J. D. - B. - Ana: " • Misli ob trpljenju, o smrti in vstajenju Boga - človeka. " ' (Opomba •urcdirštva: Članek je 'bil namcrijen za našo velikonočno številko, a jc nioral radi mnogo pre- ¦ malega prostora izo-titi. Ker so v • članku iznesenc velike mis'i prav ¦posebne vrednosti,-ga p-in "šamo v ce!oti, našim ,,slogašem" v bodrikv) Velik tcdcn ima krasno označlTo: ¦Ni zanianj velik teclen, k?r je vc!ik po svojcm pomenu za vse človešho. Vt?Ieb-na drama, ki se ie z.ičda v betlehem-skem hlevu se dovršuje na Kalvariji s križanjcm Upornika proti ZJobi'. . . l Razpct vrli Kalvarije s prebodenim Sr-cem in z rokami, pripravljenimi v ob-iem slehernega gresnika nam klircBog — človek v težki čas: „ Ne pozabite Ijudje dostojanstva človekovega!" Se-veda jc to po svetem izročilu povedal z drugimi bcsedami in ko je umiral na •križu za svojo Idejo, -techj je farize;em dejal: ,,PozabiIi ste na — človeka in njc-govo dostojan-.tvo." Pa Ga niso razu-meli, ker jim je v zenitu tedan;e srčne krize povedal: ,,D o p o I n j e n o j e ! Takrat, kakor danes! Nad najmanj-šo zvezdo v ozvezdju vesoljstva, nr.d zemljo divja strašna burja. Ucenjaki in pisinarji veka sedanjega ji pravijo — ,,kriza". — Takrat, kakor danes žive mcd nami Pilati, Kajfeži, Judeži, Petri, Kikodemi in — Tomaži. In vladajo svet, govorijo o miru, a oborožujejo ter pozabliajo, da ni zamanj tekla kri v zadnjem sve!ov-nem klanju, ob vseh socijalnih revohi-cijah, na neštctih bojiščih'. -. . Dosto-janstvo človekovo so zavrgli in člove-štvo razdelili v dva bregova: V previ-ligirane promrnentne Ijudi, — nekake izbrance družbe, krje ,,posedla zemljo" in v onc piahe množice teptanih, kate- re blagruje — Križani, — ker b o d o zemljo posedli. — Veliki Woodrov Wilson je bil kma-lu pokopan; velikega Stjepana Radiča grob ni neznan; cvetje na grobu Aristi-da Br'anda še ni ovendo, — a njh idejc, ki šo vredne večnega uveljavljen.a? Mr-zli spomeniki bodo prica, da so ti mo-žic in drugi, katerih ideje bodo razčle-njevali drugi, šibkejši — nekdaj živeli. Z bombastičnimi frazami so čaščeni in s tem je ,,zadoščeno" dostojanstvu Bojevali smo se ,,za vero, dom, cc-sarja; pozneje smo delali isto z drugo glasno parolo, a z nič manjšim na\du-senjem. — Danes se vprašujerno: Zakaj in čemu smo trpeli, gladovali, krvaveli? Zato, da se je na naših najsvetejših mejah vršil — plebiscit, ki je bil čisto odveč. Ogabna politika nevojakov je o-'skrunila dostojanstvo človeka — vo-jaka, ki |e sebe. dal nesebično na razpo-lago za ži\ev na oltarju Domovine. Med-tern so povsod delili zemije, ne di bi vprašaLi za mnenje njih prebivalce, ka-kor da bi ne bili to ljudje po božji po-dKbi z dušo in telesom, lastnega pre-pričanja z lastno, samoniklo, svojstveno kulturo. ,,Moenejši", od tujcev preve-ligirani slabiči so si prilastili zem!je in ž njimi ljudi, ki na njih prebivajo in dahes ga ni izuma človeških možganov, ni je policijske metode, ki bi js ne po-klicali v življenj.e zato, da vsiljujejo pod-jarmljenim svoj jezik, in, kakor oni bese-dujejo — svojo ,,kulturo". Plakajo"a Benečija, solzeca se Soča, nevoljno Pri-morje, tožna Gospa Sveta — tam čez izaro • . ., nad 20 slovenskih \asi desno, levo in krog Radgone, — besni Ukrajin-ci, prodani Albanci — revni Sloviki v okrilju Hungariae itd. Zdi se, di smo kljub političnim škarjam — v vtesnjeni Jugoslaviji šc najbolj srečni, ker v svoji sentimentalni širokogrudnosti dovolju-jemo nernškim, madžarskim in la:kim manjšinam isto kot sebi, otrokom ene hiše. Ta naŠa koncilijantnost se on-stran vseh meja prav nehvaiežno kvitira. Kulturne tekovine, pridobitve mo-derne tehnike, pa naj bo to vlak, avto-mobil, • letalo, brzojav, telefon ali radio — vse to služi za p'etenje policijske mre- že nad malimi . . . Jetnišnice se polnijo s politicnimi jetniki, ki niso pristaši ,,močnih'. Dostojanstvo človekovo je pogaženo v blato, oskrunjeno do zloči-na, ponižano v — pasjo moralo! Kako se naj vme mir med narode sveia, ako ne dobi dostojanstvo človeka sankcijo svoje nedotakljivosti? — Telf tvojega bližnjega gori ob topilni peči irr v žerjavu začne teči železo; dostojan-stveno dobi na dan nekai drobiža za se in družino pa zleti na cesto — ker n{ ,,konjunkture"; dobiček druge vrstei Ijudi oA previiigirane kaste ^e v nevar-nosti... Ne v naših telesnih, ne v duševnih* de'a\n'cah ni dostojan tva človeko\ega več. V s\ojem bližnjem ne vidimo vec človeka s pravicami, kakor si jih samr '5€bi lastimo... Dvignimo svoja srca "k križanera-u Bogu-človeku in se vrnimo k evangelj-skemu nauku Njegove ljubezni do bliž-njega! — Premagali bomo napuh in sebič-nost, ta dva faktorja. ki ustvarjata jgo-spodarsko in srčno krizo. — Razpet na križu, prožeč celemu svetu svoje prebo-dene roke v objem, prijateljsko vabeč vse v Svoje prebddeno Srce, nam pravi: ,,Ne pozabite, da ste precl Očetom vsi enakii ' ' . -. Da, da! Na rlostajanstvo človeka smo pozabili! — Misterij trpijenja, smr-ti in vstaienja Bogia-človeka naj nas pre-roSi v te n 5am