovanske emigrantske vlade v Londonu, kralja Petra II in njihovih oboroženih sil v deželi na čelu z Dražo Mihailovičem, kot ministrom vojske, ki je sistematično organizirala bratomorno vojno in klevetajoč odgovornost za to valila na narodnoosvobodilno gibanje. Izrazili so prijateljska stališča do zaveznikov in pripravljenost, da še z večjim angažiranjem vztrajajo v borbi za skupne interese. Na. osnovi tega. so delegati na II. zasedanju AVNOJ sprejeli sklepe, ki pomenijo prelomnico v naši zgodovini izgradnje svobodne socialistične Jugoslavije. 1. AVNOJ postane najvišji zakonodajni in izvršni organ nove Jugoslavije. Za opravljanje svojih nalog imenuje AVNOJ Nacionalni komite narodne osvoboditve Jugoslavije (NKOJ) z vsemi pravicami in lastnostmi jugoslovanske vlade. 2. Jugoslovanski vladi v Londonu se vzamejo vse pravice jugoslovanske vlade in kralju Petru se prepove vrnitev v domovino. O obliki vladavine nove Jugoslavije bodo odločali jugoslovanski narodi sami po popolni osvoboditvi. 3. Nova Jugoslavija se zgradi na demokratični podlagi kot državna skupnost enakopravnih narodov Srbije, Hrvatske, Slovenije, Črne gore, Bosne in Hercegovine in Makedonije. 4. V NOV se uvede naslov maršala Jugoslavije. Na zasedanju so izvolili predsedstvo AVNOJ s predsednikom dr. Ivanom Ribarjem na čelu, ki je nato iz- dalo prve štiri odloke: — odlok o podelitvi naslova maršal Jugoslavije tovarišu TITU — odlok o imenovanju NKOJ z maršalom TITOM kot predsednikom — odlok o priključitvi hr-vatskih otokov Jugoslaviji ter — odlok o ustanovitvi državne komisije za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev. AVNOJ je nastopil kot revolucionarna, ustavodajna skupščina in razglasil temeljna načela nove državne organizacije. Jugoslavija je postala nova zgodovinska tvorba. Dobila je nove temelje socialistične družbene vsebine z ljudsko oblastjo. Naša nova domovina je vsklila iz krvavega boja za svobodo v katerem je dalo svoja življenja milijon sedemsto tisoč žrtev, ki nas obvezuje, da očuvamo bratstvo in enotnost naših narodov, našo svobodo, samoupravljanje in politiko neuvrščenosti, da nenehno krepimo našo obrambno moč tako, da smo pripravljeni vsak trenutek vrniti udarec tistemu, ki bi se člrznil ponovno napasti naše ljudstvo, da bi ga zasužnjil in. mu skušal odvzeti tisto, kar je za človeka najdragocenejše svobodo. Kot nekoč, tako so tudi danes in bodo tudi v bodoče za vse nas pomembne besede, ki jih je v obdobju razvoja nove Jugoslavije povedal naš tovariš TITO: »Delajmo, kot da bi bil še sto let mir, pripravljajmo se, kot da bi bila jutri vojna.« V povojnem obdobju smo dosegli pomembne gospodarske, kulturne in politične uspehe ter bili sposobni premagati vse težave, katerih ni bilo malo. Z novo ustavo in zakonom omogočeno, da dosežemo o združenem delu nam je vse kar si želimo. Zato moramo še bolj krepko in samozavestno korakati v naš nadaljnji razvoj in storiti vse, da bo naša produktivnost dela takšna, kot si vsi želimo in da realiziramo vse zastavljene naloge in cilje. Od tega je odvisna tudi naša bodoča blaginja-in var- nost pred vsemi tistimi, ki bi radi našo domovino razkosali, jo izbrisali iz zemljevida ali kakorkoli drugače škodovali bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov. Naša domovina je domovina svobodnih in ponosnih ljudi, domovina samouprav-Ijalcev, neuvrščena, svobodna in neodvisna. Da bo takšna tudi ostala in se. razvijala nam jamčita Zveza komunistov in naš delavski razred, ki sta vedno bila in bosta tudi v bodoče v prvih vrstah v boju za svobodo in vrstah v boju za svobodo in napredek vseh narodov in narodnosti naše socialistične Jugoslavije. Republiki smo vsako leto podarjali plodove svojega dela, vedno močnejši in bolj ljudski. Dajali smo ji bogastvo naše skupnosti — bratstvo in enotnost — iz katerega raste naša moč. Misli in želje nas vodijo po novih poteh po poteh koder se vije naša kolona republike bratstva in enotnosti, ki se s Titovim imenom spoštljivo izreka na vseh meridijanih sveta. 29. november 1943 rojstni dan naše socialistične Jugoslavije je resnično našel pot v zgodovino skozi vrata zmage, nad katero plapola zastava naše bodočnosti. ZIV TAM DELAVSKI SVET TOVARNE AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR POOEUUJE 00 EMO CEUE Priznanje TAM naši DO |#w S C tam lCinje ZA DOLGOLETNO USPEŠNO POSLOVNO SODELOVANJE ¡»jHtiBOR. 5.9.1S80 Ofc’ v PitESSSBS» «* Delavski svet DO TAM MARIBOR s katero ima naša DO že vrsto let tesne poslovne stike, nam je ob praznovanju 30-letnice samoupravljanja v njihovem kolektivu podelil pismeno priznanje za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje. Obenem nam pošiljajo iskrene pozdrave z željo, po nadaljnjem uspešnem poslovanju med našima delovnima organizacijama. OSREDNJA ICNJ. CELJE INVENTIVNA DEJAVNOST -INOVACIJSKI ODBOR Vpeljan je pravilnik o ugotavljanju deleža delovne dolžnosti, katerega je potrdil inovacijski odbor DO. Pravilnik je preizkušen na dveh praktičnih primerih: Izboljšave na nev-tralizacijski napravi ter kontejnersko skladišče vnetljivih snovi. Na vprašalnik je dolžan odgovoriti neposredni nadrejeni vodja predlagatelja ali pa lahko tako oceno da komisija, na podlagi gradiva, ki ga zbere OIL. Program raziskav za obdobje 1981—1-985 je glede na dejanske kadrovske in materialne možnosti preobsežen. Zato je potrebno znotraj posameznih razvojnih programov opredeliti, kaj lahko izpustimo. Do konca deta določiti prioritete posameznih nalog ter način in rok izvedbe. Pri nalogah z ekonomsko organizacijskega področja je potrebno dodati nalogo: Organizacijske dileme DO s stališča prilagoditve funkcioniranja poslovnih funkcij pri opredeljevanju posameznih programskih sklopov. Izvedena je patentna zaščita za kontejnersko skladišče vnetljivih snovi. OZD EMO kot celota IZVOZ— uvoz dar je v tej realizaciji upoštevana tudi prodaja materiala, ki ni bila planirana, porabljena sredstva pa so presežena za 1 °/o, zaradi lega je dohodek dosežen le 98 °/6. Glede na plan smo razporedili za osebne dohodke 5 % več in smo ustvarili le 58 % planiranega ostanka za sklade, s tem, da nismo v celoti pokrili družbene prehrane pri tozd, ki so poslovale z mejnim rezultatom. Glede na to, da bodo stroški poslovanja v zadnjem kvartalu še višji je potrebno postavljeni plan v zadnjem kvartalu realizirati, da zaključimo poslovno leto vsaj z progno-ziranim ostankom za sklade. Izvoz smo v $ dosegli le 87 %, izpad je velik pri tozdu Emokontejner, ki' ni v pogodbenem roku izdelal kontejnerjev, zaradi tega jih nismo mogli izvoziti. Ocenjuje se, da bo ta izvoz (kontejnerjev) v zadnjem kvartalu. V deviznih, dinarjih je plan presežen zaradi spremembe tečaja dinarja (devalvacija). Uvoz je bil izvršen na plan 88 %, zaradi zakasnitve pri uvozu in zmanjšanju deviznih pravic, kar se je pa seveda tudi odražalo v poslovanju. ZAPOSLENI Število zaposlenih se zmanjšuje od 1. 1. 1980 in predstavlja to zmanjšanje za 92, prisotna je pa še vedno visoka fluktuacija. Pogled v naš radiatorski oddelek Ob pregledu devetmesečnih podatkov o poslovanju za DO ugotavljamo, da se doseženi rezultati gibljejo na ravni polletnih rezultatov, s tem, da se je finančni rezultat poslabšal vsled višjih stroškov poslovanja (elektrika, plin, material), pa tudi vsled nedoseganja planov proizvodnje in prodaje. Po elementih plana smo dosegli naslednje rezultate: — proizvodnja dosežena 97 % po vrednosti ter po količini 100 °/o, s tem, da so tozdi skupnega pomena prekoračili plan proizvodnje, kar zmanjšuje doseganje plana proizvodnih tozd. Prekoračitev v glavnem izhaja iz višjih cen. — prodaja je dosežena 100 % na plan, je pa doseganje eksterne prodaje nekoliko manjše; — zaloge gotovih izdelkov so se nasproti 1. 1. 1980 povišale, povečanje pa je najbolj izrazito pri tozd Radiatorji, ki praktično do sedaj ni imel zalog, visoke so pa tudi pri tozd Emokontejner. Povprečni osebni dohodek znaša 7.345 din, nasproti enakemu obdobju lani pa pomeni to povečanje za 25 %. STROŠKI POSLOVANJA so doseženi 100 % na plan, na doseženo proizvodnjo pa povečani. Iz tabel je razvidno, da imamo za 27 milijonov din višje dejanske cene oziroma pozitiven odstop, v enakem obdobju lani pa smo imeli za 18 milijonov negativen odstop. V tretjem kvartalu se odražajo podražitve, ki izhajajo še iz junija in niso bile upoštevane v prvem polletju, ker so prihajali računi v juliju in avgustu. Podobno velja za stroške energetike, ki so v drugem polletju porasli, močneje se bodo pa odrazili v zadnjem kvartalu. Močno pa odstopajo od plana tudi druge proizvodne storitve — to so predvsem stroški tujih uslug. Stroški katerih poraba je z zakonom omejena niso preseženi. CELOTNI PRIHODEK, DOHODEK Celotni prihodek smo dosegli na plan 100 °/o, ven- Osnutek delovno proizvodnih tekmovanj v SR Sloveniji Naloge ZS in ZSJ so tu-. di v prihodnjem obdobju usmerjene v nadaljevanje skupaj z vsemi drugimi družbenimi dejavniki v naši samoupravni socialistični družbi organiziranja proizvodno-delovnih tekmovanj. Skrb za boljše družbeno in strokovno znanje dobiva v tem času takšen obseg in pomen, da moramo naloge na tem področju še bolj uvrstiti med prednostne naloge naše družbe, saj so bistvenega pomena za stabilizacijo našega gospodarstva in za razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi ustave in zakona o združenem delu. Proizvodna delovna tekmovanja delavcev v proizvodnji in predelavi kovin Slovenije se organizirajo z namenom, da: — prispevajo k uveljavljanju proizvodne ustvarjalnosti in drugih oblik inventivne dejavnosti delav-' cev; — vzpodbujajo povečanje produktivnosti in ekonomičnosti dela in izboljšanje kvalitete dela; — ustvarjajo pogoje za raziskovanje in izboljšanje proizvodnih procesov; — razvijajo medsebojno sodelovanje organizacij združenega dela ter ustrezno sodelovanje z znanstvenimi organizacijami združenega dela zaradi uresničevanja skupnih interesov m ciljev; — uvajajo ustrezne sisteme tekmovanje v proizvodne procese; — spodbujajo ustvarjalno delo učencev, ki se izobražujejo za kovinarske delavce, v pridobivanju teoretičnega in praktičnega znanja. Glede na sedanje izkušnje in ugotovitve ob organizaciji in izvedbi proizvodno delovnih tekmovanj, je potrebno v nadaljnjem obdobju pričeti s pripravami za izdelavo samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih pri organizaciji, izvedbi, financiranju ter nadaljnjem razvoju delovno proizvodnih tekmovanj v Sloveniji. Različni družbeni dejavniki, ki bi v skladu s svojimi interesi in obveznostmi, ki izhajajo iz njihove družbene vioge, prevzema- li kot podpisniki samoupravnega sporazuma svoj del nalog pri pripravi in izvedbi proizvodno-delovnih tekmovanj, bi sprejeli obveznosti, da bodo na osnovi sporazuma združevali finančna sredstva za organizacijo in nadaljnji razvoj proizvodno-delovnih tekmovanj. Na osnovi tega naj bi. posamezni dejavniki delovali predvsem, da bi: Republiški odbor Sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin Slovenije in Zveza sindikatov Slovenije: — spodbujala organiziranje proizvodnih tekmovanj v vseh organizacijah združenega dela; — sc. zavzemala preko občinskih odborov, da bi v tekmovanjih sodelovalo čimveč delavcev; — nudila strokovno in drugo pomoč v priprave in organizaciji posvetovanj, seminarjev in drugih srečanj; — spremljala in analizirala izkušnje proizvodnih tekmovanj in sodelovala pri njihovem razvijanju; — spremljala koordinirano delovanje vseh dejavnikov, ki so podpisniki sporazuma. Splošna združenja kovinsko predelovalne industrije, črne in barvaste metalurgije in elektro industrije ter Gospodarska zbornica Slovenije: — koordinirali v pripravah in organiziranju seminarjev, posvetovanj in drugih zborov, na katerih bo- POVZETEK NAJPOMEMBNEJŠIH UGOTOVITEV IN ZAKLJUČKOV KOORDINACIJSKIH ODBOROV ZA UČINKOVITEJŠE GOSPODARJENJE Kako smo gospodarili? Koordinacijski odbori za učinkovitejše gospodarjenje so imeli konec meseca oktobra in prve dni meseca novembra sestanke, na katerih so obravnavali realizacijo stabilizacijskih programov predvsem iz vidika rezultatov poslovanja po periodičnem obračunu za devet mesecev letošnjega leta. V povzetku podajamo najpomembnejše ugotovitve in zaključke koordinacijskih odborov za učinkovitejše gospodarjenje iz zapisnikov teh odborov: TOZD FRITE Cilji letnega plana so doseženi in sicer je plan proizvodnje presežen po količini za 1 %, po vrednosti za 10 %, plan prodaje za 10 %, stroški so porasli napram planiranim za 9 11 n, dohodek pa je večji za 30 % in ostanek za sklade za 81 %. Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja, predvsem zaradi težav pri oskrbi s surovinami in občutnega povečanja cen surovinam in energiji, ocenjuje odbor, da je bilo poslovanje zadovoljivo. TOZD POSODA Zaradi povečanih cen reprodukcijskega materiala in energije je doseženi dohodek in čisti dohodek precej izpod planiranega, kljub preseženemu planu celotnega prihodka. Zato je sprejet sklep, da se mora na začrtanih stabilizacijskih nalogah za kontrolo porabe materiala in energije naprej kvalitetno delati. Ker še nekaterih stroškov dovolj kvalitetno ne obvladujejo je odbor imenoval komisije oziroma posameznike za pregled naslednjih stroškov: TOZD vzdrževanja, TOZD orodjarne, TOZD ERC ter za pregled poročila o svobodni menjavi dela DSSS. Odbor je obravnaval rebalans plana za zadnje četrtletje in ugotovil, da lahko TOZD Posoda ob izvršitvi rebalansiranega plana, ki vključuje tudi nove proizvode in povečanje prodajnih cen za 19'%, zaključi poslovno leto pozitivno in pokrije obveznosti prehrane delavcev za preteklo in tekoče leto in oblikuje poslovni sklad za odplačilo sanacijskih kreditov. Da bi zagotovili izvršitev rebalansiranega plana se zahteva normalna oskrba z repromateri-ali, izpad proizvodne delovne sile pa bodo ob delovnih sobotah nadomeščali z režijskimi delavci TOZD Posoda. TOZD RADIATORJI Koordinacijski odbor ugotavlja, da je količinska poraba materiala na enoto proizvoda večja kot v letu 1979 zaradi slabše kvalitete pločevine in nabave oziroma porabe debelejše pločevine. Montirano je že 10 eko-nomizerjev od predvidenih 15. Ocenjeno je, da je zato poraba acetilena in kisika' občutno manjša. Projekt za preureditev hale na dnevno svetlobo z u-vedbo oken bo izdelan do konca novembra. Zaloge materiala so ves čas minimalne. Glede, na težave pri prodaji radiatorjev zaradi konkurence na tržišču je koordinacijski odbor sprejel sklep, da se mora poslovni-ca prodaje ojačati in povečati aktivnosti na tržišču pri montažerjih, projektantih in drugih potencialnih kupcih. TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA Odbor za učinkovitejše gospodarjenje je obravnaval poslovanje s poudarkom na vzrokih za nastalo izgubo v devetmesečnem poslovanju in sprejel ukrepe za vskla-ditev prodajnih cen, dolgoročno rešitev odnosov na področju prodajnih cen, zagotovitev pravočasnih informacij o gibanju cen materialu, za znižanje stroškov racionalno porabo ostankov reprodukcijskega materiala ter za spremljanje in zagotavljanje plačil. TOZD ORODJARNA Odbor ugotavlja, da določene naloge stabilizacijskega programa niso bile iz- polnjene. Predvsem bo treba usmeriti prizadevanja vseh za boljšo organizacijo dela z izboljšanjem priprave dela, doseči hitrejši pretok materiala in izboljšati odnos do dela. Zaradi neprevzetih orodij je visoka neplačana realizacija, zato so sprejeli ustrezne ukrepe. Odbor je ponovno opozoril vse vodstvene in ostale delavce TOZD na naloge pri izvajanju stabilizacijskih ukrepov. TOZD TOBI Odbor ugotavlja, da je proizvodni plan dosežen po vrednosti 97%, po količini pa nižje in da so stroški surovin in materiala bili v planiranih okvirjih. Odbor meni, da so pri porabi materiala možni prihranki, ki bi izboljšali - rezultate gospodarjenja, zato je sprejel naslednje sklepe: — urediti oziroma ponovno pregledati normative porabe materiala, — dvigovanje materiala nad normativom mora biti ustrezno utemeljeno, — izvajati ukrepe za zmanjšanje neplačene realizacije v normalne meje, — dosledno izvajati program varčevanja pri materialih, energetiki in izkoriščanju delovnega časa, — ponovno pregledati in ukrepati za zmanjšanje zalog neuporabnih materialov, — še povečati nadzor nad kvaliteto izdelave v vseh fa- zah proizvodnega procesa, — dosledno izvajati določila sporazumov o sodelovanju s. Slavonsko Požego v svrho zagotovitve ' materialov, , — ugotoviti vzroke za izpad proizvodnje TOBI 4 in ukrepati v smislu določil o odgovornosti, TOZD VZDRŽEVANJE Odbor ugotavlja, da se realizacija gospodarskega plana odvija po programu. Doseženi so določeni prihranki pri nekaterih vrstah stroškov, zmanjšano je število nadur za 12,f