224. številka. Ljubljana, v petek 2. oktobra. XXIV. leto, 1801.
SLOVENSKI MOD.
Izhaja vBak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a vstr o - oge r lk e dežele za vse leto 1 r» gld., ra pol leta 8 pld., xa četrt leta t gld., za jeden me&ec l gld. 40 kr, — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. K) kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po t> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po -1 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. , Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in apravuistvo je v Gospodskih ulicah St. 12.
U p r a v n i 5 I v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Klavno p. n. občinstvo iilj urino vabimo nu novo nnro6bo, »ture gonpode naročnike pa, kn-teriui je potekla konccui meneča naročnina, prosimo, <la Jo o pravom čann ponove, da poši-ljan|e ne preneka in ria rioltč vnc številke.
»SLOVENSKI NAROD"
velja za Ij | ii h IJ h n n k e naročnike brez pošilja*
nfa na riom: Vse leto . . .  Kld.1.1*— I Č«trt leta   . .  Kiti. »*30 I»ol leta ...     ,,    8*501 Jeden me»ec. l-IO Za pošiljanj«' na dom se računa IO kr. na nie»ec, SO kr. za Četrt leta. H pošiljanjem po pošti velja: VNe leto  . . .   gld. 15*— I Četrt leta . . . »Id. 4* — ■ "«»1 leta  ... H'—I Jerieu meHec .    n l-lo
yaV~ Naročaje ne lahko z vitakim duevoiu, a li krutu »e mora poHlatl tudi naročnina, drugače »e ne oziramo na dotično naročilo.
Upravništvo ^Slovenskega Naroda". Boulangerjev konec.
Ko je včeraj raznesel telegraf po vsem svetu novico, da ho je ustrelil general Uoulanger, bilo jih je mnogo, ki neao hoteli verovati tej vesti, katera je prišla tako iznenada, kakor strela z jasnega neba. Da je ta vest se raznesla pred malimi leti, pretresla bi bila vso Francijo in vzbudila glasen odmev po vsej Evropi. Danes je situacija vsa drugačna. Smrt Boulangerjevu ni napravila več istega efekta, kakor bi bilo to še pred kratkimi leti. Mož, ki je toliko ulogo igral v najnoveji zgodovini Francije, da so nekateri videli v njem celo že bodočega cesarja Francoske, mož, ki je zbiral okolu sebe tako močno stranko, da je postal resna nevarnost za republiko francosko, bil je po znani obsodbi, vsled katere je moral v pregnanstvo, že itak političuo mrtev. Ž njim umrlo je že takrat tudi boulangerstvo, ki ostane jedna najzanimivejših faz v noveji zgodovini francoski.
Bil je Častihlepen mož, igral je drzno igro, hotel se je popeti do prvega mesta v Franciji in nobeno sredstvo ni mu bilo preslabo, da bi dosegel svoj namen. Bil je čas, ko je vse kazalo, da utegne zares doseči visokuleteče  in drzne  svoje naklepe.
LISTEK.
Pik dama.
Povest, spisal A. S. Puškin, poslovenil Z. D. <Dalje.) IV.
Lizabeta Iva nov na je sedela v svoji sobi, še v balni obleki, globoko zamišljena. Prišedš"i domov, je hitro odposlala zaRpano služkinjo, ki ji je hotela pri razslaćevanju pomagati, rekši, da se bodo sama razpravila, in je s trepetom sla v svojo sobo, na-dejaje bo, da bo našla Hermana in želeč, da bi ga ne našla. S prvini ugledom se jo uverila o njegovi odsotnosti iu je zahvalila usodo, da je preprečila njih snidenje. Sela jo, ue da bi se razpravila in začela premišljati vse dogodke v tem kratkem času, ki so jo tako daleč zaveli. Ni še preteklo treh tednov, odkar je prvikrat, zagledala mladega častnika — iu že si ž njim dopisuje in on jo celo tako smel, da zahteva ž njo sestanek Njegovo ime je le toliko poznala, ker so bila nekatera njegovih pilom ž njegovim imenom podpisana; nikoli ni Ž njim govorila, nikoli ni o njem ničesar slišala — do tega večera. Čudno I Uprav ta večer, na bulu, je Tomsliij, ki se je spri z mlado kueginjo
Na vrhuncu svoje slave in priljubljenosti stal je, ko je bil vojni minister v kabinetu Freveineta. Takrat bil je v vojski in mej narodom tako priljubljen, da se je resno razpravljalo o „empereur Bou-laugerji", ki bi bil uničil republiko.
A le prekmalu poskusil je tudi on, kako minljivo je vse na svetu, kako hitro zapušča velika masa svoje obožavane ljubljence, ko jim sreča obrne hrbet. Ko je odločni is energični Constans brezozirno začel postopati proti njemu in njegovi stranki in se francosko repubtičansko njinisterstvo ni ustrašilo niti poslednjega koraka in dviguilo proti njemu znano pravdo, ubežal je v inozemstvu, ker ni imel poguma postaviti se pred sodišče ter zagovarjati svoje početje.
To je bil prvi korak k propadu njegovemu. Da se je pokazal pogumnega, da je stopil pred svoje sodnike, kdo ve, kako bi se bila končala pravda njegova. Ko je pa bojazljivo ubežal ter iz varnega zavetja v inozemstvu pošiljal svoje neškodljive manifeste v Francijo, zatemnela je njegova zvezda. Za bojazljivega beguna se ni nikdo več zmenil v Franciji, mož bil je od istega trenutka že politično mrtev. Umoril se je rooralično že takrat sam, kakor se je zdaj fizičuo.
Po dogodkih Kronstadtskib, ki so tako visoko pred svetom povzdignile ugled republike francoske, bilo je jasno, da Francija ne potrebuje več „rešilcau take vrste, kakor je bil Boulanger. Republika uko-reninila se je Čvrsto, premagala je vse svoje nasprotnike, ki so danes tako razkrojeni in oslabljeni, da neso nikakoršna resna nevarnost za obstanek republike. Jedini talent, ki ga je pokazal Boulanger v zadnjem času, bil je ta, da je vedel zbrati okolu sebe vse one elemente, ki so prožili po republiki.
Bil je političen pustolovec, poleg neizmerne častihlepnosti iu pretiranega samoljubia pa ni imel onih duševnih krepostij in zmožnosUj, da bi se bil vzdržal na vrhuncu slave, do katerega se je bil poj#el v treuotku sreče. Naglo obledela je njegove slave in sreče zvezda in to največ po njegovi lastni krivdi. Končal je kakor igralec, ki zaigra poslednjo svojo karto, na katero je stavil vse.
Pavlino, ker ni hotela ž njim koketovati, hotel se nad njo maščevati s tem, da se kaže ravnudušuega, poklical Lizabeto Ivauovno in je plesal ž njo zelo ilolgo mazurko. Ves čj»s se je rogal njenemu zanimanju za iužinerje, častnike, jo uverjeval, da on veliko več ve, nego ona slutiti more, in nekatere teh šal so bile tako dobro izmišljene, da je Lizabeta Ivanovim večkrat, mislila, da mu je njena skrivnost znana.
— Od koga veste Vi vse to? uprašala je smehljaje.
— Od Vam dobro znanega prijatelja, odgovoril je ToniBkij, od zelo imenitnega človeka.
— Kdo li je ta imenitni človek?
— Imenujejo ga Herman.
Lizabeta Ivauovua ni ničesar odgovorila, pa njeue roke iu noge so oledenele.
— Ta Herman, nadaljeval je Tomskij, ima jako romantično lice. Njegov pretil je podoben Napoleonovemu, a duša njegova Mefiatofelevi. Ja^. mislim, da njegovo vest najmanj tri zlodejstva teže. Kako ste Vi obledeli!
— Mene glava boli. Kaj Vam je pravil Herman in kakšen je njegov značaj?
— Herman ju zelo nezadovoljen s svojim prijateljem : On pravi, da bi na njegovem mestu vso drugače postopal.   Jaz že slutim, da ima Herman
A tudi v smrti ostal je, kar je bil v življenji, prijatelj ekscentričnosti. Kakor mlad, nezrel mladenič šel je f>41etui mož, stari vojak, na grob svoje bivše ljubovnice madame Bonnemain, vzel v roke revolver in pognal iz njega Binrtonosno krogljo v senci. Ko je s svojo „prijateljicu" milijonarko Uonne-mainovo, ki ga je za časa življenja svojega bogato obsipala z denarjem, zgubil poslednjo fiuancijelno zaslombo, kajti zapustila mu je bila* le neznatno vsoto svojega premoženja, segel je politično in rinan-cijelno uničeni mož po revolverji.
O njem more se reči: Zgrešil je svoj cilj, kajti koristil bi bil sebi in Franciji kot vojak, Če bi se ne bil podal na polzko polje politike, za katero ni imel niti dovoljne doslednosti, niti jasnega razgleda, niti nadarjenosti. Skazati bi se bil pa utegnil morda sijajno na bojišči. Končal je kakor je živel, kajti vedno bil je to, kar Francoz tako izvrstno izraža b težko prevedljivo besedo „poseur".
Pisma iz Zagreba.
Zagreb, 23. septembra 1891.
Jubilejnka razstava. Vil.
B Razstava konj. Za govejo živino je konj na Hrvatskem najkoristnejša domača žival, on Hrvatu ne pomaga samo pri gospodarstvu, ampak mu tudi lep dobiček prinaša, če ga gospodar lepo redi in proda. Za to je konjereja posle gospodarstva najpoglavitnejša grana narodnega gospodarstva na Hrvatskem, ki bi se morala posebno pridno gojiti v tistih krajih, kjer je dosti lepih travnikov in pašnikov. Žal, da se tudi konji ne go,e, kolikor in kakor bi trebalo in da je še dosti storiti, da bode tudi konjereja lepih dohodkov prinašala kmetskim gospodarjem, ki so v zadnjih časih denarja kaj krvavo potrebni. Pa tudi v tem ojiazuje se na Hrvatskem lep napredek, ker ee je v zadnjih letih jirilično pomnožilo številu konj, ker so se konji, posebno v nekih krajih zlepšali, in se jih je tudi veliko več prodalo kakor poprej. Potrdili so nam, da je zadnjih pet let narasla trgovina konj v Hrvatski   in Slavoniji  od 500.000
sam na Vas numere, on vsaj jako rad posluša Iju-bimske govore svojega prijatelja.
— Pa kje je on mene videl ?
— V cerkvi, morebiti na sprehajališči. Bog Bi veiii, morebiti v Vaši suhi za časa Vašega spanja, pri njem jo — — —
Tri k njima z uprašanjem „oubli ou regret" prisodita dame bo pretrgalo razgovor, ki je pri Li-zabeti veliko radovednost vzbudil.
Dama, ki je Tomskega odvedla, bila je sama kneginja. Posrečilo se ji je, pomiriti se s Tomskim, s tem, da je i njim večkrat plesala, kakor je mogel pričakovati. Vrnivši se na svoj prostor, ni Tomskij že več mislil ni na Hermana, niti na Lizabeto. Ona pa je hotela pretrgan govor na vsak način nadaljevati — pa mazurka je bila končana iu kmalu potem se je grofinja odpeljala.
Tomskega besede so bile sicer navaden plesni pogovor, pa vender so na Lizabeto Ivauovno napravile globok utia. Slika, katero je Tomskij ji podal, se je ujemala s predstavami, katere si je suma napravila, In na hvalo novejšim romanom, je ta vsakdanja oseba zanimala in plašila njeno fantazijo. S«dela je, gole roke križem držeča, nngnivši Se glavico s cvetlicami okrašeno na razgaljene prsi. Na jedenkrat se vrata otlpro tu Herman UBtopi. Ona je zatrepetala.
na tri milijone goldinarjev, kar gotovo ni mala Btvar. Ta napredek opazuje se poaebno odkar je osnovan pri deželui vladi poseben urad za konjerejo: aRavnateljstvo kr. zem. pastuharne", in sta ustrojeni dve deželni pastuharni, jedna v Varaždinu, druga v Kutjevu. Ni dvombe, da se bode na ta način konjereja povzdiginila od leta do leta na višjo stopinjo in vsako leto več dobička donašala hrvatskim gospodarjem.
Sedanja razstava dokazala nam je, da se že tudi sedaj goje na Hrvatskem prav lepi konji, ne samo pri velikih posestnikih, ampak tudi pri manjših gospodarjih, tudi pri kmetib.
Razstavljeno jo bilo vsega vkupaj kakih 400 konj, žrebeev, kobil in žrebet, raznih paBinin iu iz raznih krajev. Videli smo tu izvrstnih zastopnikov čiste arabske, polnokrvne iu polukrvne angležke, španske, normanske in domače pasmine; najlepši eksemplari domače pasmine bili so iz gorenje Po-draviue, od goB])odskih iu kmetskih gospodarjev. Najlepše konje razstavili so: „Zein. pastuharni" v Varužiinu in Kutjevu lepo zbirko žrebeev, njih 20, arabske, angleške in normanske pasmine; biskup Strossmaver krasnega poluokrvnega arabskega žrebca, arabsko kobilo, triletno žrebieo lipicansko in kobilo lipicansko; grof Bombelles iz Klenovnika 9 konj; barou Ottenfels iz Horvatske 10 žrebeev, kobil in konj iz Lipice; major Kompost (ravnatelj zem. pastuham) triletno krasno kobilo* „M;idiu angleško arabske palmine itd. Omenimo še jedno redkost: Mustečak Franjo razstavil je lepega letnega žrebca, ki je pisan kakor zebra.
Tudi pri nagrajanju konj držala se je porota istega reda, kakor pri govedih: Veliki bogati posestniki dobili so za svoje krasne konje pučastne diplome, mali posestniki in kmetje pa cekine.
Počustne diplome 1. ruzrela dobili so : biskup Strossmaver, grof Bombelles st. (v Klenovmku pri Ivuucu), barona Otteufein, in Luyer iz Subopolja. Diplome 2. razreda dobila sta dva velikaša in še dva druga velika posestnika. D.plomo 3. razreda dobil je samo jeden veleposestnik.
V denarji nagrajeuib bilo je vkupaj GO gospodarjev, ki so vsprejeli vsega skupaj 2(12 cekinov, to je, 1 4T>1 gld. in 00 kr. Porota ločila je žrebce plemenite krvi in žrebce hladuokrvne, kobile plemenite krvi iu kobile hladnokrvne, z žrehetoni ali brez žiebeta, in je dosudila: Za žrebce plemenite krvi stare nad 3 leta 3 nagrad (42 cekinov); za žiebce plemenite krvi izpod 3 let 8 nagrad (23 cekinov); za žrebce hladnokrvne 4 nagrado (2G cekinov) ; za kobile plemenite krvi z žrebetom 9 nagrad (53 cekinov); za kobile hladnokrvne z žrebetom 10 nagrad (42 cekinov); za kobile plemenite krvi brez žrebeta 10 nagrad (44 cekinov); za ko-bile hladnokrvne hrt z žrebet 8 nagrad (27 Cik.). K temu nagradilo je se žup. poverenstvo župauije Zagreb jeduega kmeta s S cekini, in dva z jeduim cekinom. Prva nagrada bila je povsod 20 cekinov (111 gld. GO kr.), druga pa 15 ali le 10 cekinov, in gotovo je bil \>uk kmet vesel, ker so mu je trud za konjerejo tako lepo izplačal. Najbolj veselili pa so se tisti, ki so svoje nagrajeue konj'e dobro nad vsako nado prodali in prav lepo vsoto denarja oduesli domov.
— Kje ste bili ? uprašala je bojazljivo šope taje.
— V spalnici stare grolinje. Jaz pridem ravnokar od nje. Ona je mrtva.
— Moj Bog! Kaj pravite?
— Iu kakor se mi zdi, nadaljuje Herman, sem jaz njeno smrt prouzročil.
Lizabeta Ivauovua ga pogleda in Tomskega besede so se ji urinile v spomin. „Temu čioveku teže najmanj tri zlodejstva vest." Herman se je usedel na okno poleg nje in ji vse razjasnil.
LUabetu Ivanovna ga je s strahom poslušala. Ta strastua pisma, to goreče poželenje, to drzno, trdovratno zasledovanje — to tedaj ni bila ljubezen. Denar — po tem je hrepenela njegova duša. Ona torej ni mogla njegovih želj »polniti iu ga osrečiti. Uboga rejeuka ni bila ničesar druzega kot slepa pomugalka roparja, morilca njene stare dobrotnice. Gorko je zaplakala radi svojega poznega mučnega kesa. Herman je zrl molče na njo, tudi njegovo srce ju trpelo; pa uiti devojkine solze, uiti divni čar njegove žalosti, ueso vznemirjali njegove duše Njegu ni vest pekla pri misli na mrtvo grotinjo. Le jedno ga je strašilo, nepovratua zguba tajne, ud kateie je bogastva pričakoval. (Dalje prih)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 2 oktobra. Cesar v Prag L Cesar ogledal si  je vso Prago in odpotuje danes v uzorno mesto Reichenberg.
Pozno zvečer došet nam je telegram, ki ga priobčimo na drugem mestu.^ „N. fr. Pr.", znano iufamno glasilo, dolži neposredno Ćehe, da so to zakrivili, hoteč s tem onemogočiti cesarjev prihod v Liberce. Kako perfidno j« to sumničenje, pač ni treba naglušati, dovolj je, ako povemo, da so glasom poročila baš taiste „Neue freie Preaae" v Li-bercah že večkrat se primerili taki atentati. Na sv. Janeza Krstnika dan razstrelili so v Libercah sv. Janeza kip, na SveČnico kapelo Matere božje v Maflersdorfu. Torej se da i sedanji slučaj kaj različno komentovati.
Nova češka stranka, V Pragi vršil so je te dni kmetski shod, katerega je sklical radikalni mladočeški poslanec Št'astnv. Na shod došlo jo na stotine ćešKih i u moravskih kmetovalcev in po dolgih posvetovanjih sklenilo se je, ustanoviti novo češko stranko, kateri bodi ime „Gospodarska stranka". Izbral se je poseben odsek, kateremu je nalog izdelati v podrobnostih politiški in gospodarski program nove stranke, kateremu služijo kot podloga resolucije, vb prejeto na tem shodu, in katere naglašajo 1 ) vkupuost vseh čeških dežela v zmislu češkega državnega j>rava; 2.) narodno jednakopravnostj 3) razvoj in napredek Šolstva, zlasti kmetijskega šolBtva. Iz mladočešklh krogov. O mladočeških zaupnih mož shodu v Pragi, o katerem smo že v predvčerajšnjem listu poročali, čuje se zdaj na novo marsikaj, kar je vredno, da se zabeleži. Sklenilo so je baje da bode mladočeška strauka odslej dosti radikalneje postopala in opustila vse diplomatizovauje, katero se jo tako slabo izplačalo. Oficijozui listi kondtatujejo s posebnim zadovoljstvom, da profesor Masar^k, vodja čeških realistov, ni bil pri tem shodu, ter hočejo iz tega izvajati neke diferencije, ki so baje mej radikalnejšo in zmerno frakcijo nilado^eškega kluba. Profesor Masarvk je bil sicer res odsoten, toda s tem še niso potrjene oficijozne kombinacije, ki prav za prav uiso druzega nego manever, vzbuditi razpor mej Mladočehi, ki so dejanski povsem složni in se tudi glede taktike nič ne razlikujejo.
l*ogumni mameluki. Stranka krščanskih socijalistov ali tudi proti-semitov, kateri je glavno torišče baš ua Duuaji in sploh na Dolenjem Avstrijskem, ima mej duhovščino, zlasti mej višjo duhovščiuo le malo pristašev. To je bil tudi povod, da je vodja teh krščanskih socijalistov dr. Lueger že večkrat krenil po kakem škofu ali škofiču, jedenkrat lotil su je bil celo že vseh in jim očital, da so preveč liberalni. Kar se dostaje slovenskdi škofov — pard >n, škofov na Slo« venskem — je Luegerjeva sodba krivična, sicer pa mislimo, da sodi prestrogo tudi druge. Ta nezadovoljnost z višjimi duhovniki je povod, da je Dunajski „Vaterlaml" klical „pogumne mameluke" k pokorščini. kutero ho dolžni škofom. Ne verujemo, da bi so Lueger <Sc ConsorteB kaj dosti ozirali na ta ukor. Karakteristično je pa le to, da se višji cerkveni krogi že boje za svojo avtoriteto mej naj-udauejšimi privrženci klerikalizma.
V n a u J c držat e.
liolgarski emigranti
poslali so že meseca julija ministru Stambulovu izjavo, v kateri terjajo, da se odstavi KoburŽan, da se skliče narodno sobranje in da se razpiše volitev novega kneza. Podpisulci te izjave, sami odlični pristaši narodne strauke bolgarske, javili so ob jednom Stambulovu, da bodo čakali odgovora do konca meseca avgusta, potem pa, ako bi se ne videlo Stambulovu vredno ozirati se na te dobrohotne svete, objavila bo bode ta izjava doslovno, jiosled ce in odgovornost pa bi zadela zgol iu jedino Stambulovu. — Rok je zdaj pretekel in podpisatelji izjavo objavili bo jo rea — toda posledice onemogočil je prekanjeni Stambulov že prej.
Sumu Iva gorečnost. Malo ti n i j tega nastala je mej različnimi, važnimi in nevažnimi državniki, nemškimi in francoskimi, prava pravcata dirka, kdo bode krepkeje in popularueje izrazil državniško pre|)ričauje svoje, da evropski mir še ni bil nikdar tako zagotovljen, kakor baš sedaj. Po Frevcinetu, Capriviju in Ribotu • ■glasil se je zdaj pruski minister Bottieher ter na občnem zboru neke pruske kmetijske družbe povedal, da se izraža sicer v raznih prilikah bojazen, da je mir v veliki nevarnosti, da je pa to govori čeuje neosnovanu, kajti evropski mir ni bil nikdar še tako trdno osiguran, kakor baš sedaj. — Kadar čitamo take izjave, vselej nam pride na misel stari pregovor: Viel Geschvvatz und vvenig Wolle.
Italijanske razmere. Grdo bi se motil, kdor bi sodil, da  je Italijansko ministerstvo,   katero  zdaj  vodi   upravo sosedna kraljevine, povsem jedino in na trdnih nogah. Obratno, vsak čas čuje se kaj u diferencijali mej
pojedinimi člani vladi, in to je bil baje uzrok, da marki Rudini svojega, že davno napovedanega .velikega govora v Milanu še zdaj ni govoril, nego da 8e to odlaša od dne do dne. Zdaj se čuje, da bode marki Rudini v nekaterih dneh prišel v Milan, da tu, v glavni trdnjavi radikalcev, razvije svoj politiški program. — Jeli to istina, še ni mogoče povedati. — Rumunski kralj Karol, kateri je obiskal bolno svojo soprogo v Benetkah, poselil bode te dni tudi kralja Umberta v Monzi, kjer boravi še sedaj italijanski dvor. Za ta poset delajo se velike priprave, toda poiitiškega pomena mu ne gre pripisovati, vzlic temu, da hote nekateri trojni zvezi sosebuo goreče naklonjeni krogi ta obisk kot pristop Ru-munije k imenovani zvezi deklarovati, kar je pa svojevoljno in neopravičeno početje. Kralj Karol obiskal bode kralja Tjmberta kot gost — o politiki pac pri tej priliki ne bode mnogo govora, kajti rumunskega kralja upliv na politiko svoje države je precej neznaten, po priliki takšen, kakur upliv — kralja Umberta.
Nemčija,. t Berolinski list „Allgemeine Reichscorrespon-denz", kateri je že od nekdaj Rusiji zelo naklonjen, bavi se z veliko nejevoljo tudi z enuncijacijami nemških krogov glodo ruskega posojila, za katero nabira podpise Berolinska banka Meudelssohu. Ta list pravi, da so vsa ščuvanju proti ruskemu posojilu neumestna in neosnovana, kajti Rusija dovolila je nabiranje podpisov na Nemškem le kot izraz dobrega poiitiškega razmerja mej sorodnima si državama. — V B'rolinBkih finančnih krogih izvajajo se iz te izjave, da bode ruska vlada umaknila dovoljenje, nabirati podpise na posojilo na Nemškem.
Dopisi.
B/. Kajlivnlmrga 30. septembra. [Izv. dop.] Zadnje dni septembra smo imeli pri nas dva visoka gosta: V soboto zvečer pripeljal se je k nam ljubljeni naš kuez vladika, milost, gospod dr. Mihael Na pot ni k, spremljan po prelatu gosp. Kosar ju, pričakovan ua kolodvoru od domačih gg. duhovnikov, treh t^apistov in nekaj ljudstva. Od tod sta se odpeljala s trapisti naravnost v samostan. — V nedeljo je bil tu slovesno opatom inštaliran dosedanji oče prijor v pričo še dveh drugih opatov š Francoskega (z mitro, lesenim naprsnim križem in leseno „škofovo palico"), domačih duhovnikov in dokaj domačinov. Ob 10. uri je bila slovesna škofova bv. maša,  vse v priprosti samostanski kapeli.
Kakor lani, obhajal je ljubeznivi g. knez iu škof Mihael tudi letos svojo gudovanjo na tihem mej našimi preskromnimi redovniki. Bog ga živi še mnogo, mnogo let na veselje in Ldagor dragih mu katoliških Spudnje-Štajercev!
Dne 30. t. m. dopoludne odpeljala sta se visoka gosta zopet nazaj v Maribor.
Dolenje Leskovčani so odklonili znano ponudbo trapistov za pot, ki pelje iz Dolenjega Leskovca mimo samostana v dolenji konec trga k farni cerkvi, šoli iu k pokopališči. S tem je tudi odloženo zidanje nove farne cerkve znabiti za mnogo let.
Tukajšnji miroljubni rudniški iužener gospod Herden dobil jo mnogo boljšo službo pri Varaždinu, kjer je za rudniškega oskrbnika. Želimo vrlemu gospodu vse dobro mej našimi brati Hrvati.
O naših jamah za premog ee malo govori, čeravno je premoga dovolj. Slišal sem, da dela sedaj že več rudarjev. Vse vodi iako previdno i*s-kušeni rudniški ravnutelj gospod J usek. Dal Bog, da bi se zastran našega rudnika skoro na bolje obrnilo, kajti ljudstvo viduo ubožava, odkar vinogradi več ne rode tako, kakor še pred malimi leti. Kaj pa še le bo, kadar nas gorice čeloma zapuste, in to se bo zgodilo poprej, nego si mislimo, kajti trtna uš se grozovito naglo širi na vse straui. Pa saj je že skoro sploh znano, da so vinogradi na Bizeljskem, v Pišecah in v Sromljah že uničeni po titni uši, in Besedna fara Z do le že tudi ni čisto brez njih*, kakor ni Videmska župnija. — Da, celo Hajhenburška faru že ima nekaj takih gnezdov s suhimi vinskimi trtami, to se ne da utajiti.
Tukaj imamo učno sobo I. razreda in stanovanje za učitelja in podučitelja že 5 let za letnih 150 gld. v najemu (Najemnina znaša do sedaj tedaj že 750 gld. in čez druzih 5 let bu že zuašala 1500 gld.!) iu čez jedno leto je konec sedauje pogodbe. Ona najemnina, računjena kot 4°,0 letne obreBti, pokaže Up kapital: 3750 gld. Ali bi ne kazalo kako drugače ukreniti, da bi vse to šolsko občino manj stalo in da bi imela 4 lastne prostorne učne sobe ter konferenčno sobo (ki bi bila ob jednom pisarna za šolskega vodjo, kujižnica in shramba za učilu)  pod  jedno  streho, poleg
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Narodn" St. 224, dne 2. oktobra 1891.
tega pa blizu sedanjega šolskega poslopja lasten prostoren šolski vrt in telovadišče, kar vse se jako težko pogreša pri tolikem številu otrok. Ker se bo vse to itak jedenkrat storiti moralo, je torej bolje, da se sedanja lepa prilika porabi in potem bodo imeli napredni Rajheuburžani v tem oziru mir za dolgo vrsto let. — In če tudi se postavita v naši župniji že naročeni novi šoli: v Dobravi in na Gorici, vender bo pri nas treba še vedno najmanj štirih razredov, kajti po „šolski matici" je bilo letos 379 za šolo godnih otrok od 6.—14. leta, in sicer broz ouih, ki imajo več nego 1 uro do trga. S temi vred jih je pa 590! Te številke govore najglasneje. J
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo nam je državno pravduištvo, in sicer zaradi članka „Najomniki, ne pastirji", v katerem smo razpravljali žalostne cerkvene razmere v Trstu, in pa zaradi odlomka iz političnega raz gleda .Cesar v Pragi." Današnja številka ima prilogo.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo ilne 4. oktobra bode prva predstava v letošnji gledališki dobi- Dokler se ne bode moglo igrati v novem deželnem gledališču, vršile se bodo predstave v dvorani Ljubljanske čitalnice. V nedeljo se bode predstavljala francoskega pisatelja Vikt. Sardouja veseloigra v 3 dejanjih: „Zadnji list". Ime slo većega akademika jamči nam najbolj, da se bode s prvo predstavo najdostojnije pričela letošnja gledališka doba. Poleg starih igralnih moči nastopale bodo tudi mlade moči iz letošnje dramatične šole. Za dober repertoar skrbelo se je v polni meri, in tako bode »Dramatično društvo" priredilo Ljubljanskemu občinstvu dokaj  lepih in prijetnih večerov.
— (Mestna hranilnica Ljubljanska) posluje od včerajšnjega dne v novih prostorih v sosedni Gatetovi, zdaj mestni hiši št. 2. Tem povodom vršila se je predvčerajšnjem mala slovesnost. Č. gospod kanonik Andrej Zamejic blagoslovil je o poludne nove branilnične prostore v navzočnosti ravnateljstva in nekaterih članov upravnega odbora mestne hranilnice Ljubljanske. — Meseca septembra uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 294 strank 120.943 gld. 79 kr., vzdignilo pa 259 strank 118.894 gld. 20 kr.
— (Odbor „ Pisateljskega podpornega društva") vabi najuljudneje čč. gg. dru-fitvenike, da se udeleže B. Potočnikove slavnoBti v Šent Vidu dne 4. oktobra. »Pisateljsko podporno društvo" bode zastopano po posebni deputaciji.
— (Družba sv. Cirila in Metoda) prejela je po gospodu koncipijentu Anton Bilcu iz Postojine 30 gld. 30 kr., svoto, ki se je nabrala v prijateljski družbi, zbrani ob premeščenji gospoda učitelja Dimnika v Ljubljano. GoBpod dopošiljatelj pristavlja: „Naj bi se vsako praznovanje prijateljskih prihodov in odhodov končalo z jednakim dobrodelnim dejanjem!" — Resnično, tudi mi si želimo, da se posnemajo taki pozivi in zahvaljujoč se zavednim Postoj niskim narodnjakom kličemo jim -„Slava!"     Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Gospod Fran P me,) prefekt v Aloj-zijevišči, je kot izprašani kandidat verouauka za vso gimnazijo 29. septembra nastopil službo začasnega suplenta ter poučuje krščanski nauk v obeh petih in obeh osmih razredih stare gimnazije.
— (G. Alojzij Šubic) najmlajši brat prezgodaj umrlih dveh bratov Jurija iu Janeza Su-bica, razstavil je pri g. Obrezi, nasproti čitalnice, bvojo sliko »Samson iu Delila") posneto po Uubensu. Jako srečna reprodukcija karakterističnega kolorita kaže nam spretnega slikarja, ki je poklicau, da nadaljuje na stezi, po kateri sta hodila slavua njegova brata. Kaj več prilično.
— (Imenovanje.) G. Valentin M a r u š i č imenovan je konceptnim praktikantom ua Kranjskem
— (»Svoji k svojim".) To naše narodno geslo ima menda v čislih nnš „narodni" deželni odbor. Sobna slikarska dela oddala so se v deželnem dvorci Dunajskima sobnima slikarjema, Uichter-ju in Winter-ju, katera sta slikala „Tonhulle" ulharmoničnega društva iu bodeta pozneje baje slikala tudi v deželnem gledališči. Znabiti se je deželni odbor tu držal najnižje ponudbe, vender pa jo samo na sobi žalostno, da oddaja deželni odbor dela tujcem, ko imamo vender domačinov, kateri so že pred leti dejanski dokazali, da znajo tudi kaj čednega in umetnega narediti. Kako krasno je n. pr. nad do-
mačin Borovskv izdolal strop v redutni dvorani, kako lepo je izvršil vestibul in stopnišču, kakor tudi veliko in malo dvorano v novem poslopji kranjske hraniluice. To isto velja tudi za sobnega slikarja Lipo vseka, katerega dela kaže deželni muzej „Ru-doltinum". Vzlic temu ae izročajo dela tujcem, mej tem, ko imajo naši domači Bobni slikarji koma) pol leta dela. To se pravi pač v kot metati geslo. „Svoji k svojim!", in to je jako žalostno!
— (Pevski zbor „Glas bene Matice") pričenja po minulih počitnicah svoje drugo društveno leto v soboto dne 3. oktobra. Ob poludevetib zvečer bode prva skušnja v velikih prostorih „Knežjega dvorca", kamor se je preselila , Glasbena Matica".
— Že a svojim prvim javnim nastopom dne 18. aprila t. 1. pope) se je pevski zbor ua tako odlično mesto, da je izzval v Blovenskih novinuh stroge strokovnjaške ocene, kakoršuim dosedaj pri nas pač ni bilo mnogo povoda. Na podlagi prvega koncerta izrekla se je tudi nadeja, da bode bela Ljubljana v nadaljnem času središče uujboljšegu jugoslovanskega umetnega petja. Ta laskava vspodbuda in če dalje širše uvidevauje, da Bi je pevski zbor postavil zares idejaleu smoter, gojiti izključl|ivo umetno akademiško-pevski doBtojno petje, ki naj bi bilo merilo, koliko vzmoremo Slovenci v tej glasbeni stroki, razvnelo je člane pevskega zbora do ognjevitega oduševljenja iu resne volje, prizadevati' si na vao moč, da skoraj dosežejo zaželjeno popolnost.
— V to Bvrho pa treba še širše podlage, kakoršno je imel pevski zbor dosedaj. Nihče izmej vrlrh Ljubljanskih pevcev, katerih število je nešteto, naj bi torej ne opustil posvetiti svoje moči vzvišenemu, za narodno stvar prevažnemu namenu, uvažujoč, da, ako se krepi „Glasbena Matica", krepi se narodna prosveta. ČaB je že, da nehamo Slovenci zadovoljevati se s samim goBtiiu:škim petjem. Zakaj le tako moremo imenovati one „koncerte", pri katerih smo sedeli ob mizah, Hebiui potomci pa so nam mej najlepšimi pesnimi stregli roži jaje in ropotaj e s krožniki in čašaini. Ne da bi bili proti takim zabavam, ki so svoj čas na pravem mestu, ali pokazati treba tudi kaj višjega, popol-nejšega, — umttniško dostojnega Smelo trdimo, da ne bode nobeden razumnik pogrešal takih veselic, ako se mu daje prilika, slušati in uživati umetniško dovršene koncerte. — Pevsk? zbor pa letos ne bode ostal ob samem moškem zboru, ampak snuje se tudi že mešani zbor. Uverjeni smo, da k rasni spol ne bode zaostajal v tekmovanji za narodno presveto, marveč pevce še spodbuial s prirojeno mu lastnostjo, uiiemati se za vse. kar je lepega in vzvišenega. — Slednjič jiovdarjamo še, da je odbor čitalnice Ljubljanske, uvažujoč, da nima več lastnega pevskega zbora, a hoteč vender le zadoščati dolžnostim, Oblečenim mu po pravilih, obrnil se do „Glasbene Maticeu, da bi ona prirejala i koncerte v čitalniškem imenu. Tej prošnji se bode gotovo ugodilo proti temu, da bo varuje značaj koncertov, kateri je utemeljen po namenu pevskega zbora „'II Matice". — Dosedanjim pevcem naznanil se bode pričetek vaj po običajni okrožnici, vsem drugim pevcem pa, kolikor jih je odboru znanih, dopoulal;* se bodo posebna vabili., Ja blagovole javiti svoj pristop iu priti k zborovi vaji v torek, dne 6. oktobra ob poludevetih zvečer v „ Knežji dsorec".
— (Ceščenje nedelj.) Dunajski aoboi slikarji, ki delajo v deželnem dvorci, pričeli so zadujo nedeljo svoje delo in ves dan prespevali, žvižgali ter slikali. Sole ko je prišel deželni glavar g. Detel a v deželni dvorec, ukazal je od podit i skrunjevalce nedeljskega miru. Čudno, da nismo ničesar čitali o tem v nekem drugem, o takih zadevah toliko zgovornem listu.
— (Sprememba v posesti.) Novo, lani dodelano hišo kranjskega Btavbinskega društva na voglu Tržaške ceste nasproti' jahalnice kupili sU gospe J. Hehuer in M. Ludvig.
— (Mestna dela) Cevi za vodovod začele so sedaj tudi polagati ob konci Vodnikovih ulic proti šolskemu drevoredu in Poljanskemu nasipu, da se vodovod zveze tudi tukaj.
— (Morilec) kmetskega siuu Hlebša, 1 Sletni kmetski fant Jakob Crne, se je dne J9. sept. ob polu 10. uri ponoči prijavil sam v kuzuilnici ua Žabjaku. Povedal je, da je po noči, ko so šli fantje iz gostilnice, udaril na samotnem kraji Hlebša na desno sence, potem ga pa toliko rasa .lii.il, da je nehal dihati, na kar ga je vrgel v jarek. Orne pridržul se je v zaporu. Včeraj zjutraj ponovit je Orne svojo izjavo tudi pred preiskovalnim sodnikom.
— (Južna Železnica) odredila*je glede ua mrzle noči letošnje sicer lepe jeseni, da od dne 1 t. m. morajo biti razgreti vagoni ponočnih vlakov.
— ( , V r t e c )   Časopis s podobami za slovensko mladino" ima v 10. štev. nastopno vsebino Čegavo |e oko le-toV — Preobjestna Anica   — Iz naše vasice. — Materina desna  roka   — Orloj v Pragi   — Is vročih krajev    - Listje i o cvetje.
— (Obrtno gibanje meseca septembra v Ljubljani.) Proste obrti ao zgla-a i 1 i: Jožef Juvan, na sv Petra Vesti it 44, bra-njarijo; Alojzij Košir, v Krojaških ulicah št. 4, prodajo moke; Audrej Kranjec, na Poljandki cesti št. 54, branjarijo iu prodajo piva v Btekleuicah; Jera Blaz-nik, ua sv. Petra cesti št. lj, prodajo obuval; Marija Ćik, na Mestnem trgu št. 9, sejmarstvo z izdelano moško obleko; iiozalija Maček, v Truber-jovih ulicah št. 1, sejmarstvo i izdelano moško obleko ; Karol Kmelniger, ua Mestnem trgu št. 5, trgovino brez utesnitve na določeno blago. — Izvrševanje rokodelskih o b r t o v je bilo pr i p u š č e n o : Franu Toincu, v Streliških ulicah št. 14, puzlatarski obrt, Janezu Ivuncu, na Po Ijanski cesti št. 28, klanje drobnice, Franu Bremcu. v Crevljarskih ulicah št. '6, ključarski obrt. — Koncesije so bile podcijene; i-ranu Hev-čiku, na Prešernovem trgu št 3, za izdelovanje in produio orožja ter strelivnih stvarij; Katarini Kebei, v Vrtnih ulicah, za etarinurski obrt; Jerneju Potočniku, v Frančiškanskih ulicah At. 8, za teBarski obrt — V z n k u p so dali obrte z dovoljenjem obrtnega o b 1 a s t v u : Marija CeA novar gostilničarBki obit Janezu Maseljuu v Kolodvorskih ulicah št. 12; Elizabeta Janko gostilni carski obrt Fianu Topolavcu na *<v. Martina cesti št. 1; Kazinsko društvo gostilničarski obrt Ilermihi Seehofor na Kongresnem trgu št L — Zbrisali bo b e obrti: Gostilničarski obrt Jer^ VaVpOtič, ua Prešel novem trgu št. J; goBtiluiearaki obrt Jožefa Mathauseheta st., ua KriževuiŠkem trgu št. 2; goatiln'čarBki obrt Neže Podkrajšek, na Rimski cesti št. 11 ; gostilničarski obrt Jerneju Cerneta st., na sv. Petra cceti št. 87. — Odpovedali so obrte: Janez Perko, v Stepanji vbbi, krojaški obrt , Marija Pavlin, na sv Petra cesti 62, krama-rijo ; Jožel Keber, v Vrtnih ulicah, stannarski obrt, Jožef Iv han i v Žuženperku, gostilničarski obrt.
— ( P etindvajsetletnica čitalnice v 51 Vidu) Vabilu k 25letnici „Narodne čitalnico" v Št Vidu smo naprošeni dostaviti, da noj se tibti ji. u gostje, ki se hote udeležiti skupnega obeda pri Kraljici, blagovole oglasiti pri tajniku čitalničnem do sobote zjutraj, da bo mogoče jnavočasno kosilo naročiti.
— ( P re menihe pri uradnikih.) C. Ur. d uvkar v Kranjski gori g. Itibard Murgel imenovan jo glavuim kontrolorjem t. kr davkurji v Nove m mestu. C. kr. davčni adjunkt g Anton K rapš v Krškem kofrolorjem v Loži in c. kr. praktikant g, Aloi/.ij Strmole adjunktom v Novem mestu.
— (»Dolenjski Sokol") priredi v nedeljo dne l i oktobra svu; zadnji popoldanski izlet v SeVBO pod Trško Goro. — Dalje l>ode priredil ,Sokol", kakor običajno vsako leto Btreljanjo, iu sicer vsak četrtek od 15. oktobru počenši v gostilni g. Sehvvarzu. Namerava dalje prirediti tudi uekaj glediških predstav v tukajšnji čitalnici z ustop-nino, in sicer bode čisti dohodek numenjen v napravo telovadnega orodja. Za prvo predstavo namenjena je igra „Svetiuova hči", za drugo pa namerava prirobčiti novo Borštnikovo igro: „Stari Ilija".
— ( „Narodna čitaln i ca") v Novem ineBtu priredi s sodelovanjem „Dolenjskega pevskega društva", povodom imendana Nj. VeleČanstva cesarja Frana Josipa l , slavuo&t v prostorih Narodnega doma dne 8; oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer — Ustop udom narodnih društev iu povabljenim gostom prost. — Vabilo velja kot uatopuicu. Vspored koncerta pod vodstvom g. pevovodje V. T u čuka: 1 * * * Slavnostna kantata „Na cesarja*, moški zbor. 2. Ilr. Volarič: »Divja rožica", ženski zbor a spremljevaujem na glasoviru. 3, Schubert: „ Popotnik" , bariton-sok) s spremljovanjem na glasoviru, poje iz prijaznosti g. J. Grm. 4 A. Nedved : „Dekletu", četvorospov. — Plesni veuček. -- Mej plesom svira oddelek NovomešČauske godbe
— (I. Letopis slovenskih posojilnic 1 89 0.) Sestavil po naročilu načelBtvu ,Zveze slovenskih posojilnic'4 Ivan Lapuj&e, ravuatelj iu tajnik okrajne posojilnice v Krškem. Tuko je uaulov juko
zanimivi publikaciji, katero je izdalo nnčelstvo „Zveze slovenskih posojilnic" v Celji. Glede na veliko važnost slovenskih posojilnic posneli bodemo najzanimivejše stvari iz tega letopisa v bodočih številkah našega lista.
— (Poročil) se je gospod Svitoslav Haupt-man, učitelj pri sv. Duhu na Ostrem vrhu, z go-spodičino Uršiko Krambergei jevo.
— (Dopolnilna volitev) državnega poslanca za volilni okraj Koper- Por eč-P ulj je razpisana na dan 30. oktobra. Po takem se bodo volitve volilnih mož vršile Bredi oktobra. Rodoljubi ua delo!
— (Slovenske propovedi v Trstu.) Municipalna delegacija storila je v svoji poslednji seji nastopni sklep: Ker v prvoBtolni cerkvi pri sv Justu s prvim oktobrom prenehajo slovenske propovedi in slovensko petje iu se namerava uvesti tako petje iu take propovodi pri svetem Antonu starem, sklene se glede na to, da novotarija ta nikakor ni opravičena z ozirotn na neznatno število 480 slovanskih prebivalcev te župnije proti 7319 Italijanom, pri škofijski kuriji storiti potrebne korake, da se opusti namera-vanataodredba. Tako posnamemo iz „ Edinosti". Italijani nadaljevali bodo boj proti slovenskim pro povedim z ono fanatično doslednostjo, ki jih odlikuje. — Deputacija, obstoječa iz poslancev dr. Andreja Sanci na, Ivana Martelanca iu Štefaua Nad liska izročila je v torek pro vzvišene m u škofu Tržaškemu prošnjo za ohranitev slovenskih propovedij in slovenskega petja pri sv. Justu. Na prošnji je blizu šeBt-tisoč podpisov. — V nedeljo je bila zadnja slovenska propoved pri bv. Justu, cerkev pa napolnjena do zadnjega kotička.
— („11 Diritto Croato") izborni zagovornik slovanstva v Primorji zaključil je svoje tretje leto ter nastopi svoj četrti tečaj. Ust ima mnogo pretrpeti od cenzure ter so zaplembe skoro na dnevnem redu. Priporočamo izborno glasilo vsem prijateljem slovanstva, ki bo zmožni italijanščine.
— (Franc Levstik — Martin Krpan.) Narodni razkaz, perevod b slovenskago M. Uostnika. Tako je naslov knjižici, katero je izdalo kot ponatis uredništvo „Slovanakega Sveta" v Trstu. O delu samem go\oriti bilo bi odveč, poznavalce ruskega jezika utegne knjižica zanimati, ker je prevod izboren. Po pošti velja iztis 18 kr., pet iztiaov 85 kr., deset iztiaov 1 gld. 60 kr. Dobiva so knjižica pri upravništvu  „Slovanskega Sveta" v Trstu.
— (Novo ustanovljeno pevsko društvo „Svoboda") v Rocolu v Tržaški okolici priredi prvo bvojo veselico v nedeljo 4. oktobra v dvorani gostilne Prašel. Sodeluje tudi tamburaški zbor »Tržaškega Sokola". Igrala se bode tudi ve* seloigra „Svoji k svojim". Cisti dohodek veselice namenjen je v društvene svrbe.
— (Iz Ajdovščine:) Dne 29. septembra umrl je tukajšni c. kr. okrajni sodnik, gosp. Alojzij Demonte po kratki, mučni bolezni v svojem 47. letu. Dasi Italijan po rodu, bil je nam Slovencem pravičen mož na svojem mestu, postrežljiv in uljuđen; uradoval je tudi slovenski. Blagi pokojuik užival je v vsem okraji splošno spoštovanje radi njegovega ljubega vedenja, zato mu bodi blag Bpomiu.
— (Germanska predrznost.) Za službo poštnega in brzojavnega e k spedi tor j a v Spielfeldu na Štajerskem razpisan je natečaj v „Allgemeine Postmeisterzeitung" z dostavkom, „da Slovenci in Čehi so izključeni". To je že skrajna nesramnost, u katero kažejo Nemci svojo nestrpnost tako očitno in brez ovinkov. Da bi se kaj jednacega zgodilo tam gori v „reicbu", bi razumeli, a pri nas v AvBtriji, v deželi, kjer je dobra tretjina Slovanov, je to, naravnost rečeno, drzna nesramnost.
— (Češki gostje v Zagrebu.) V nedeljo pride iz Prage poseben vlak v Zagreb. Češkim gostom priredil se bode, kakor vsem slovanskim bratom, posebno sijajen vsprejem, posebno pa se vesele dohoda Čehov vsi, ki so bili pri razstavi v Pragi, da so zopet pobratijo s starimi znanci.
— (V JaBenovci na Hrvatskem) umrl je preteklo nedeljo okrajni sodnik gosp. J os. Perno\ pridodeljeu okrožnemu sodišču v Požegi. Pokojni Prno bil je rodom iz Kranja iu bodo njegova smrt nemilo dirnila mnoge njegove sošolce iu prijatelje na Slovenskem. Lahka mu zemljicu !
— ( 1 00.000 in 60.000 goldinarjev) sta glavna dobitka velike Prusko loterije. Opozarjamo svoje čitatelje, da bode žrebanje že prihodnji teden.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 30. septembra. Po telegrafi Sneto poročilu „Agence Ha vas" iz Bruselja, ustrelil se je general Boulanger danes zjutraj opoludue na pokopališči v Iksellcsu. Delavci našli so ga mrtvega na grobu Madame Bonnemains. V roki držal je revolver, s katerim se je bil ustrelil v senci. Na prsih našli so podobo njegove umrle ljubice, katere grob je obiskaval vsak dan. Vest o tem samomoru vzbudila je neizmerno senzacijo v vseh krogih.
Berolin 30. septembra. „Reichsanzeiger" oporeka Beligradsko vest, da bi bila Nemčija odpovedala nemško-srbsko trgovinsko pogodbo. Ta pogodba poteče šele z dnem 25. junija 1893. leta.
Halle 30. septembra. Berolinski dopisnik „Saak'-Zeitung" javlja, da je nemški cesar na ncdvomljiv način grajal postopanje nemških bankirjev Mendelssohn in Warschauer v zadevi ruskega posojila.
Dunaj 1. oktobra. Železniški most mej Roseuthalom in Libercam razstrelili ponoči od 30. septembra do 1. oktobra neznani zlikovci z bombami. Prouzročene pokotinc so jeden meter dolge in pol metra globoke. Železniško osobje čulo je strel, hitelo takoj na lice mesta in popravilo škodo. „Neue Freie Presse* javlja, da je to le malopridnost in škodoželjnost prouzročila in da nima ateutat politiških nagibov. Zlikovci položili so dve manjši z nitrogliceri-nom napolnjeni bombi Detonacija čula se po vsej okolici. Postajni načeluik jo je tudi čul iu prišel takoj na lice mesta, da konstatnjojo, kaj se je zgodilo. Ilosenthal je pred Libercam prva postaja. Sto korakov od postaje je pod železniškim uasipom predor pod katerim je most. V vodovodne cevi utaknili so zlikovci bombe.
Praga 1. oktobra. Včeraj zvečer na čast cesarju sijajna soireja pri grofu iu gro-tinji Osvald Thunovih. Pozvanih 300 gostov. Cesar ostal jedno uro. Pri dohodu in odhodu ga burno pozdravila množica naroda. Danes ob 5 uri odpotoval cesar v Liberce. Na kolodvoru bil upravni odbor češke severne železnice s predsednikom Schmeykalom, ki je nagovoril cesarja. Cesar odgovoril. Namestnik Thun spremlja cesarja v Liberce. Vožnja cesarjeva v Liberce podobna upravo triumfalnemu sprevodu, na vsej poti ob železnici na tisoče ljudstva. Cesar zaukazal počasi voziti ter se zahvaljeval neprestano uaudušeni množici naroda. Dvorni vlak ustavil se je na štirih postajah, krasno nakičenih, kjer ga pozdravila oblastva, župani, mestni zastopi, duhovščina vseh konfesij, plemstvo in industrijalci. Cesar milostno vsprejel nagovore.
Liberce 1. oktobra. Cesar došel ob 9. uri. Na nagovor župana Schtickerja odgovoril cesar zahvaljujoč se in poudarjajoč, da ga živo zanima razvoj Liberce, ki po obrti, marljivosti in visoko razviti industriji štejejo mej najpoglaviteja mesta ljubljenega kraljestva. Izreka svojo cesarsko zahvalo prebivalstvu za presrčni vsprejem.
Liberce 1. oktobra. Tukajšnjim Cehom se ni dovolilo udeležiti se v spalirjih vsprejema cesarja. Pri vodji Čehov Liberskih, Sekulcu, pri katerem se je zbralo mnogo Čehov, nastavljena je bila godba, da bi udušila njih Slava-klice.
Bruselj 1. oktobra. Boulangerjevci zagotavljajo, da se je Boulanger usmrtil samo iz ljubezni do madame Bonnemain, katere ni hotel preživeti. Financijelno da je bil v ugodnih odnošajih. Njegova pisma političnega zadržaja so dobro shranjena. Stranka njegova nadeja se velicega uspeha, če jih bode priobčila.
Rim 1. oktobra. Danes zjutraj ob 7. uri bil je hud potres v Casini. Trajal je tri sekunde.
London 1. oktobra. „Daily Telegraf" poroča iz Peterburga, da sta se dogovorili Rusija iu Francija, da odložita vso akcijo glede izpraznenja Kgipta do dobe, da bode na Angleškem zopet vladala liberalna stranka.
London 1. septembra. Poslanec James William Lavther imenovan je namestu Fergus-sona državnim podtajnikom pri ministerstvu vnanjih zadev.
Borovnica 2. oktobra. Županom izvoljen Josip Verbič iz Bistre, svetovalci Ma-jaron, Kržič, Kos.
Dunaj 2. oktohra. Vse jutranje jzdaje tukajšnjih listov izražajo jednoglasno prever-jeuje, da položene bombe v Rosenthalu neso mogle nikakor biti namenjene dvornemu vlaku v katerem se je vozil cesar in pravijo, da je to bilo delo lopovsko, čegar motivi so še* ne-razjasneni. Omenjajo izredne, neprimerljive popularnosti cesarjeve, ki se je pokazala vnovič, s tem, da se je v krogih Dunajskega meščanstva vzbudila misel, da se priredi nocoj vra-čajoČemu se cesarju kot blagomislečemu, mirovnemu vladarju in blagosrčnerau posredovalcu mej raznimi narodi države velikansk slovesen vsprejem.
Praga 2. oktobra. Pri današnjem ogledovanji popravljene samostanske cerkve v Emavzu, mestne hiše za ubožne in cerkve na Višehradu ljudstvo priredilo nepopisno entuzija-stično ovacijo cesarju, ki je ogledal posebno natančno "hišo za ubožne in milostno nagovoril več preskrbovancev. Ko je cesar odhajal, približal se mož v delavski obleki, moleč prošnjo, ki je bila milostno vsprejeta. Cesar ogledal nadalje kaznilnico v Pankraczu, kjer je pokusil juho za kaznenco ter jo našel okusno. Izrazil svoje zadovoljnost o uredbi zavoda ter se vrnil v notranje mesto Praško mej naudušenimi ovacijami ljudstva.
Razne vesti.
* (Drugi milijon obiskovalcev Praške razstave) prekoračil se je te dui. Srečni obiskovalec, ki je dopolnil število druzega milijona, dobil je znatna darila in se je ta dogodek praznoval istotuko, kakor dovršitev prvega milijoua. Ta sijajni uspeh razstave kaže najbolj njeno istinito izvrstnost in vstrajnost češkega naroda.
* (Črnogorci v Pragi.) Črnogorski minister Pavlovi«"-, ki zdaj biva v Karlovih toplicah, javil je v Prago, da bode početkom oktobra meseca'dofilo po odredbi kneza Nikole deset Črnogorcev v Prago, da vidijo razstavo. V Pragi se je žo osnoval odbor 12 odličnih oseb, ki bodo Črnogorce vsprejel in vodil po Pragi. Za slovesen vsprejem Črnogorcev nabranih je 3000 gld., ki se bodo v to svrho porabili, kar pa preostane, porabilo Be bode za štipendije za mlade Črnogorce, ki bi zahajali v češke šole.
* (V Gradcu) nasadili bodo za poBkuŠnjo 100 japonskih kostanjevih drevos, katerih sadike so se kupile pri znani tvrdki Schmied v Erfurtu. To veliko drevo daje lepo senco in rodi že tretje leto sad, ki tehta 30 do 45 gramov in je ukuseu ter raste jako krepko in hitro. Na Ruskem se je japonski kostnnj že udomačil posebno v parkih. Za drevorede in vrtove se priporoča posebno to drevo.
* (l* o deljenje italijanskega plemstva.) Kakor poroča „Venezia", podelil je italijanski kralj Umberto na prošnjo heraldiškega oddelka v Rimu nekaterim avstrijskim plemenitaškim rodbinam posebno na Goriškem in v Istriji italijansko plemstvo. Tem rodbinam podelila je še Beneška republika naslov ,couteu, kateri grofovski naslov pa uv Btrijska vlada ni priznala.
* (Gledališče zgorelo.) Uaietv gledališče v Liverpoolu zgorelo jedo tal pretekli teden. Ostalo je samo sldovje in pa železni stebri. Uzrok požura je neznan. Ponesrečil ni nihče.
* (Velika j ttdruačtt „Dunkorque" potopila se je) v kanalu La Mauche ua potu iz Diinkirchena v Rio Janeiro. Vse moštvo ladije, to je 38 mož je utonilo.
* (Nesreč na ameriških železnicah) ni konca. Blizu Zelenopla v Pansilvaniji zadela sta dva delavska vlaka in je bilo 0 oseb ubitih nad 30 pa ranjenih.
* (Pes raz mesari 1 je) grozno na Dunaj i nečega mladeniča. Zagrizel se je tako v nesrečno svojo žrtev, da je mladenič imel nad 30 ran. Pre-grizel mu je nos in na pol odgriznil desno uho ter ga razgrizel po vsem obrazu Zlobnega psa preiskali so v živinozdravuiškem zavodu. Mladeniča prenesli so v bolnišnico.
* (Kratkoviden lovec.) Blizu Dunaja poleg Seeben8teina bil je lov. Jeden izmej lovcev oddaljil se je od društva in lovil sam s svojim psom. Kmalu bo mu je zdelo, da se nekaj giblje ob poljskem potu. Pomeri in ustreli, gotov, da mora to zajec biti. Koj po strelu pa začuje glasen krik in otroški jok. Zadel jo triletnega otroka, ki ga je v kratkovidnosti svoji imel za zajca. Bilo je prvikrat, da je nesrečni lovec kaj zadel. Razdraženi oče je nespretnega lovca tiral do žandarmerijake postaje in ga komaj obranil, da ga neso kmetje s pestmi obdelali.
* (Rudeč dež.) V Simli v Indiji padel je rudeč dež, ki je pobarval vse rastline rudeče. Veter dvignil je množino prahu rudeče zemlje, ki se je pomešala z oblaki in prouzročila takoflrudeč dež.
Narodno-gospodarske stvari.
Slovenske posojilnice.
Po „Letopi8U slovenskih posojilnic", sestavil J. Lapajne, izdala ,,Zveza slovenskih posojilnic*.
Slovenske posojilnice so naredile v teku 20 let velikanski napredek. Takrat ni bilo še razen „Obrtnega pomožuega društva" v Ljubljani nobene posojilnice. V tem letu (1891) pa je že 47 posojilnic ustanovljenih.
S ponosom gledamo na te nage zavode, ki se vse brez izjeme v svojem večjem ali manjšem delokrogu trudijo, da bi ljudstvo na jedni strani k varčnosti vzbujale na drugi strani pa mu pomagale s posojili na nizke obresti in krajše obroke, ob jednem pa s aloveuBkim uradovanjem in občevanjem pospeševale slovensko omiko in varovale čast slovenskega jezika iu slovenske narodnosti.
Nekatere slovenske posojilnice so prav krepke že. V prvi vrsti se odlikuje Celjska posojilnica, ki je letos praznovala slovesno in ponosno prvo desetletnico svojega obstanka. Manjše sloveusko posojilnice se sicer ne odlikujejo z velikim denarnim prometom, a kažejo na drugi strani veliko gorečnost v svojem poslovanji in hrepene zlasti po združenji z drugimi sestrami.
Celo leto je lani delovalo Ž3 30 posojiiuic, Vitanjska je sedemintrideseta; ta ni delovala C&lti leto 1890, a je ipak izdala tiskan rar.uu.
Posojilnici v Kamniku in Sin či vasi sta tudi Že lani nekaj mesecev delovali, in to /. lepim vspehom, čeravno nismo mogli že navesti letos s številkami, ki so nam sicer poslane, njih plodo-uosnega delovanja.
Slovenske posojilnice ho napravile od lani lep naj>redek. Lan-ki izkaz je imel na Koroškem    ....     8, letos 12 posojilnic,
Kranjskem   . . Primorskem . Štajerskem
lani skujiuj
10,
2
86,
13 4 18
47 posojilnic.
Kakor  kaže gornji pregled, začele so letos (1891) poslovati posojilnice: na Koroškem: Črna, Tinje, Velikovec ; „ Kranjskem: Radovljici!, Žužemberk; „ Primorskem: Šebrelje. Nabrežina posluje že od
1. 1883, pa se do zdaj ni izkazovala. „ Štajerskem: Gornji grad, Vransko.
Kmalu bodo imeli po Slovenskem vsi sodnijrdsi okraji svojo posojilnico, zlasti velja to o slovenskih delih Koroške in Štajerske. Na Koroškem so lamo 8 slovenski sodrijski okraji brez posojilnice, namrefi: Trbiž, Bmobor iu PodkloSter.
Na Štajerskem so brez slovenske posojilnice okraji: Kozje, Šmarje pri Jelšah, Slovenji-gradec.
Na Kranjskem je pa žali bog še 17 s o d n i j s k i h okrajev brez teh koristnih zavodov, ua Primorskem pa tudi vsi brez naštetih 4 okrajev.
Posojilnica bi morala biti sicer v središči okraja, na sedežu sodnije ali davkarije. Na Štajerskem jih ima mej 18 posojilnicami 12 svoj sedež pri sodiščih, na Kranjskem vse, na Primorskem 3, na Koroškem mej 12 samo 2, kar kaže na neugodne narodne razmere, ker ni bilo na sedežih sodišč dovolj domoljubov za snovanje posojilnic, ali pa da so nasjuotuiki ovirali v teh večjih njih ustauovitev.
Nasprotno je pa 12 veliko Število za sicer žalostne koroško razmere, dočim je na Kranjskem le 13 posojilnic; koroške posojilnice so torej veselo znamenje, kako se vzbuja slovenski narod v tužnein Goratanu v uarodno-gospndnrskeru oziru.
Od vseh slovenskih posojilnic šteje : obrtno pomožno društvo v Ljubliani že 35., Ljutomerska posojilnica 19. in ona v Št. Jakobu v K.ižni dolini Že 18 upravno leto. Te posojilnico so torej delovale že pred zadružno postavo od I. 1873., bile so torej kot društva in ne kot zadruge ustanovljene; imele ho mnogo uoprilik, s katerimi so je bilo prvotno demirnim društvom boriti, dokler ni bil dokaj ugodni zadružni zakon proglašen iu dokler se nluo omenjene posojilnice is društev v sadruge prelevile.
Od ostalih posojilnic broji več kakor 15. upravno leto: več kakor 10.      „ „
več kakor 5. več kakor    1.
jir.vo nobeno
D posojilnic, 2 posojilnici! IG posojilnic, 13
8 posojilnice, 8 posojilnic.
Skupni 47 posojilnic. Slovenske posojilnico imajo v smislu postave dne 9. aprila 1873 omejeno ali neomejeno zavezo •(llafiung).
Pri omejeni zavezi so družniki porok, če ni drugega določeno v pravilih, z dvakratnim zneskom svojih deležev, pri neomejeni zavezi pa jamčijo z vsem svojim premoženjem.
Kjer so visoki deleži in je veliko udov s takimi deleži, ondi uživa tudi posojilnica z omejeno zavezo zaupanje občinstva in dobro napreduje. Kjer so muli deleži, četudi je dovolj družnikov, veliko bolje usjieva posojilnica z neomejeno zavezo. Sicer je pa veliko na tem, kakšno zaujmnje uživajo upravitelji posojilnice in s kakšno marljivostjo in na-taučnostjo zavod vodijo.
Lani bilo je posojilnic na Koroškem        1 z o me j., 11 z neomej. zavezo, „ Kranjskem      8 „    ,       5 , n Primorskem     3 9     9       1 „      „ „ n Štajerskem   . 1 „    ,     17 ,      „ ,
skupaj 13 z omej., 34 z neomej. zavezo. Lanski izkaz se je tu in tam malo predru-gačil — na pr. posojilnica v Kopru ima neomejeno zavezo, postojinska posojilnica je sklenila omejeno v neomejeno zavezo prenarediti. Veselo je ua pr. to, da so koroške in štajerske posojilnice osnovane skoro brez izjeme na neomejeui zavezi, ker jim je baš na ta način najložo dobro utrditi in razširiti 86, kar je posebno potrebno v krajih, kjer so v narodnem obziru neugodne razmere.
(Dalje prili.)
---...... ........ 'j?
prinašl v 10. zvezku nastopno vsebino: 1. A. Aškerc: Iz popotnega dnevnika 12 —15. — 2. Knežan : Od rojstva že. — 3. Dr. Ne\eifkdo: 4000. Povest. Dalje.) — 4 M. Cilenšek: Vrbe in vrbarstvo (Konec.) — 5. y: Na roistveni dan. — G. Gr. No\;ik : Osamelke tožba. — 7. Igo Kaš: Dalmatinske j>o-vesti. V. Stari ribič. — 8. Zpriu: Razne Želje. — 9. Stebor: Srečen. — 10. Bistrio: N'iklot. — 11. Marica: Na izpreliodu. — 12  y: Na »lisi 1, 2.
— 18. Knežtln: Vse so lepe. — 14 li. lVrušek s Nesrečna junaška kri. Crtica iz Bosne. (Dalje.) — 15. Andrej Fekonja: Kratka povestn ca slovenskega pravopisa. — 16. Književna poročila: VIII V. Oblak: M. Zavadlal, Die S/irache in Knstelec „P'a-tovske bvqvice S. Uoshenkraiiifa" — 17. J. l?\>u: O.lgovor g. Btrltofu. — 18. V. Bežek: Slovnlški razgovori. (Dalje.) — 19. Listek: .Dijaški koledar0.
— „Pred 125. leti". — O rokopisni ostalini Davorina Trstenjaka, — VII. izkaz darov za Prefer-nov spomenik. — „Schlussvvort zur Ortsnainenfor-sehung in Kiirnteu". — Spomenik Ljudevita Guju.
— Ogenj sv. Elma. — Dr. Jan Peter Jordan. — Listnica.
„LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. GO kr , za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta l gld. 15 kr.
Anatkrinova ustna voda ii zobni prašek :a
ohrani usta, krepča  čeljustno  meto   ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna skutlja sobnega   praška 20 kr.;   12 steklenic 4 gld.;  12 Skatelj nanio 2 jrld. (81 —191)
Lekarna Piccoii, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajski cesla.
Nsroftila is izvršujejo ■ obratno posto proti povzetju zneska.
2,*tterl}ci«- Nreeke 30. se|iteinbra. V Brnu:       82,     55,     80,     27, 77.
TlljCi:
30. septembra Pri Mniifli: Schvrari pl. BohwaraBirwidd, 8cbwar/,
KKiis, Biiiucr, Dinan z JMinnja. — Zindl, vitez pl. Ke^uard \l Trnta. — Dr. Klima, Blahna i/. (itadca. — Pornhaeher iz Kočevja. — Kram u Urna. — Schvvarz it Ueljaka. — Ballog i/. Bndtmpelto. — Utdrltz u Zagreba, —■ Tomio iz Srbije.   —  VVolf z   I.ipskega.   —  Pogačnik   iz Crkntoo.
Pri Hlouu: Gali ll lista. — lliver, ltotermuud iz Borolics« — Latinak, Taussig,  Kondole, Prayer z Dunaja.
— Pl. Vever, pl. Seenusa i/. (Vlovci. — Koch  iz (Sradca.
— Keitarek \i Tržiča. - I).)leuc it Kranja, — TopkoviA 17. Srbije — Dežela iz Idrije. — Kosir iz Škofje Loke. — VVerner ii Plzna. — Beruik il Vrhpolj. — Aljančič z Dobrove. — Kiuuer z  Gorenjskega.   — Sliebar   iz Belo.
Umrli so v E J« Mlatil :
29. septembra : Tere/ija (Jras, godcev* bci, -1 mesece, Opekarska cesta št. '•>, katar v rievili.
30. septembra: Anton  Ilauiuun, trgovski pomočnik, 32* let, Kravja dolina fit 11, biemopter.
1. oktobra: Josip  Kambersky,  železn. inženirja sin, 14 7, let*, Cesta na jakno železnico št. 1, dysci.terie.
V d e }■ e ln i bolni c i :
29. septembra: Marjeta Aljaš, kajžarr.A, 10 let, car-ciunma uiKiua.
1. oktobra: Matija Mikus, gostač, G4 let, marasmm.
V V O} ti k i bolnici:
1. oktobru: ller illuth, poročnik, 'JO let, akutna plucna tnlterkulota.
Meteorologično poročilo.
Dan |	Ćaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo- ; krma v mm. |
a. , (U • 1 O	7. zjutraj 2. popoi. \L zvečer	7407 mm. 7;ii)-2 mm. 740-1 mm.	7 2" C 17 6° C 1020 C	brezv. si. vzh. ti vzh.	racala obl. obl.	000 mm.
-M C	7. zjutraj 2. popol. S), zvečer	7*9-4 mm-738'2 mm. 737-7 mm.	8-4° C 184° C 13'8»C	si. svz. si. svz. si. svz.	obl. obl. obl.	0 00 mm.
Dunajska borza
dne 1. oktobra t. I.
(Izvirno tele^ratično poročilo.)
včeraj — oian«i»
Papirni* renta.....RJd.  91*40 — Kl<1 W'*0
Srebni* renta......                                913o —   , 912.)
Zlata rotita.......U 9 20 —   „ 109 25
o°/0 marčna r;mta.....101 95 —    „ 1«>2 05
Akcijo narodno hnnke   .   .     n 100«) —   „ 1009 —
Kreditne akeije.....B   283 7."» —   „ 28325
London........ll(iH5 -   , 116 85
Srebro........                                      B     —— —    „        '—
Napol.........                                       „       9 27',', —    . 926
ti. kr. cekini.......                                      f> .r)6 —    .       "> 55
Neuiške marke.....                         n     f>7 45 —    »     57 45
44/0 državne srečko li I. 1854       25II tfld. 134 Kld 50 kr.
Državne srečko iz I.                      100   . 181 „   50 ,
O^erska zlata renta 4°/,....... 103 „   90 „
Dvorska papirna renta ti* „...... 100 ,    60 ,
Donava r6g, erečke 5°/0   .   .   .     100 tfld. 120 *    — „
Zemli. obč. avstr. 4';,", o ilali xa»t. listi .   . 116 „   — ,
Kreditne srečke......100 «1 d. 185 ,   25 .
Bcdolfove srečko.....                             10   „ — „    — n
Akcije englo-nvetr. bunk«      .    180   » 152 .   — .
TrHniwaj-dništ. velj. 170 |(ld< m. v.   .    .    . 2^4 „    — „
V „NARODNI TISKARN!- v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
Blodne duše.
3^©rma.2.i-   Češki spisal VuchIhv ll*ii«»«-Tfcl»l*»*Ky. Preloiil Ivan (><trull4. Mula K°, 523 strani j. Ctwia 70 krM po pošti so lir.
izurjena /a prodajo medaneffa blaj^a, vsprejnie se takoj na deželo. (832—2) Ponudbe pod iT. a. upravolštvu n81ov. Neroda".
Učiteljica
preskniena ali vsaj popolnoma stnolna, »»prejme sp v
h1ii/.I>o 11» đeSell« Ponfievalfl bi tri deklice za IVr. razred, a zabteva se, da govori pravilno slovenski in ume igrati na klavirju. Nuslov pove iz prijaznosti uredništvo „Slo-veiiskcgu Narodu". (Siti- 'A)
ragua
v dobrem stanu je za 45 gld. na prodaj.
Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda"1.       (H1H—2)
Od pluga do krone.
Obširen zgodovinski roman,
zajet iz kranjske povestnice.
K
(745-17)
A
j^-utes oa:
puškar
v BorOVlJab (E iiiach) li!t lioioslttin
Sreilnja temperatura  11 *7u in 13*5, za 1-9° pod iu j jednaka norumlu.
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove piiNkn in revol-»•■rji- ter vn« lOVSka rrlpra»c, piki r.hm- ter «lruj<;o Htr«'l|i»o po najnižjih eenah. — Puške so vse pr< -• kiiMcui' na ees. kr. izkiisavaliači ter /.azuainenovane z znamko tega zavoda. (175—59)
Za izbornost blaga jamči izdolovatelj. Stare puške popravljajo se oeno. Ceniki pošiljajo se brezplačno.
putiko, 3krnico, elato živce, nevral-Cijo, iachias, slabo cirkulacijo krvi, nervozno-slab želodec, kongostije v glavi, ako vasjo zadel mrtlii, ako nemate Spaaja, ako iinn.ii> bolečino v hrbtu, hrbtno sušico — zahte-vajto ilnstrovaim brošuro O s čast-r.:mi diplomi in /. zlato svetinjo v Kolonji, Welsu, Stntt^»artu odliko-Avstro-Ogerski o. iu Ur. izključno priv.
galvan-elektro-magnetično uplivajočo
frotirno pripravo.
Hrošura razpravlja o uplivu, porabi in uspehih te pripravo. — Priprava velja 12 gld. — Uuttrovauo brošuro z natančnim popleom poralif pošilja se fran-kovano iu zastonj iz tovarno izumitelja.       (790—2)
TH. BIERMANNS, elektrotehnik,
IMAM, I., ISciiulerNlriiHHe IH.
Hiša da se v najem
z vsemi pripravami za prodajalnico mešanega I»la^a in tobaku. — Vec o t«m poizvedeti je pri lastniku Frnnit KOVaĆ-n na Urinu, Travnik. (827—1)
Usojam   se slavnemu občinstvu naznaniti,   da sem
na tffegfii št. C>
(trafika) otvorila od slavnega oblastva koncesijonovano
pisarno za posredovanje služb, stanovanj in trgovskih lokalitet.
Potrudila se bodem vsekdar, da bodo dobivali delodajalci in delo iskajoče osebe najzanesljivejša pojasnila. V Ljubljani, dne 25. septembra 1891.
(804—8)
<3-_ DE^liiac
S Plesavnica.
n. občin-
Podpisanec usojam so javiti cenjenemu p. »tvii, da sem otvorll dne 1. oktobra t. 1.
ii a  Itrcgu St. i2<>,  v bnroiui Cojzit lil&i
plesavnico.
Poučevalo se bode v posamnih oddelkih in po lahki in dobri, najmodernejšim zahtevam ustrezajoči metodi.
Ob nedeljah in praznikih
ZASAT»X
<>«l u. do 11. ure.
Nadeje se mnogobrojnega obiska, priporoča se z odličnim spoštovanjem
-A-lfonso Cilenti
(825—1) učitelj plesa.
OglnMlI» ho vsprejemajo vssk dan od 10.—12. ure dopolu-Une in od 8,—5. ure popoludne v imenovanem lokalu.
i I
I I I
Vabilo!
Vse p. n. XX- prijatelje zdravega dalmatinskega iti hrvatskega črnega in belega vina, dobrih kranjskih klobas, krepkih tlo-mačih jedil in <lr. dovoljujem si uljudno vabili v svojo iz prejšnjih let vsem na Dunaj j bivajoči ni gg. Slovencem in Hrvatom znano, nekdaj Kruljačevo gostilno, XIV., Sechshaus, Ullmannstrasse 69. Slovanski politični in lepopisui listi so gostom na razpolago.
S spoštovanjem
(810—2)
T. Grgurič.
4
i
i
H* Cesarja Joiofjn tr*g. t/C~ Samo nekaj dnij. ~W
Odprto vsak dan od 9. ure zjutraj do O. are sfrečer.
F. Bayer-Ja
Zbirka iu<»j wt.«*r«klb  umetniških del, katere »o zanimive eh VBnkojta. — V»e Je pretlMtnrlJeiio v naravni velikosti.
UMtopulnn za odrasle ljudi i o kr., za otroke, stare pod 10 let iu vojake brez Saržo 5 kr. Natančneje na plakatih.
(80G—4)
Z veleapoStovanjem Jr • 3E3a37"e2T.
I>r. Friderik n Lenglel-n
Brezov balzam.
Ze sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejšo lepot i In; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločl|o »e *e drugi dan ue-snatne luskin« od polti, ki poHtaue valed tega elMto bela In ueina.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-lujo beloto, noznost in čvrstost; odstrani kaj naglo pego, ioltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedco in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred iclđ. 1.BO. (119—14)
Dr. Friderika Lengiel a
BENZOE-MIIiO.
Najmilejfio  in  najdobrodejnej^e milo,   za kožo nalašč pripravljeno, l komad <»o kr. Dobiva so v l.jubl juni v 11». pl. Trnkoecjr-Ja lekarni iu v vseli večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejema W. Henn, DuuaJ, X.
Hiša št. 27
v Stari vasi pri Žireh nad Idrijo
stoječa pri deželni cesti, z vodnjakom, vrtom in 2 orali senužeti iu njiv, ki je pripravna za usnjarijo in mesarijo, proda »e takoj pod prav ugodnimi pogoji. Več izve ae pri gosp. Jartezu X2.iDrLa.r-j to. v <»oren|ein I.oKalcI. (828—1)
□
Dijaški koledar
• za leto 1891/02
bo dobi
v „Narodni Tiskarni" in pri vseh knjigotržcih.
r *1 ~
I
I=T=1=tJ=T=1=t=I=t=J=t^^
1
Karolu Till-u j
v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 10. jj
Vso (4!)U—18) m
šolske potrebščine1
za pisanje, risanj vse šole po naročilu
Velika
risalnih skladnikov, risal itd.
Jtreoscme j
e in slikanje, za jj lu gg. profesorjev. !j
izbera ji
Ključarica
se išče
za samostojnega gospoda. Placa 10 do 12 gld. Samostulua in lepa služba. (821)
Več je izvedeti v pisarnici Flux (trafika) na Bregu št. 6.
St. 513.
(807—2)
Županstvo občine Gorenjelogaške naznanja, da bode vsled privolitve visoke deželne vlade za Kranjsko od 30. aprila 1891., št. 49(J4, v o (Mini (»oranji Logatec (Cerkovski vasi) od sedaj na letnem semnju v dan po Nebohodu in v ponedeljek po Roženkranski nedelji tudi semenj za živino. Ob jednem je visoka c. kr. deželna vlada dovolila za 4Woi'4'ii ji IiO-gatec nor Icini iu žlvinski semenj na dan T. ffhrilv a I j a. ako je pa ta dan nedelja ali praznik, bode letni in živinski semenj drugi dan. Do sedaj obstoječi letni in živinski semenj na sv. Lucije dan (13. decembra) ostane še> nadalje.
Županstvo v Gorenjem Logatcu,
dne 24. septembra 1891.
Prevzetje obrti.
Časi mi je naznaniti, da prevzamem dne I. oktobra 1891. I. prej Mclmlz-ove vdovo obrt in priporočam svoje
sveže in pristno prevojeno meso in klobase.
Z odlicuim spoštovanjem
(880-2)        FRAN PREBIL
prevdjar in izdelovatelj klobas, H%\ V viru vvsi u ni. 9.
■>cccoocoookxx>okxx:
L. Luser-jev obliž za turiste.
Goloto in  liltro upli vajočti sredstvo proti kurjim «»«-e**«nn, /lil |l'Ul  mi podplatih, petni) in drugim tidim ^/[J$
kože. .N
T
Veliko
)ii i/. n;il Dih
pisem je im mi ugled v
^ v -l,lvl|i raz|»nsiljaliiiri
L. Schwenk-a lekarna
21 > Meldllng-DunaJ.
Dobiva so ^ v Udjar- .<c,
nali.     S, vj^ v\^^   rriHti-n Hinuo, ^.o niiHta navod m >^j3»y Oblll varHtvrno znamko in podpi«,
^S* <^S    ki j*5 tU zraven; torej naj so pazi \r in zavrne vbo manj vredne ponaredbe.
Priatne^a imajo \ IJub-litiiii J. 8woboda, U. pl. Trnkoczy, G. Piccoli, L. OreoeLtv ituiioifnveiu S. pl. Blsdović, F. Itaika; v Kninniku J. Moćnik; ▼ Celovel A. Kg^rer, W. Tluirinwald, J. Birnba-clivr; v llrezttli A. Aich-intror; v Trgu na Ko-roskotu) (.!. Menner; v lleljnlcn V. Scliol/., Ur. K. K uniiit': v Uorlel (4. B. Pontoni; v WoII*n-lior^n A. 11 ni ti; v Krntiji K. Slivnik; v Rad-gonl C. VI Andricn; v l«lrl|l Jouip Warto; v Kn«lovl|lel A. Robl.'k; % Celji J. Knpturacluuid.
Predposlednji teden. I
i—n m ■ n   u iiib^'jmi ■*;iwirlar.natt3ByBi.ig»l
Glavna dobitka
100.000
50.000
(707—17)
lozi po 1 gli
X iijiiltiJBtii se dobivaj« lozi pri
•J. Č. nflAVER-ju..
lozi po i gia.
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Jouip N o 111.
Lastnina iu tiBl* BNdrodne Tiskurne