Iz naše organizacije. Kranjsko. V nedeljo, dne 19. t. m. popoldne napravi ljubljansko učiteljstvo rodbinski izlet v gostilno pri Fortuni na Vodovodni cesti št. 26. Socialni odsek. Vabilo k glavni redni skupščini društva učiteljev in šolskih prijateljev za okraj Ijubljanska okolica o priliki desetletnice obstanka tega društva, ki se bo vršila dne 3. junija 1.1. ob 9. uri v »Narodnem domu** \ Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. H. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Pregled letnega računa. 5. Volitev dveh računskih preglednikov. 6. Volitev društvenega vodstva. 7. Volitev delegatov za BZavezino" zborovanje v Mariboru. 8. Nasveti. K polnoštevilni udeležbi vabi o d b o r. Učiteljsko drnštvo za postojnskl okraj je imelo svoj 23. redni občni zbor v P o s t o j n i dne 6. maja 1.1. Udeležba je bila vzlic skrajno neugodnemu vremenu jako dobra. Zborovalce je najprej v izbrauih besedah fjozdravil naš mnogoletni predsednik tov. D. Cesnik, in sicer pred vsemi iz Ljiibljane došlega g. prof. Orožna ter našega okraj. šol. nadzornika g. I. Thurno. Dalje se spominja rajnkih tovarišev - članov Lj. Fetticha, Ljud. Kranjca in A. Bezga, katerim v počaščenje se dvignejo vsi navzoči. Končno omenja tudi 401etnico našega državnega šolskega zakona ter podeli na to besedo g. prof. Orožnu. Le-ta v skoro enournem govoru navede o nDomoznanstvu" toliko zanimivega, da se mu vse zbrano učiteljstvo ob sklepu govora navdušeno zahvali. Zlasti je ugajala zemljepisna slik a BL j u b 1 j a n i c a" in g. profesor je obljubil ves govor priobčiti v BPopotniku". Zatem sta prečitala svoja »Podrobna učna načrta za kmetijski pouk v naših ljudskih šolah" tovariša A. Skala za vipavski sod. okraj, Janko Grad za ostale tri sod. okraje postojnskega šolskega okraja. Ker se priobčita načrta v U. T., zato o njih ničesar ne poročam. Omenjam le toliko, da je izjavil g. okraj. šol. nadzornik, da je zlasti Gradov načrt izvršljiv le v onih kmetijskih nadaljevalnih tečajih, ki bi se prirejali za nad 14 let stare učenee. Iz nadalnjega tajnikovega poročila doznajemo, da je imelo društvo v preteklem letu en občni zbor in eno odborovo sejo; tako malo pa le zaradi preobširnega društvenega okoliša. Priredilo pa je slavnostni koncert v Postojni v proslavo 601etnega cesarjevega vladanja. Koncert je donesel 200 K čistega dobi&ka BUčit. konviktu". Poleg tega smo še zvedeli iz tega poročila, da se je število naročnikov na ,,Domače ognjišče" v našem okraju od lauskega leta p o d v o j i 1 o , onih na BPopotnika" pa neznatno dvignilo. Eednih članov je imelo društvo 66, podpornih 5 in 3 častne. Tajnikovo poročilo se na to odobri. Za njim poroča b 1 a g a j n i k , ki izkazuje 891 K 77 h dohodkov in 755 K 17 h stroškov, torej prebitka 136 K 60 h. Poleg tega ima društvo še eno hranilno knjižico z zneskom 450 K 36 h, ne vštevši 4 letnih obresti, ter 1 delež pri BUčiteljski tiskarni". Eafiune so pregledali in v popolnem redu našli: Starman, Oenčič in gdč. Ažman; zaradi česar se je dalo blagajniku absolutorij. Pri točki nv o 1 i t v e" se na predlog tov. M. Kalana z vzklikom voli zopet dosedanji odbor, le namesto odstopivšega predsednika Fr. Mrcine pride v odbor tov. Fr. Grum iz Vipave. Zadelegateso bili izbrani tovariši: J. čenčič, Fort. Lampret in gdč. M. Dovganova. Namestnika sta: Fr. Grum in Jos. Kobal. Za rajnka tovariša in društvena člana Lj. Kranjca ter A. Bezga se dovoli za njiju nagrobna spomenika donesek po 80 K. S tem je bil izvršen skoraj tri ure trajajoč občni zbor, ki ga tov. predsednik zaključi s trikratnimi nSlava" klici na našega miroljubnega cesarja, kateremu pozivu se navdušeno odzove zbrano učiteljstvo. Štajersko. Učiteljsko drnštro za laški okraj. Vršeč prevzeto dolžnost napram cenjenim tovarišem in zanimajočernu se občinstvu, prinašamo poročilo o društvenem zborovanju Učit, društva za Laško. Sicer nam je čmerikavi Jupiter Pluvij mnogo udeležbe preprečil, a vsekako se nas je zbrala nadpolovična večina dne 2. majaika t. 1. v Eimskih Toplicah, kjer smo radostnega srca pozdravili tudi došle ljube in drage goste. Iz podavanja tov. Jurkovega-Eazborskega smo posneli, da se je oživila nova struja prazgodovinskega raziskavanja, ki je na dosedanje epohalne uspehe lahko ponosna. Na čelu te moramo imenovati našega rojaka stotnika Žunkoviča, katerega nad vse zanima za Slovence neprecenljiva knjiga ki je ravnokar pri Prombergerju v Olomueu v kratki dobi 2 let doživela že četrto izdajo. Ta izdaja je znatno izpopolnjena in edina svoje vrste. Istotam je izišla tudi brošurica ravnatelja aSto^vika1- enake vsebine: BDie Slaven-1. Iz obeh izvemo po neovrgljivih dokazih, da smo Šlovani prvotni in najstareji prebivalci v Evropi. Najmarkantnejši dokazi za to so izkopani zgodovinski spomeniki (kameni, zapone, lonci, situle, cekini, sarkofagi) s slovanskimi napisi iz dobe rimskega gospostva pred Kristovim rojstvom. Napisi so deloma v runah, deloma v grškem alfabetu, vsakemu Slovencu umljivi. Druge vrste dokazi so citati iz grških in rimskih klasikov, Plutarh, Strabo, Herodot, Oaesar, Olaudij, Plinij star., Tacit, Ptoloraej itd. Tretje vrste dokazi so slovanska imena krajin, dežel, rek, gora, mest, trgov v rabi še dandanes po takih krajih, ko že več stoletij nobenega Slovana ni tam. V očigled tej razkriti resnici se bo [moralo Slovanom krivično zgodovinopisje popraviti. Da pridemo tako pozno do veljave, je dejstvo, da dosedanji starinoslovci slovanščine niso bili zmožni. — Podavatelj je žel zaslužen aplavz. — Nato smo se podali k Vandžuri, kjer smo bili po ceni prav imenitno pogošženi. Prav dobro smo se imeli in Dabrali si zopet kreposti za nove napore. Posebe se zahvaljujemo še odličnim gostom, vabeč jih na zopetni poset v juliju. Živela Crne in dr. Lašič Ferdo! Šaleško učit. drustvo priredi 7 č e trtek, 20. majnika, izlet na Goro Oljko. Ker iraa ta izlet v prvi vrsti zabaven namen, se bo obravnavalo pri zborovanju Ie najnujnejše društrene zadeve. Tov. Košutnik nam bo pa v šaljivi obliki podal spomine na naš zadnji izlet na Goro Oljko ter bo z njemu lastno dovtipnostjo povedal toliko veselega, da bo vsak pozabil na morebitne muke dolgega pota ter se prav od srca smejal! Zaradi vobeda se je oglasiti pri tov. J. Kranjcu — Smartno ob Paki. Tovariši iz sosednih društev ter prijatelji šole iu narave dobro došli! Na veselo snidenje! Odbor. Savlnjsko učit. drustro je zborovalo dne 29. aprila 1.1. ob skoraj polnoštevilni udeležbi na Gomilskem. Prečitalo se je več okrožnic nZveze", med drugimi ona o napadih v nGospodarju" in ^Straži" na učiteljstvo, o koncertu v Mariboru, dopis MZvezeu, da se razpisujejo vse učiteljske službe v »Tovarišu" ter da se dela nato, da bodo vbodoče naše uradne konference slovenske. Zaraditega se je vnela živahna debata, po kateri se je sprejel enoglasno predlog, da imajo biti konference vbodoče popolnoma slovenske. 0 tem predlogu se bo razpravljalo pri letošnji uradni konferenci. Nato je referiral tov. Meglič o učiteljevem ugledu in značaju. Skrbno sestavljeni in z dobrim humorjem zabeljeni referat, v katerem je tov. Megliž posegel precej nazaj v nstare čase", je bil sprejet s splošnim odobravanjem. Občni zbor ss vrši meseca julija, prihodnje zborovanje pa na Polzeli, kjer predava prof. Lautar o svoji računici. Goriško. Sežausko učiteljsko drnštTO. Dne 6. t. m. je imelo naše učiteljsko društvo svoj redni občni zbor v šolskem poslopju v Sežani. Vreme ni bilo Bog ve kako lepo, a vendar bi bila udeležba lahko večja. Saj nas je pri društvu 66, a pri tem zborovanju nas ni bila niti polovica. Bilo nas je s 6 gosti iz tržaške okolice šele okolo 30. To ni častno za nas. Marsikateri daljni kolega je bil v naši sredi, pogrešali pa smo več bližnjih kolegov in koleginj. Ob 10. predpoldue otvori tov. predsednik zborovanje z nagovorom, v katerem je omenjal razsodbo upravnega sodišča glede petletnin, o čimer so posebno starejši kolegi občutno oškodovani. To je res fatalno, da se mora vleči povsod za nami kot rdeča nit denarno vprašanje. OmeDjal je tudi došlo peticijo Tržaškega učiteljskega društva glede ustanovitve slovenskih paralelk na tržaški gimnaziji. Goriško društvo nas je pa povabilo na Gregorčičev dom iu grob o priliki odkritja spominske plošče pokojnemu skladatelju Volariču. Presrčno je pozdravil mile nam goste, ki so prihiteli med nas, da prežive par ur z nami v veselju in zadovoljstvu. Tajnik nam je čital zapisnik zadnjega zborovanja, podal letno porožilo, kar je storil tudi blagajnik. Zadnji je konstatiral stalni napredek društva v številu članov. Toda blagajnica je vedno suha. Kron ni in ni. Finančni minister je na stalnem dopustu po krivdi nemamih kolegov in koleginj. Tako se moram nehote dotakniti zopet denarnega vprašanja, Sramotno je za učileljstvo, da mora njegova organizacija bolehati na kronični denarni krizi. Glavna točka dnevnega reda je bil vsekakor referat „0 naših parlamentih'', ki ga je res izborno sestavil in govoril tov. Hreščak. Z zdravim humorjem in pikrim sarkazmom prepleteno poročilo je zbujalo splošno senzacijo. Upam, da ga tovariš priobči v tem cenjenem listu, saj je važen tudi za druga društva, ker ima mnogo zdravih idej za sanacijo nezdravih razmer marsikaterega učit. društva. Glavne misli njegovega izvajanja sobile: Zborovanja naj bodo res parlamenti, toda brez pretepov, brez palic in pesti. Skupen smoter imejmo pred očmi, a delo v dosego smotra naj si delimo. Bajši manj sklepov, ne preveč zborovanj, več dela. Zborovanja naj bodo dnevi dela, ne prazniki za nas. Sedanje razstave duševnega indiferentizma naj se pretvorijo v razstaver>ridnosti, dela in zdrave klike. w Odbor naj ne kima več in se lovi za referenti in referati kakor mačka za mišjo. Na občnem zboru naj se poda osnutek delovanja za vse leto naprej. Odbor naj izbira referente, ravno tako se naj dolučujejo referati itd. Do zdaj ni bilo tu nikakega reda. Eeferati so bili najrazličnejših. tendenc in mnogokrat so se skrivale med blestečimi frazami pleve. Ce bomo vedeli že v naprej za snov predavanj, bo omogočena dobra kritika. Zborovanja bi morala biti kričanje uma svitlih mečev. Odbor bi moral dosti več delati, saj ni njegovo opravilo le določanje kraja in časa zborovanja in iskanja referenta. A tudi udje nismo do zdaj izpolnjevali svojih dolžnosti. Od dosedanjih zborovanj nimamo nič, saj gledamo le na to, da končajo čimprej. Odbor ni tu, da bi nam voz sam porival dalje, tudi mi mu priskočimo na pomoč. Ob sklepu se je vnela živahna debata, v katero so posegli g. nadzornik, kolegi Gruntar, Peček, Bajc, Vendramin, koleginje Eppich, Zivec itd. Križala so se različna mnenja, a slednjič smo vendar prišli do nekakega zaključka. Takoj se je na predlog g. nadzornika oglasilo več referentov in referentinj za prihodnja zborovanja. G. nadzornik nam je obljubil referirati o zemljepisju našega okraja, kolega Eavbar o sugestiji v ljudski šoli, gdč. Živec Fanika o špecialno ženskem vprašanju itd. Kot kraj za prihodnje zborovanje se določi Nabrežina, kjer bo 19. septembra 1.1. prihodnje zborovanje. Seveda je žel tov. referent zasluženo hvalo za svoj trud. V zadoščenje mu je bilo lahko veliko zanimanje za delovanje, ki ga je vzbudilo njego?o poročilo. Dal Bog, da bi ne zaspali zopet spanje pravičnega ter bi ne žirotarili zopet v nekaki dušerni otrplosti. Za BZavezinou zborovanje v Mariboru so se javili delegati proatovoljno. Dopis goriškega učit. društva glede izleta 0 Binkoštih na Gregorčičev grob se je vzel v znanje. Gotovo se ga udeleži več oseb, da počasti s tem tudi spomin pokojnega Volariča. Pridružujemo se mnenju Tržačanov glede ustanovitve slovenskih parnlelk na državni gimnaziji t Trstu, toda z dodatkom, dajse obrnemo na poslance, naj izkušajo v proračunski debati doaeči ustanovitev slovenskih paralelk na vseh srednjih šolah dežele in ne le v Trstu. Pregledovalci računov so našli račune blagajnikovega poročila v redu, no, saj se niso potili pri štetju svetlih kronic, in mu dali absolutorij. Ob sklepu se je volil nov odbor, ki je zdaj sestavljen tako-le: Predsednik: A. Berginec, njegov namestnik: J. Eavbar, tajnica: Fani Živec, njen namestnik: F. Vendramin, blagajnik: A. Mervič, pevovodja: A. Hreščak, odbornik: Macarol Anton. Pri kosilu smo preživeli še nekaj urie v v veselju in zadovoljstvu, potem pa smo odšli vsak v svoj kotiček delovat za probujo našega teptanega rodu. X. Tolminsko učiteljsko društvo. Za ustanovnino BUčit. konvikta" so nadalje vplačali: Gomišček Eafaela v Podbrdu 2 K, Ivančič Ivan v Kredu 1 K, Strel Ana t Breginju 1 K, Mahnič I. v Policah 2 K, Cičigoj Marica na Pečinah 5 K, Muznik Franc v Nemškem rutu 2 K in Matelič Ivan v Hudijužni 3 K. Dosedaj vplačanih 159 K. Le še nekaj je tistih, ki se niso odzvali naši prošnji. Prosimo tedaj! Odbor.