20. številka. Ljubljana, v sredo 25. jannvarja. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI KM Izhaja Tsak dan «ve#er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne pt'tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvoje v Rudolfa Kirbiša hiSi, Gledališka stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zgodovinske črtice o slovenščini na srednjih šolah na Slovenskem. (Spisal + * , ) (Konec.) Stopimo iz solnčne Gorice v mrzli Celovec. Na gimnaziji je slovenščina obvezen predmet za Slovence in se uči že od leta 1851; učil jo je A. Janežič, potem Umek, Kleinmaver in zdaj dr. Sket. Učila se je lani v oddelkih; v prvem so bili Slovenci II. gimn. razreda in Nemci; v drugem Slovenci III. in IV. gimn. razreda in oni Nemci, ki so se že nekaj sloveuski naučili V obeh oddelkih je Sketova knjiga Sprachbuch v rabi in v drugem tudi Janežičev mali „Cvetnik". V tretjem oddelku so bili Slovenci V. in VI. gim. razreda, v četrtem Slovenci VII. in VIII. razreda. Knjige so: Sketovo in Miklošičevo berilo za VIII. razred, pa Šumanova slovnica. Slovencev je bilo v početku leta 1886/7 v I. razredu 7, v II. raz. 8, v III. raz. 11, v IV. raz. 11, v V. raz. 13, v VI. 5, v VII. raz. 6 in v VIII. raz. 3; vseh skupaj 64 mej 305 dijaki. Slovenci prvega gimnazijskega razreda še ne smejo pohajati slovenskega nauka. Skoz dvajset let obstoječi 4 kurzi so se lani na jesen na tri skrčili. Na realki slovenščina ni obvezen predmet, tudi za Slovenca ne; uči se v prvih štirih rar.redih po 2 uri na teden, torej 8 ur; to velja že od 1. 1851 sem. V I. razredu je bilo lani 10 učencev, mej njimi 1 Slovenec; v II. raz. 12; mej njimi 1 Slovenec; v III. raz. 7 učencev in v IV. raz. 1 učenec; vseh skupaj 30, mej temi 2 Slovenca; vseh dijakov je bilo upisanih 174, in 4 kot Sloveuci. Tužni Korotan! Ostane nam še bogati Trst. „Novice" leta 1861 str. 320 pripovedujejo, da je bilo istega leta mej 246 dijaki 41 Slovencev, ki so se v treh tečajih učili, v prvem in drugem po nemški, v tretjem pa slovenski. Leta 1862. je bilo 39 slov. dijakov, mejinjimi jeden Hrvat, ki je izvrstno napredoval, v prihodnem letu je bili vseh dijakov 252, 37 Slovencev, 46 pa tacih ki sami niso vedeli, kaj so. Pri konečni slovesnosti govoril je Martelanec slovenski, jedno leto poprej pa Rebec. Oe zasledujemo poročila leto za letom, nahajamo vselej le tri tečaje; tako do leta 1881, ko se je vseh treh tečajih po slovenski učilo. Takrat so bilo dijaki tako razdeljeni: v prvem oddelku dijaci 1., 2., 3. gim. razreda; v drugim oddelku dijaci 4., 5. in 6. gim. gimn. razreda, v tretjem pa sedmo-in osmošolci. Nemci niso imeli pouka. V letih 1882 do 1884 sta bila samo dva oddelka s slovenskim poučnim jezikom; leta 1884/5 zopet trije, pa inače razdeljeni kakor pred tremi leti, namreč tako, da so bili v drugem tretje-, četrto-, peto- in šestošolci (Čujte, čujte!). Leta 1885/6 so bili prvokrat štirji tečaji, po dva in dva razreda vkupej; isto tako je bilo leta 1886/7; dijakov je bilo nad sto. Da mora biti poučevanje sitno, Če se 120 dijakov vsako leto v štiri tečaje vpeba, je jasno. „Politično društvo" je leta 1881 in 1885 bilo sklenilo in odposlalo na Dunaj spomenico, da Be naj uvede slovenščina v vsak razred za Slovence kot obli-gaten predmet. Posebno 1. 1885 spisana spomenica je bila ostro prerešetala prepise namestništva v Trstu glede slovenščine, tako, da je velika bora nastala proti nekemu učitelju, o katerem so mislili, da jo je spisal. Ne dolgo po tem postal je Klodič nadzornik za slovenski pouk na gimnaziji in on je isto predlagal miniaterstvu, potem pa je odločilo vsakemu razredu po dve uri. Nauk je tako osnovan kakor uže mnogo let poprej za Gorico. Mej Slovenci se nahaja tudi nekaj Hrvatov, ki se brez izjeme marljivo uče. Slovenščino so učili in še uče: Cegnar, Ple-teršnik, Bračko, Zavadlal, Pokom in Glaser. Spomenica, ki je na drobno razpravljala razmere slovenskega pouka na Tržaški gimnaziji, je odobril občni zbor političnega društva „Edinost" na shodu v Katinari na jesen leta 1884; to spomenico je „Edinost", glasilo političnega društva tudi objavila in je vzbudila ž njo pozornost „Politike" v Pragi, ki je važnejše točke posnela in jih imenovala „interessante Mittheilungen." Ta spomenica je mnogo pripomogla k razširjenju slovenskega pouka na gimnaziji. Iz deželnih zborov. IDeželni szt>or ls:ran.jsls:i. (Večerna seja 2 1. januvarja leta 18 88.) Poslanec dr. Samec poroča o prošnji občinskega zastopa v Mekinjah, da se cesta, ki drži ob levem bregu Bistrice iz Kamnika skozi Mekinje in Godič v Stranje, uvrsti mej okrajne ceste Do leta 1872 ie ta cesta že bila. okrajna, a tačua izbrisala se je in prepustila občinam v skrb. Upravni odsek priporoča, da se prošnja izroči deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje v prihodnji sesiji. Posl. Kersnik izraža željo, da bi se vender jedenkrat ustreglo prošnji cestnih odborov v Kamniku in na Brdu gledo uvrstitve občinske ceste iz Itodiee-Domžale do Preloga pri Ihanu, katere prošnje leže že četrto leto pri deželnem odboru. Ker brdski okraj ni v tako — seveda malo dvojljivo srečnem položaji, da bi se mu ponujala deželna cesta, naj se mu vender jedenkrat dovoli okrajna, — saj bo za isto sum nosil breme. O prodati županstva v Dolu, okraja črnomaljskega, za podporo k zgradbi občinske poti in Lazov do Spodnjega Loga in za dovoljenje, da sme porabiti v ta namen 85o gold. povračila iz vojnih posojil, poroča posl. Šuklje. Troški znašajo 1700 gold., od katerih je pokritih, ako se sme porabiti rečeno povračilo, 1300 gld. Ostane še 400 gld. nepokritih. Finančni odsek nasvetuje podporo 200 gld. iz deželnega zaklada, čemur pritrdi deželni zbor. Posl. Mu mik poroča o prošnji občine črnomaljske za posojilo 12 000 gld. iz deželnega za klada za zidanje nove šole Sedanja šola je v tako slabem stanu, da se lehko vsaki dan zruši. Zidati se mora torej novo šolsko poslopje, katerega troški so proračunjeni na 24.000 gld. Občina pobira že od 1. 1884 25% priklado za to zgradbo in je imela koncem 1886. leta že 5000 gld. Primanjkuje še 19.000 gld. Šolska občina je sklenila, pobirati 20% za direktne davke tako dolgo, da bo ta znesek pokrit, oziroma posojilo poravnano. Deželni zbor je že dovolil za letos 1000 gld. podpore. Ker je občina v velikih stiskah ter bi drugače ne mogla pričeti s stavbo, nasvetuje finančni odsek, da naj deželni zbor dovoli iz deželnega zaklada posojilo v znesku 8000 gold. v dveh letnih obrokih po 4000 gold. s tem pogojem, da skleue občina 25% priklado v pokritje tega posojila za tako dolgo, dokler ni vrneno celo posojilo. Poslanec baron Apl'altrern se obrača proti predlogu poudarjaioč, da dobro vemo, kako je s takimi posojili, in da se nikdar ne vračajo. Kar meni nič tebi nič, 8000 gld. dati, vender ne gre iu zato je on proti temu. Poslanec Š u kije opozarja, da ni novotarija, podpirati šolske zgradbe s posojili Ravno nasprotna stranka je tako ravnala in posojevala. Pa ta posojila se tudi vračajo, in vsaki računski zakl|uček ima poročilo in dokaz o tem. Ta šola pa je v žalostnem položaji, — veliko učencev, poleg tega je pa šolsko poslopje, ki je razvalini podobno , nevarno je vsem obiskovalcem. Šolska občina že pobira od leta 1883 20% priklado za Šolske potrebe in do-sedaj ji ni bilo mogoče, zgraditi, kar je nujno potrebno. Posojilo je nujno v interesu našega šolstva. Črnomaljski šolski okraj tudi najmanj dobiva iz deželnega denarja za svoje potrebe in zato mu je dovoliti posoiilo. Odsekov predlog se na to vsprejme. Dr. Pok luk ar poroča o prošnji gorenjskih občin za daljni obstanek gimnazije v Kranj i. Podpisunih je 35 občin, najimenitnejših na Gorenjskem Gimnazija je bila ves čas bolj obiskovana, nego marsikatera druga, katere učni minister ni razpustil. Vpraša se, ali bi bilo bolje, ohraniti gimnazijo v Kranji, ali napraviti drugo gimnazijo v Ljubljani, do česar bi moralo priti glede na število učencev, vsaj tedaj, ako mogočna roka ministrova ne bo spet posegla vmes in odganjala naše mladeži od srednjih šol. Vsak mora priznati, da še isti nagibi veljajo, vsled katerih je bila ustanovljena gimnazija v Kranji in da ni le Gorenjsko, temveč vse Kranjsko hudo zadeto po razpustu gimnazije v Kranji, katera je vzgojila deželi mnogo razumništva. Uspehi govore za obstanek. Ako je gosp minister govoril o preobilni inteligenciji, o duševnem proletarijatu, to ne velja za slovenske dežele, kjer nam še pomanjkuje zdravnikov, juristov, profesorjev, duhovnikov. V Kranji je že pripravljeno poslopje, v Ljubljani bi se moralo novo zidati na državne troške. V Kranji plačuje mesto 1000 gld. in vzdržuje poslopje, gotovo velika požrtvovalnost. Govornik ostro graje naredbo učnega ministerstva, katera je ob pr četku semestra z Gorenjskega došlim učencem zaprla vrata Ljubljanske gimnazije. Upravni odsek nasvetuje: Deželni zbor priznava potrebo gimnazije v Kranji ter nalaga deželnemu odboru storiti še dalje vse korake, da se ta gimnazija zopet oživi. O uspehih je poročati, oziroma predloge staviti deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji. Poslanec K lun se spominja ukazov in nevar-nostij, ki so že mnogokrat pretile Kranjski gimnaziji. Razpust iz leta 1878. in letošnji razpust sta si slična. Prvikrat se je poudarjalo, da se je razpust vršil iz financijelnih in geogrutičnih ozirov. Toda v kaki razmeri je ta razlog s principom, da se pri šolstvu ne sme nikdar štediti. NaAa dežela ima to vodilo, in če navzlic istemu skuša včasi štediti, takoj je vlada tu, ter le priganja in sili, da naj se daje in le daje. Pravi se, da dobimo drugo gimnazijo v Ljubljani. Če je to res, potem financijelui razlogi neso merodajni več, kajti v Ljubljaui bo gimnazija mnogo dražja, nego v Kranj. In Kranj je središče Gorenjske, — torej tudi geografičnib ozirov ni. Sedaj se čuje, tla naučni minister ne želi inte ligentnega proletarijata. Dokaz temu je silno visoka šolnina in razni drugi glasovi. Pa kako se to strinja z gaslom vlade, ki se glasi: vsestranski napredek! Pravi razlog se mi vidi za razpust le v zmoti ljud|ij,ki naših razmer ne poznajo, in najplemeniteje bi bilo od strani Gaučeve, ako to zmoto popravi. (Dobro, dobro! na levi.) Deželni predsednik VVinkler pravi, da hoče učno upravo tisti človeški materijal, ki se pretimo-gokrat izgublja po srednjih šolah, v obrtnih uči-liščih izobraziti, in to je dokaz, da učna uprava najboljše želi naši deželi in prebivalstvu. Poslanec baron Sehvvegel hoče vso zadevo z druge strani pojasniti. On razume, da se narodna stranka, da se Gorenjska, da se mesto Kranj za gimnazijo poteguje. Toda on misli, da je to napačno ; on misli, da se je premožnim kmetom na Gorenjskem le usluga storila z razpustom. Krivica za Goreujca je bila doslej v tem, da ni smel pošiljati otrok v Ljubljano, temveč jih je moral v Kranj dajati. V Ljubljani je vse boljši, šola, stanovanja, — ljudska kuhinja — in Gorenjci se teh dobrot neso smeli posluževati. Tudi stališče učiteljev v Kranji je slabejše nego v Ljubljani. Kranjska gimnazija ji; r>ila učiteljem in učenem prava „straf'gimnazija". On želi, da naj se kmalu, čim prej tem bolje, ustanovi druga gimnazija v Ljubljani. Poleg tega naj se dela za obrtno šolo na Gorenjskem. Poslane«- Dete I a zagovarja potrebo gimna- zije v Kranji, katero so že Francozi priznali ob času okupacije. Občina je prevzela velikanske žrtve. Zgradba je občino stala 10.000 gld. pozneje je po trošila 5000 in pozneje še 700O, za vsem 23 000 gld. Obžaluje, da je bat on Sebvvegel ugovarjal potrebi, upa pa, da bode deželni zbor tudi gmotno pripomogel, da se ohrani gimnazija. Gorenjske občine bi gotovo ne poslale prošnje, ko ne bi same čutile, kako koristen je ta zavod za vse Gorenjsko Ako pa majbua mesta neso za gimnazije, potem naj se razpusti Kočevska gimnazija, ki se res le vzdržuje po umetnih sredstvih. Poslanec Deschman se sklicuje na to, daje bila ona točka letnega poročila, ki je govorila o razpustu Kranjske gimnazije že v zadnji seji „mit Be-dauern zur Keuntnis genonimen". Zato ni treba, da se še jedenkrat pogreva — posebno, ker je vse zastonj. Kar se tiče Kočevja treba pomisliti, koliko več daje ono mesto za srednjo šolo, nego je dajal Krunj. In pa tista ustanova, katero je „ein edler Gottscheer" (smeh) daroval tamošnji gimnaziji. Kar so storili Gorenjci, se ne more primerjati z onim. Detel a konstatuje, da on ni izrekel nobene želje za odpravo Kočevske gimnazije, da je le primerjal ravnanje učnega ministra nasproti gimnazi jama v Kranji in Kočevji. Poročevalec pob'ja ugovore Sehvvegelnove in Deschmauove in dokazuje, da ne le Kranjsko mesto, temveč vse Gorenjsko želi obstanek taiuošnjo gim nazije. Predlog je bil vsprejet O načrtu zakona, kateri prenareja § 2. deželnega zakona 18. decembra 1874, dež. zak. štev. 1 iz leta 1875, o uredbi doneskov od zapuščin k normalno-šolskemu zakladu, nasvetuje upravni odsek, da se načrt izroča deželnemu odboru z ukazom, o njem poročati v prihodnji sesiji. Poslanec Hren želi, da bi zbor že letos meritorično rešil ta zakon, po katerem bi se pomnožili dohodki k normalno-šolskemu zakladu. Deželni zbor je pritrdil predlogu upravnega odseka. Imenom finančnega odseka poroča poslanec dr. Poki ukar o zgradbi deželnega gledališča v Ljub-Ijaui in nasvetuje: 1. Prizadevanje deželnega odbora, da bi se najnujnejše posledice požara deželnega gledališča v Ljubljani dne 17. lebruvarija 1887 v obče poravnale se odobruje. 2. Tudi dosedanje prizadevauje deželnega odboru za zgradbo novega gledališča jemlje se na znanje. 3. Glede daljnega postopanje v tem vprašanji pa se je deželnemu odboru držati sledečih vodil: a) da je gledališkim namenom odločeno premoženje le s učajno in da je tudi v prihodnje varovati deželnemu zboru kranjskemu prostost raz-polaganjjas tem deželnim premoženjem. b) Jedina pri prizadevanji za zgradbo novega deželnega gledališča dopusti j iva časna omejitev prostega razpolaganje deželnega zbora bila bi s pridržkom dokončnega odobrenja njegovega ta, da se oni del deželnega gledališkega zaklada, ki je bil do-sedaj v vrednosti gledališkega poslopja in stavišča— obrne zopet v zgradbo novega deželnega gledališča, — - toda le s pogojem y.) da se deželnemu zboru varuje neomejena pravica vsakoletnega dokonečnega razpolaganja z gledališčem, — da se torej [i) do požara obstrle razmere s posestniki zasebnih lož nikakor ue ponove, pa tudi nikakeršne druge onim podobne, prostost razpolaganja deželnega zbora omejujoče razmere ne uvedejo, — dosledno je: v) zavarovalnina O kolikor pripada bivšim last niuom pogorelih lož, dati tem ua razpolaganje oziroma izplačati proti odpovedni pobotnici. 4. Deželnemu odboru je na teh podlagah nadaljevati prizadevanja, da se kar prej more zgraditi novo deželno gledališče, in se v ta namen pogajati z mestnim zastopom Ljubljanskim ter tudi po drugih potih iskati podpor. 5. Ako bi tako prizadevanje ne podajalo nade, da se še zgradba gledališča ne prične kmalu, skrbeti je za bolj plodonosno nalago gotovine deželnega gledališkega zaklada, oziroma, da kar najboljše proda gledališko stavišče, ako vlada ue dovoli zgradbe na istem mestu. Poročevalec konstatuje, da je gledišče bilo pravo deželno premoženje in na tem BtaliSČi so stali prejšnji stanovi in tudi deželni zbor, izvzemši prejšnjo več tu«, katera je i. 1882. posestnikom lož priznala neko pravico, katera jim ne pristaja. Nastala je neka nenaravna razmera in zato nobeden podjetnik ui več mogel shajati od tistega fiasa. Požar je končal zasebne lože in .s tem konec storil pravicam njihovih posestnikov. Jih z nova oživeti, pač ne more biti naloga deželnega zbora. Novo gledišče naj se zida pod nadzorstvom deželnega odbora, ki se naj pogaja z Ljubljanskim mestom in drugimi faktorji, ki bi do-našali k stavbenim stroškom. Toda dež odbor ne sme doneskov vsprejemati j>od takimi pogoji, ki bi nadaljevali prejšnje neznosne razmere. lV-slancc bar. Sebvvegel nasvetuje imenom nemške manjšine: 1. Gledališče kot deželna ustanova se opusti 2. Deželni odbor .-e pooblaščujc s posestniki lož ali s posebnim eventuelno v ta namen ustanovljenim društvom skleniti pogodbo, vsled katere se omogoči v kratkem času dozidanje gledišča oziroma dobava kapitala s prodajo sedanje stavbene parcele, poraho asekurančne svote, — in sicer tako da se varujejo pravice dosedanjih ložnib posestnikov. 3. Deželni odbor bo primernim potom ukrenil, da se udeleže vsi interesentje tega podvzetja in se po-oblaščuje tudi dohodke redutne dvorane in hiš. štv. 136 in 137 porabiti v namen nove stavbe. 4. Za varovana svota se ima primerno naložiti in če se pogodba ne sklene, se deželni odbor pooblaščuje prodati stavbeno parcelo za najmanj 20 000 gld. in sicer dražbenim potom. Sehwegel utemeljuje ta predlog v daljšem govoru. Poročevalec ga zavrne Predlogi večine so bili vsprejeti. oni manjšine odklonjeni. Pri glasovanji o točkah 3. 4. in 5. zapusti manjšina dvorano. Posl. Š u kije poroča o prošnji več trgovcev v Ljubljani glede deželne naklade na žganje. Trgovci žele, da bi dežela naklado pobirala v lastni režiji. Poročevalcu se tudi dozdeva, da bi ta način pobiranja utegnil deželi več dohodkov donašati, nego zakup. S početka bi šlo morda težavno, pa vsaj poizvedlo bi se, koliko nese ta davek. Zdaj ima monopol neka peščica kapitalistov, ki diktirajo deželi, koliko hočejo dajati. Trgovci se dalje pritožujejo zaradi obračunenja po desetinkah in zaradi kala, ki znaša pri špiritu v sodih do 5%. Finančni odsek nasvetuje: Deželnemu odboru se naroča: a) Da prevzame pobiranje samostojne deželne naklade na porabljene žgane opojne tekočine v lastno režijo ter le tedaj mesto nje uvede zakup, če je denarni uspeh zakupa za deželni zaklad po vsem primeren svileni davčni meri te zaklade; b) da preskrbi vse potrebne priprave, da se čim hitreje uvede lastna režija; c) da za slučaj, če se pobiranje deželne naklade da v zakup tudi na dalje, varuje legitimne koristi davkoplačevalcev, ozirajoč se na njih pritožbe ter eventuelno po posebnih nadzorovalnih organih, katere bi bilo namestiti začasno proti pri merni nagradi, posreduje pri pobiranji deželne naklade na žgane opojne tekočine. Predlog posl. bar. Sebvvegel na, da se naj zaključi seja, ker je že Val L ura, odkloni se in prične se obravnava o proračunu deželnega zaklada za 1. 1888. Poročevalec dr. M oseh e poroča o dveh prošnjah, potem o proračunu. Potrebščina znaša: I. Troški deželnega zbora 13 176 gld. 43 kr. II. Upravni troški 48.415 gld. 10 kr. III. Za deželne hiše 3809 gld. IV. Za zemljedelstvo 10.G10 gold., mej temi 2O0O gld. izredne podpore za kmetijsko družbo. V. Za občno varnost, odgou, žandarmerijska stanovanja, za prisilno delavnico itd. 1G5.375 gld. VI. Za zdravstvo 5257 gld. VIL Za dobrodelne naprave 156.488 gld., mej temi 38.000 gld. za zgradbe v blaznici na Studenci; za bolnike v bolnicah zunaj dežele G0.500 gold.; donesek za zgradbo Elizabetinske otroške bolnice 500 gld. VIII. Troški za pouk, omiko in dobrodelne namene: za muzej 3053 gld, polovica troškov za realko 2G63 gld.', za šolo na Grmu 10.918 gld., za nakup gozda 3000 gld., razne podpore, in sicer društvu za oskrbovanje bolnih dijakov na Dunaj i kot podpora 50 gobi., istemu društvu za pristop ubožnih dijakov s Kranjskega 140 gld., štipendije za 3 kranjske učence podkovske in živinozdravniške šole v Ljubljani 180 gld., podpora dramatičnemu društvu v Ljubljani 2000 gld., podpora „Glasbeni Matici" v Ljubljani (!00 gld., tilharmoničnemu društvu 300 gld., slikarju Ferku Veselu 100 gld., slikarju Antonu Ažbetu 100 gold., podpora društvu dijakov ces. kr. više šole za kmetijstvo na Dunaji 30 gld., zavetišču Dunajske univerze 50 gld., gimnaziji v Kranji 100 gld.. gimnaziji v Novemmestu 250 gold., gimnaziji v Kočevji 100 golti , kiparju Alojziju Gangciu 240 gld., kiparju Alojziju Progerju 100 gld., Jarneju Pečniku za izkopavanje zgodovinskih starin 200 gld , ljudski dijaški kuhinji 100 gld., Luki Jeranu za dijaško mizo 150 gld., zalogi slovenskih vseučiliščnikov v Gradci 200 gld., za podporno društvo dijakov rudarske šole v Ljubnem 20 gld., podporno društvo modroslovcev na Dunajski univerzi 20 gld . tehnično društvo v Ljubljani letni donesek 10 gld.. pedagogiško društvo na Krškem 50 gld., Inemu polnočnemu društvu 100 gld., občini M. D v Polji za pokopališče 100 gld.. Narodni šoli 100 gld., Marijinemu društvu za hiralce 200 gld. Dalje za obrtni pouk in obrtno >olo v Ljubljani 8000 gld , podpore za Šolske stavbe GO00 gld., za pokritje primanjkljaja pri zakladu učiteljskih penzij 11.058 gld., primanjkljaj pri normalno šol-Bkcm zakladu 111.900 gld., ustanove na strokovni šoli za lesno o bitnost v Ljubljani 500 gld , jtosojilo za zgradbo šole v Črnomlji 4000 gld. IX. Za cestne stavbe 27.000 gld, za uravna-nje voda 12.000 gld., za posojila občinam vsled elementarnih nezgod na Gorenjskem 7.400 gld. X. Troški za priprego in vojaške namene 7.148 gld. Z: zgradbo deželnobranske vojašnice v Ljubljani 80.000 gld. Skupni znesek vse potrebščine 77.J.5SS 22 kr. Zaklada znaša 1S3.51G -Id 20 kr., torej nedostatek 592.072 gld. Visokost nedostatka za 1. 1888. izvira odtod, da so se postavile v rubriko potrebščine tudi izredni troški za velike zgradbe, katere je dežela primorana deloma vsled pritiska vlade podvzeti v prisilni delavnici, v blaznici in za brambovsko vojašnico. Za pokritje nedostatka v znesku 59 2072 gld. OlVa kr. nasvetuje tinančni odsek. 1. 20°,o doklado na davek užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa, in sicer od letnih na-jernščin po izkazu finančnih uradov v znesku.....gl. 64795 2. z naslednjimi deželnimi nakladami in sicer: a) od porabljenih likerjev in vseh poslaje-nih, opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine od hektolitra po 6 gld. b) od vseh drugih porabljenih žganih, opojnih tekočin po stopinjah stodelnega al koholometra za vsako hektolitersko stopinjo 18 kr — v skupnem znesku . . . „ 140000 3. z 18 % priklado na vse neposredne davke z vsemi državnimi prildadami vred v znesku.....„ 250500 0|)omba. Tako urejeni davki so po izkazu računskega oddelka c. kr. finančne direkcije z dne 15. aprila 1887 št. 133 : zemljiški davek . . gl. 631555 hišna najemnina . . „ 215829 hišni razredni davek. „ 137820 pridobninski davek. . „ 12677G dohodarina. „ 209578_ skupaj . gl. 1411 558 torej skupaj . gl. 455205'— v primeri zgoraj izkazanim nedostatkom se kaže konečni nepokriti primanjkljaj .... . „ 592072 01% gl. 130777 01% V pokritje tega primanjkljaja nasvetuje finančni odsek, da se dovoli deželnemu odboru primerna finančna operacija, v kolikor ne zadostujejo blaga j nični gotovinski preostanki. Finančni odsek torej predlaga: Visoki dež. zbor naj sklene: I. Skupna potrebščina deželnega zaklada za 1. 1888 v znesku . . „ 775588-22 in zaklada v znesku . . . . „ 18351G-20 torej s primanjkavo v znesku . gl. 592072*01 % se potrdijo. II. Za potrebno pokritje primanjkavo v znesku ...... naj se za 1. 1888 pobira: 1. 20% priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; 2. sledeče naklade: a) od porabljenih likerjev in vseh poslajenih, opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine od hektolitra po G gld. b) od vseh drugih porabljenih, žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alkoholo-metra za vsako hektolitersko stopinjo 18 kr. v skupuem znesku 140.000 gld. 3. 18% priklado na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi prikladatni vred v znesku 250.500 gld. V generalni debati o deželnem proračunu se uikdo ne oglasi. V podrobni debati ne more si Deschman, da ne bi odduška dal svojemu teu-tonskemu srcu Repenči se nad previsoko podporo za kmetijsko družbo in tarna, da so ubogi Kočevc i, zato ker so Nemci, zapuščeni od vlade in deželnega zbora. Kočevje, da je „armster Gerichtsbezirk, Not uud Elend schauderregend". čudno! Kočevci so Nemci, znajo tisti jezik, o katerem Deschman trdi, da bi ga moral znati vsak Slovenec, ako hoče postati srečen. Kako da ravno Kočevcem vzveličalna nemščina ne pomaga do blagostanja? „ Stecke dein Sehvvert ein, Petrus!" Kedar nam bodeš spet govoril, da je le nemščina sredstvo, ki nas more rešiti vseh nadlog, vprašali te bodemo, stari Mefisto: Kako da ue rešuje Kočevcev ? Deželni zbor je potrdil proračun za 1. 1888. Seja je bila potem zaključena o polunoci. IDeželni zbor g-orišlrl (XIII.in zadujaseja 1 4. j an u varja 1888.) jKo se odobri zapisnik poprejšnje, naznani predsednik, da so občine Oglej, Campolongo, Fiumicello, Gradiška, Ruda, Topoljan, Versa, Villa Vizentina in Marjan s posebnimi telegrami izjavila svoje soglasje s predlogi trgovgke in obrtnijske zbornice Goriške zastran grajenja lokalnih železnic po Furlaniji. Po prestopu na dnevni red poroča poslanec Maurovich v imenu finančnega odseka o deželnem posojilu 30.000 gld., s katerim se imajo poravnati pogojeni roki deželne predplačne podpore, ki jo ima dobiti v določenih dobab stavbeni zalog podjetja za namakanje Tržiške rovani. (Agro di Mon-lalcone) in poplačati nekatere dolgovi. Posojilo se dovoli brez ugovora po predlogih deželnega odbora. Poročevalec šolskega odseka dr. V e r z eg n a s s i čite poročilo deželnega šolskega svetovalstva zastran upeljave nemščine kot obligatnega predmeta v javne ljudske šole na Goriškem in predlaga, naj sklene zbor : l. Deželni zbor Goriško-Gradiški pod varstvom člena 19. državne temeljne postave 21. decembra 1867 štv. 142 drž. zak., §6. občne šolBke postave 14. 1989 št. 62 drž. zak. in dodatne postave 2. maja maja 1882 štv. 53 drž. zak., in v potrjenje tega, kar je sporočil deželni odbor vis. c. kr. namestniji dne 30. julija 1875 št. 2629, pa v izvršitev resolucije sprejete v XII. seji 4. zasedanja, 3. dobe, obžaluje predlog podan v seji c. kr. dež. šolskega svetovalstva dne 14. decembra 1887, da se ima poučevati nemščina kot obligaten predmet v vseh ljudskih šolah poknežene grofije Goriško Gradiške in prote s t uje proti dotičnemu — kot nepostavnemu sklepu deželnega šolskega svetovalstva. 2 Naročuje se dćž. odboru, naj sporoči ta protest vis. c. kr. tninisterstvu za bogočastje in uk, za-našaje se, da bo ono zabranilo izvršitev tega sklepa Vlad ni zastopnik baron Rechbach omeni, da predlog zastran upeljave nemščine kot obligatnega predmeta v ljudske šole naše dežele ni bil podan kot nezavisen predlog, ampak v teku razprave o pode Iitvi nagrad učiteljem tistih ljudskih šol, v katerih se je poučevala nemščina in da deželni svet ni nameraval se svojim sklepom žaliti obstoječe postave, ampak da je postopal o tej zadevi le s stališča občne koristi. On mora torej zavračati očitanje ne-postavnega ravnanja. Po nekaterih ugovorih poročevalca, kateri pravi, da je nepostavno ravnanje dež. šol. sveta v odseko-veni poročilu jasno dokazano, se glasuje in vsprejmo se soglasno odsekov i predlogi. (Koaec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V v j u bij a n i 25. januarju V ogersltej zbornici poslancev nadaljuje se budgetna debata. Poslanec Iranvi je hudo ožigosal vladni liberalizem. Sedanja vlada ovira vse liberalne institucije. Tako neče uvesti verske svobode, občnega civilnega zakona, razširjenja volilne prsvice. Ravno tako vlada neče nič slišati, da bi se osnovalo nezavisno sodišče, ki bi sodilo o zlorabah pri volitvah. Vlada snuje nove fidejne komise, a ne stori ničesar za zboljšanje stanja delavcev in proti ne-nravnosti gledališča. Pulszkv priznava, da bi bile razne reforme, katere priporoča Irunvj, dobre, a bi se dale le izvesti v republiki z jakobinsko podlago. Vnašajo države. Srlisliii skupščina je razpuščenn in nove vo litve bodo dne 4. marca. Vlada je v skupščini imela tako majhno večino, da bi ž njo ne bila mogla dolgo vladati. Sprva se je vlada nadejala, da se bodo imenovani liberalni skupščinarji sami svojim mandatom odpovedali, ko vidijo, da krona nema več zaupanja v liberalno stranko. Ko bi se bilo to /godilo, bil bi kralj imenoval več radikalnih skupšči narjev in vlada bi bila imela precejšnjo večino. Ker pa liberalci neso hoteli narediti te usluge radikal-cem, ni kazalo druzega, kakor razpustiti skupščino. Pri novih volitvah nadejajo se radikalci dobiti veliko večino, kar se bode najbrž tudi zgodilo, ker v Srbiji skoro vsaka vlada pri volitvah dobi večino, naj bode še tako nepriljubljena. Tako sta si znala dobiti večino celo Kristič in Garašanin. Nekoliko bode pa še kralj popravil volilni izid, iinenujoč same ra-dikalce skupščinarje. Potovanje l»olgai'skc£n kneza v Plovdiv sa je bilo nekoliko zakasnelo iz raznih uzrokov Od potoval je iz Sorije še le predvčeraj. Kakor brzojavke zagotavljajo, ga je na vseh postajah narod naudušeno pozdravljal. Posebno velečasten bil je pa vsprejem v Plovdivu. Na kolodvoru pozdravili so kneza cerkveni načelniki bolgarskega, grškega, armenskega, turškega in židovskega veroizpovedanja. Po ulicah je na tisoče naroda pozdravljalo kneza. — Po cerkvah molijo svečeniki še vedno za carja. Vladni list „Svoboda" zahteva, da bi se jim to prepovedalo, ker nasprotuje bolgarskemu narodnemu Čuvstvu. V Varšavi bil je vojaški sovet in je baje sklenil rii*k.euin carju sporočiti, da bi sedaj ofenzivna vojna na Poljskem bila nemogoča. Treba je še 20 milijouov rubljev, da se popolnem dodela trdnjavski štirikot. Po vseh železnicah se mora napraviti še drugi tir, mostovi popraviti, napraviti še več novih ct-st, pri trdnjavah se morajo postaviti železni stolpi iz belgijskih tovarn. Defenzivna vojna je pa mogoča, pri čemer bi se morale razdreti železnice in uničiti zaloge. — Minister notranjih zadev predložil je državnemu sovetu načrt, da bi se nastavili posebni uradniki „zemskije načelniki", ka tenh naloga bi bila nadzorovati kmete in kmetske zadeve. Njih delokrog bil bi jako obširen. Imeli bodo po 250O rubljev plače ter se bodo jemali samo izmej plemenitašev. Imenovali se bodo na predlog guvernerja in načelnika plemstva. Ta predlog se je že bil jedenkrat predložil državnemu sovetu, a je bil zavržen, ko se je proti njemu odločno izrekel pravosodni minister. Tudi sedaj ga bode najbrž zavrgel državni sovet. Ker je pa car odločno za ta predlog, ga bode potrdil, naj poreče državni sovet, kar koli hoče. Kot samodržec ni zavezan ravnati se po željah državnega soveta. Tnršk a vlada premišljuje, kako bi odgovorila na noto ruskega veleposlanika zastran zaostale vojne odškodnine. Izgovarjala se bode s tem, da so bile zaporedoma slabe letine v onih pokrajinah, katerih desetina je odločena za poplačanje vojne odškodnine. Italijanska vlada odstavila je zopet tri župane, ker so bili podpisali adreso papežu, katera se izreka za sporazumljenje v zmisiu, kakor žele v Vatikanu. Crispi hoče z energijo zatreti vsako gibanje proti zjedinjeni Italiji. Vlada je pripravljena dovoliti vsakeršne svobodščine papežu, a da bi mu odstopila Rim, o tem neče ničesar slišati. 19. dne prihodnjega meseca bode na Fran« coNkvm dopolnilne volitve za zbornico. Izpraznjenih je deset mandatov, 8 poslancev je voljenih v senat, 2 sta pa umrla. — Poslanec Heredia stavil je predlog, da se dovoli 10 milijonov frankov, da bodo po vseh mestih postavili, spomenike revolucije. V Parizu naj se na mestu Tuilerij zgradi muzej revolucije. Ta predlog bode pa najbrž zavržen, ker ve'ina poslancev ve, da bi to škodovalo političnemu ugledu Francije. Še vedno se ugiblje, kako misijo imel je angleški politik lord Churchill v Peterburgu. Nekemu ruskemu listu se piše iz Londona, da je bil namen lordovemu potovanju, da Rusijo preveri, da Anglija ne misli pristopiti tripelalijanci, temveč je celo pripravljena se z Rusijo in Francijo zvezati proti Avstriji, Nemčiji in Italiji. Angleški listi pa še vedno zagotavljajo, da lord Churchill ni imel nobene politične misije v Peterburgu, četudi ni prav vero jetno, da bi kdo v tem letnem času samo za zabavo potoval v Rusijo. Dopisi. I« €ola nad Vipavo 15. januvarja. [Izv. dop.] — Potrebno se nam zdi spregovoriti nekoliko besedic o pogozdovanji Krasa. Čitali smo lansko leto po časnikih, kako z veseljem in zadovoljnostjo je ogledovala slavna komisija za pogozdovanje Krasa, po Notranjskem gozdne nasadke, dospevši v Vipavsko dolino do Vrhpolja, ter se prepričala o zares prekrasnem delu, katerega bodo poznejša leta z veseljem gledali in uživali potomci Vipavske doline. Mi hribovci ne zavidamo, pač pa čestitamo našim sosedom Vipavcem, da se jim spleta s pogozdovanjem tako krasni kinč. Iz srca pa želimo, da bi se ozirala slavim komisija tudi na nas hribovce, a žal, da nesmo bili tako srečni, da bi nas bila obiskala slavna komisija takrat, kakor Vipavce, toda upamo, da kar se lansko leto morebiti ni moglo zgoditi, se bode letos. Prosimo torej, da nas obišče slavna komisija v tekočem letu, kajti mi jej že naprej zagotavljamo, da bode z našim pogozdovanjem popolnem zadovoljna, kajti pokazali jej boderoo lepo urejeno gozduo drevesnico, v kateri se izreja vsako leto do sto tisoč sadik, smrek, macesnov in borovcev, poka zali ji boino že deloma dovršeno novo večjo gozdno drevesnico, dalje bomo pokazali več zasajenih posa meznih delov, ki gotovo merijo od 8—10 oral, ako bi bili skupaj. Pisatelj teb vrstic, se že 15 let ukvarja s pogozdovanjem in uspeh je ta, da ima več tisoč smrek, macesnov in borovcev, nad štiri sežnje visokih. Gotovo mi bode vsak, kdor se kaj peča s pogozdovanjem, rad priznal, da ako se kaj doseči hoče, treba je veliko potrpljenja in železne volje, vender smemo trditi, četudi se je že precej storilo z našo skromno močjo, da je vse to proti naši veliki potrebi toliko, kakor kapljica v morji, kajti nas 00 tukajšnjih posestnikov imamo jeden tisoč oral skupnega pašnika, pa kaj pravim pašnika, skalovja, pečin in strmin, po katerih živina hoditi ne more, in katere so od leta do leta slabejše, kajti deževje in huda burja čedalje bolj odnaša zemljo, želeti bi bilo torej, da bi nam prihiteli na pomoč slavna komisija in slavna deželna vlada, ter da bi pogozdili vsaj nekoliko bolj potrebnih delov omenjenega pašnika, ker le po tem potu je možno zagotoviti našim naslednikom obstanek, ter odvrniti prelepi, a zelo nesrečni Vipavski dolini elementarne nezgode, hudo burjo, po vodenj itd. S I*ivke 22. januvarja. [Izv dop.J (Občni zbor Pivške podružnice sv. Cirila in Metoda.) 5Dne 19. januvarja povabljeni so bili udje naše podruž- nice k občnemu zboru, kateri se je vršil v prostorih „Narodne gostilne" v St. Petru. Lepo število udov se je zbralo iz bližnjih in daljnih vasij. G. predsednik pozdravi navzočne, ter v naudušenih besedah opisuje korist družbe. Spominja se tudi častnega člana ranjcega monsig. A. Einspielerja. V znamenje žalovanja ustane jo vsi navzočni. G. blagajnik poroča o stanji blagajnice. Iz poročila se razvidi, da ima podružnica 23 ustanovnikov in kacih 40 letnikov. Potem vrši se volitev odbora. Voljeni so sledeči gg.: Ivan Podboj, župnik, prvomestnikom; Fran Križaj, veletržec, blagajnikom ; Štefan Jelene, učitelj, tajnikom; A. Domicelj, trgovec, podpredsednikom; J. Korošec, trgovec, podblagajnikom in M. Hiti, nad učitelj, podtajnikom. Za tem sledi posvetovanje, kako bi podružnica ukrenila, da si dohodke zboljša. Sklenilo se je jednoglasno, da napravimo v zimskem času „zabavni večere" s primernim berilom. Prvi taki večer ima biti dne 9. februvarja, to je na debeli četrtek v „Narodni gostilni" Berilo prevzel je velecenjeni g. predsednik sam. Druge točke zabave naznanile se bodo v vabilih. Dvorana „Narodne gostilne" je tako lepa in prostorna, da bi jo od Trsta do Ljubljane težko našel jednako. Ker je g. predsednik izredno nadarjen govornik, ob jednem humorist prvega reda, trdim, da bo zabavni večer prav dobro obiskan, ako nam ne bo sitna burja zopet nasprotovala. Vsi navzočni so obljubili, da pridejo in seboj pripeljejo svoje bližnje in daljne prijatelje. Torej burja, če imaš kaj slovenskega v sebi prizanesi nam in popih«j tja v nemški Gradec! Vedi pa, da vsem rodoljubom ne boš pota zastavila, če svojo trmo »maka 1*1" po-dvojiš. Prišli bodemo pa — bodemo k zabavnemu večeru. Ali ne ? Zaključek občnega zbora je bil jako vesel. Pri kozarci vina nabrali smo okolu 20 gld. za podružnico sv Cirila in Metoda prostih doneskov. Metalo se je na krožnik: drobiž, krajcarji, potakoni, petice, desetice, dvajsetice in petindvajsetice, pa tudi goldinarčki tako hitro, da je g. blagajnik komaj zmagoval z vsprejemanjem. Kar najedenkrat je vsem drobiža primanjkalo, treba je bilo menjavati. Marsikateri izvleče goldinarček, da bi ga menjal, kar je g. blagajnik z veseljem storil, seveda si 'je uštel par krajcarja v za meljavo. Zastonj se tudi desetica ni zmenjala. Na ta način bi se dalo marsikaj dobiti v prid podružnice, v veselje društvenikov in v zadovoljnost g. blagajnika. O le na {»rej ! Domače stvari. — (Osobne vesti.) Tretjega voja vojaški župnik g. Nikolaj Zitz piemeščen je iz Gradca k II. voju na Dunaj. Na njegovo mesto pride iz Ino-mosta vojaški župnik g. Anton Lešak. — Jakob Ferjančič bil je investovau na župnijo v Zavraci — Gosp. Fran Zbašnik, župnik v Topli Rebri, dobil je župnijo Podgrad. — (Gospod dr. vitez Tonkli) tačas ne more še, kakor se nam poroča iz Gorice, zaradi bolne roke v državni zbor, čegar seje so se danes pričele. A upati je, da mu bode to sredi februarja mogoče. — (Gosp. J. Gor up,) veleposestnik nalt"ki, pristopil je »Pisateljskemu društvu" kot ustanovnik. društvo je imelo koncem 18H7. leta 1 častuega člana, 8 ustanovnikov, 45 pravili društvenikov (pisateljev) in 124 podpornikov. — (Pisateljskega društva) zabavni večer bode v soboto dne 2 8. t. in. ob navadni uri v steklenem salonu čitalničnem. — Predsedoval bode g. prof. F r. Orožen, za čitanje je tudi preskrbljeno. — (O se p nice.) V zadnjih 24 urah so za osepnicami zboleli 3 moški, 4 ženske, 3 otroki. Umrl 1 otrok. Ozdravili so : 1 moški, 1 ženska, 2 otroka. — (Deželna d oklada na ž g a ne p i j ače.) V ponedeljek 23. januvarja je bila pri deželnem odboru javna dražba o oddaji deželne doklade na žgane pijače. Za 10 okrajev ni bilo ne ustne ne pisane pouudbe. Za ostale so posamezni podjetniki ponujali 08.157 gld. Za vso deželo so se oglasili trije podjetniki, ki so ponujali za l. 1888. po 89 :>!>5, 105.683 in najvišji gospod Stare Anton 121.000 gld. za 1. 1889 in 18UU pa 07.740, oziroma 121.000 in 132.000 gld. Deželni odbor je torej sklenil, oddati pobiranje deželne doklade na žgane pijače najvišjemu ponudniku g. A. Staretu za 11 mesecev leta 1888. za 121.000 gld. Za 1. 1889 in 1890 pa deželni odbor ponudeb ni potrdil, temveč bode pravočasno razpisal javno dražbo za prihodnje leto in ko bi se ne vršila povoljno, pobiral bode v lastni režiji. — (V deželnem muzeji) bilo je včeraj prvo znanstveno predavanje. Gosp. Deschman pozdravil je mnogobrojno občinstvo ter nasvetoval, da se osnuje zopet muzejsko društvo. Gosp. dr. Mil-koviČ je predaval o starem koledarji iz 1. 1513, pisanem na pergamenu. Koledar je lastnina tukajšnjega muzeja in najbrž bil izdelan v kakem fran Čiškanskem samostanu. Potem je g. Deschman kazal dve pasti od hrastovega lesa, izkopaui na močvirji. S takimi pastmi so menda stanovalci stavb na kolih lovili bobre in vidre. Tudi je bila na ogled glava tistega velicega merjasca, ki je bil pretekli teden ustreljen v gozdih g. grofa Margherija. Gosp. grof ga je podaril muzeju, v katerem bode rariteta. Jednaka glava je bila najdena na močvirji Ljubljanskem pod šoto na dnu nekdanjega jezera. — (Javna skušnja) slušateljic in slušateljev dramatične šole vršila se bode, kakor smo že včeraj poročali, jutri, v četrtek 26. t. m., v dvorani Ljubljanske čitalnice. Prijatelji slovenske dramatike bodo imeli priliko opazovati ta večer, kako daleč in visoko se pomakne v jednem letu gledališk talent, in nasprotno, kako malenkosten napredek kaže prisiljeno in le na teorijo oprto igranje. Kjer ni srca za stvar, ni igre! Toda prepričani smo, da bode vsakdo, ki obišče ta večer naš Talijin hram, moral strmeti o napredkih, katere so storili v jednem letu posamičniki. In da se je v teku vse sezone probudil po vaji in šoli samo jeden dramatičen talent, rešena je, in sicer častno rešena naloga dramatične šole. Želeti je, da se predstave udeleži prav mnogo občinstva. Začelek ob polu 8. uri zvečer. Sedeži z znižano ceno dobivajo se pri čitalničnem kustosu (trafika) v četrtek od 9. do 12. ure dopoludne in zvečer od 7. ure naprej pri kasi. — („Rudeči križ".) Ustanovil^ so se zadnji čas tega patrijotičnega društva tri podružnice in to za Kostanjeviški, Krški z Radeškim ter za Mokro-noški sodnji okraj. Več o tem prihodnjič. — (Vabilo) na običajni ples Narodne čitalnice v Škofji Loki dne 2. februvarja 1888. Začetek ob polu 8. uri zvečer. Godbo oskrbi goslarski oktet Kramberger. Ustopnina udom 50 kr., neudom 1 gld., družbinam udov 1 gid., neudov 2 gld. P. n. občin stvo se prosti da pride kolikor mogoče kostumirano. V Škofji Loki, meseca januvarja 1888. Od bor. — (Iz Borovnice) se nam piše 24. t. m. Naše bralno društvo priredilo je preteklo nedeljo plesno veselico s tombolo. Rila je jako dobro obiskana. Počastili so nas tudi gostje iz Ljubljane in z Vrhnike. Da se je vse tako lepo in točno vršilo, gre glavna zahvala dotičnemu odboru, posebno pa še gospodu Josipu Ver biču iz Bistre. Upamo, ker je bil uspeh jako povoljen. da to ni bila zadnja veselica v letošnjem predpustu in da nam naše bralno društvo v kratkem pri redi zopet kuko zabavo. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 2;">. januvarja. V otvorilni seji navzočih poslancev polno število, celo tirolski Greuter prišel. Vlada izročila trgovinsko pogodbo z Nemčijo in Italijo, zakon o pristojbin skih olajšavah ustanov povodom 40 letnice ter o dijaških društvih. Liechtenstein izročil predlog o verski šoli. Ljubljanska deželna sodni j a zahteva izročitev Poklukarja, 1 Irena, Pfeiferja, Klima, Ferjančiča, Šukljeja, Naborgoja, Ton-klija vsled Gregorčeve tožbe. Slovenski poslanci hladnokrvno pričakujejo pravdo, na desnici splošno milovanje tožitelja. Taaffe odgovarjal Poklukarjevi interpelaciji o kamniški železnici rekoč, da je konzorcij uložil novo ponudbo ......(Slede besede, katerih ni možno čitati, ker je telegram pokvarjen. Uredn.) železnica kmalu gotova. Dunaj 25. januvarja. (Zbornica poslancev:) Predloženih več zakonskih načrtov, mej temi glede* trgovinskih pogodeb z: Nemčijo in Italijo, glede sklicevanja resorvistov k vajam s puško repetirko in glede razmer akademičnih oblastev nasproti društvom in shodom vseuči-lišnih slušateljev. — Steinvvender interpehije o naredbi državnih železnic predsednika, s ka- tero se uradnikom zankazuje, naj ne tirajo splošne, ampak le prometno politiko. — Reicher interpeluje o presnovi zakona za varstvo znamk (Markenschutzgesetz). Pariz 24. januvarja. Hči poslanca Cle-raenceau-a, gospodičina IVIelanija Clemenceau, zaročila se je z najstarejšim sinom predsednika Carnota. ZSTa, pomoč! Po dolgi vrsti slabih letin je letošnja dolgotrajna fiiša potisnila obilno polovico prebivalcev naše dežele v strašno revščino. Siromakom, kateri se ne morejo odtrgati od domače zemlje, ker jo preveč ljubijo, da bi se dali po zapeljivih nadah izvabiti onostran morja, preti v sedanji hudi zimi bleda lakota z vsemi njenimi groz Tii m i nasledki, ki dosezajo svoj vrhunec v strašni, človeški um blodeči pelagri. Zato kličemo v prvi vrsti na pomoč naše rojake, katerim je mila osoda privoščila boljše razmere. A naši skromni domači viri bi Jse ža'ibog prekmalo posušili, ako bi hoteli samo iz njih zajemati v olajšanje ogromne reve. Da je državni zbor tako blagohotno vsprejel klic po državni pomoči in da so se celo visoko-dušni možje v spodnjeavstrijskem deželnem zboru potegnili za naše nesrečne deželane, to nam daje zanesljivo poroštvo, da smemo računiti tudi na blago sočutje sodržavljanov po drugih deželah našega cesarstva. Zato se obračamo z nujno prošnjo do vseh člo vekoljubov, naj nam blagovole poslati milodarov, da bomo mogli pomagati povsod, koder sila najhuje pritiska. Preverjeni smo, da nesmo zastonj na pomoč klicali javne, že mnogokrat preskušene radodarnosti ; zato se že zdaj iskreno zahvaljujemo vsem blagim dobrotnikom — tudi v imenu nesrečnih naših siromakov. *) V Gorici, 15. decembra 1887 OORONINI deželni glavar. Dr. Josip Abram, dež odbornik — Dominik Benar-deli — J. F. Del-Torre — Anton vitez Dottori degli Alberoni — Ivan Gasser, deželni odbornik — Dr. Anton Gregorčič, profesor sv. p. — Egon princ Ho henlohe, državni poslanec — Josip Ivančič c. kr. notar — Matija Jonko, župan v Bovci — Monsig. Andrej Jordan, prost in državni poslanec — Andrej KocjančiČ — Ig. Kovačič, župan pri sv. Luciji — Mih. baron Locatelli, župan v Korminu — Raj-mund Moborčič, župan v Sežani — Dr. Josip Mau-rovich, župan v Gorici — Dr. Alojzij vitez Pajer-Monriva, dež. odbornik - France baron Rechbach, c. kr. dvorni svetovalec — Evgen baron Ritter- Za-hony, predsednik Goriške trgov, zbornice — Dr. A. R. Rojic — Dr. |Josip vitez Tonkli, deželiii pod-glavar — Dr. Nicolaj Tonkli — Dr. Karol Venuti — Dr. France Verzegnassi. Tržne cene v LJubljani dne 25. januvarja t. 1. *) Milodare bodo sprejemali odborov! udje in deželna denarnica v (lorici; o svojem času se objavijo. Zahvala. Gospod Anton Špindlcr. c. kr. kaucelist v Ptuj i, je daroval bralnemu društvu pri Muli "Nedelji 4 g'.d. Za ta blag dar uiu najtoplejšo hvalo izreka oclt>or. TeT -iđ'-e- »«■5*-- li,, I li « j m to) i (199—816) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. L4-.EU. sca Tujci: 23. januvarja l Pri Slonu: Fuhnuaiiti, Herrmann, Ko\vy, Pertzl, Lippitsch, Gtottlieb z Dunaja. — Pire iz Gradca. — Muline iz Tržiča. — Pačič t Reke. Pri ilalir:: KoHunsliin 1/. Frankobroda ob H. — Bober z Dunpja. — Ifier \t Galicije. — Hofer iz Gradca. Umrli so v Lj nl>l lani: 24. januvarja: Fran Punce, posestnik, 78 lot, Krakovske ulice 37, za oslabljenjem. 25. januvarja: Marija Tabornik, paznika hči, 3*., leta, Opekarska et*ata 27, za kosami. Meteorologično poročilo. Din Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. i S 1 -1 7. zjutraj 2. popol. 9, zvečer 741-4 mm. 7111 nn. 712-0 nun. — 60° C 3-2° C — 2-2° C brezv. hI. zah. si. zali. megla jas. jas. 0-OOmni. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, , Ajda, „ PiOsO, -, Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Orah. Fižol, Maslo, Mast. Bpell trišen kgr. i ffi 4 On I S j 74 2 41 i 4!*2 3 74 fi 2 «7 I 9|-9 - 3- — 96 — 66 — 52 U. kr. Špth povojen, kgr. . — 64 Surovo maslo, „ . — n:> Jajce, jedno : . , . — 2U Mleko, liter . . . . —' 8j Goveje meso, kgr. 56| Telečje „ , '— 52 Svinjsko „ „ — 64! Kostni nov o » , j— 34 Pišanec......— 55 Golob......- 17 Seno, 10O kilo ... 2 «7 Slama, , „ ... 2 14 Drva trda, 4rjmetr. 7 30 „ irehka, 4 . 4 20 dne 25. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj gld. 78-55 8O-H0 109-90 93-15 865-— 969-60 12«-65 Papirna renta..... Srebrna renta..... Zlata renta...... 6''„ marčna renta .... Akcije narodne banke. Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... C kr. cekini .... Nemške marke..... 4 / državne srečke iz 1. 1854 Državne srećke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 49/0 Ogerska papirna renta 5°/0 . » . . . 6* /0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 1O0 gld. Zemlj. obe. avstr. 4l/9°/o zlan zast. listi . Prior. Oblig. Elizabetine zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico Kreditno srečke.....1O0 gld. Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Tramrnway-drnšt. velj. 170 gld. a v. gld. 10 02' 5-96 , 62-20 250 gld. 100 „ 131 gld. 1H4 „ 97 „ r3 „ 105 „ 119 „ 12; 99 177 „ 19 „ 1O0 „ 212 „ danes 7S-70 80-6O 10990 93-20 865 — 270-30 12645 lOOt 5-9-. 6210 50 kr. •r t ,. 30 45 50 15 50 50 25 Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja, udeležbo pri pogrebu našega nepozabljivega soproga, oziroma očuta, MATEVŽA ZAROTNIKA, kakor tudi darovateljem krasnih vencev in slav. čitalniškcinu pevskemu zboru v Šiški za milo na-grobnico izrekamo presrčno zahvalo. V Šiški, dni 25. januvarja 1888. Rodbina Zakotnik. f »uzroč" motenje v ;bavljenji, otekanje I eter, zabasanje, zlato _____ žilo i. t. d- Te bolezni ozdravi Llppmann-ov Karlsbadski šumeči prašek. — Dobiva se v škatljicah po 60 kr. in po 2 gld. v lekarnah. (638—6) Učenec, priden in zmožen, slovenskega in nemškega jezika, vzame se tako) v špecerijsko prodojalnlco pri gospodu lunin Mire u v K ran ji. — Prošeno je priti osobno. (59—2) Srednja temperatura — 1'7", za 0-2° nad normalom. Zdravila za živino. Stupa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh bolesolb Vrav konj in jiraširev. ' (600—14) Konje varuje ta štupa trganja po črevdi, bezgavk, vseh nalezljivih knžnili boleznij, kaplja, jiliicn ili in vratnih bolezni j tt;r odpravlja vse gli-Hte ter vz r. Josip Vošnjak. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".