Št. 114. Trst, v petek 25. appila 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN ta«IA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 keione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. •ffsortnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po St© st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak. »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav. »£dinostiu. — Plačuje be izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo politične g« društva „Edinost*1 za Primorsko. „V edinosti je NAROČNINA ZNAŠA B. celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece 6 K; na aa- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava n. o<.ra. Itreinlnt aa o*d»ljsko lsAanJ« „EDIIfOSTI ' staa« : a« oalo Uto Eroa 5 20, 1» pol lata Kron 2 00. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. N^^aak-j-vana pisma ao ne »prejemajo In rokopisi te no v ij®. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npr-. list*. UREDNIŠTVO: ulloa Glorgio Galattl 20 (Narod, do«) Izdajatelj in odgovrni urednik ŠTEFAN GODINA Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Kdinoat", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poitno-hranllnKnl ra?un Itev. 841-652. TELEFOfl II. 11-57 Velesile za albanski Skader. Mednarodni položaj vsled padca Skadra. Splošna slika položaja. DUNAJ 24. (Izv ) Nihče ne ve, kako se bo vsled padca Skadra razvil mednarodni politični položaj. Iz vseh evropskih prestolic prihajalo poročila, ki slikajo položaj kot jako nevaren in silno resen. Soglasno mnenje v političnih krogih je, da se mora že v najb ižjih dneh pokazati odločilen preobrat Ore namreč zato, če bo možno še vzdižati evropsko solidarnost aH ne. Če se solidarnost razbije, obstoja nevarnost, da nastopi^ Avstrija samostojno in z orožjem prisili Črnogoro, da izroči Skader Albaniji. Seda| se tudi oficijelno potrjuje naša včerajšnja vest o Berchtoldovi noti na evropske velekablnete. Odgovor še ni prišel in negotovo je tudi, kako se bo glasil. Vedno ostrejše nastopajo v Petrogradu, Parizu In celo v Londonu politični krogi, ki konstatlrajo, da je Črnagora z zavzetjem Skadra postavila Evropo pred falt accompll, ki zahteva revizijo londonskega sklepa glede skadrskega vprašanja. Avstrija se sedaj trudi, da dobi na svojo stran Italijo. V koliko se ji to posreči, ni mogoče ničesar reči. Vsekakor je gotovo, da vstvarja vsak dan, ki preteče, ne da bi padla odločitev, nove politične zapletjaje. Foslaniška reunija za albanski Skader. DUNAJ 24. (Iz.) Kakor smo izvedeli, se včerajšnja, konferenca veleposlanikov v Londonu ni razšla brez rezultata. Veleposlaniki so soglasno skle nili sporočiti črnogorski vladi, da velesile odločno vstrajajo na svojem sklepu glede^ Skadra, vsled česar priporočajo Crni gori, naj čimprej izroči Skader Albaniji. Tekom današnjega dne so že dobili veleposlaniki z o žiro m na včerajšnjo Berelitoldovo noto, potrebne informacije svojih vlad. Čeravno je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnja seja reunije šele v torek, se je sir Grey odločil sklicati prihodnjo sejo že za jutri popoldne in pričakovati je, da pride jutri do zelo važnih sklepov. Kralj ne da Sksdra več iz rok, CETINIE 24. (I z v.) Kralj Nikola je radostno mncžico, ki mu je pred konakom čestita k sijajni zmagi pred Škadrom, nagovoril z daljšim govorom, se ji zahvaljeval za udanost in izjavil, da se skupno z vsem narodom veseli, da je vendar enkrr.t že izpolnjena toli pričakovana nada hrabrih črnogorskih junakov. Velike žrtve, katere je žrtvoval narod v dosego svojega namena, hvala Bogu, niso bile zastonj, kajti Skader Je od danes naprej črnogorski Kralj Je končal svoj govor z besedami: „Živel črnogorski Skader 1« Po poročilih „Siidlfcwlsche Korrespon-denz" je kralj Nikola poslanikom balkanskih zaveznikov, ki so mu čestitali k zmagi, izjavil, da bo morala Evropa, če bo hotela Skader, za katerega so v.rnlgorci skoro iz-krcaveli, rešiti za A banijo, sama izvršiti vse potrebne operacije. Črnagora se umakne sedaj iz Skadra samo sili. CETINJE 24. (Izv.) Minister Plamenac je o usodi Skadra izjavil sledeče: „Nobena sila nas ne prisili, da zapustimo Skader /■ Črnogorski mirovni delegat v Londonu se je Izrazil sledeče: „Skader ostane črno gorski. Čez 10.000 svojih najboljših sinov smo žrtvovali za to mesto in le čez trupla črnogorskega naroda bo moral j Iti ona armada, ki bi nam hotela Iztrgati Skader iz rok 1 Kralj Mkola je bil sprva sam zato, da se opusti obleganje Skadra. Sklical je vojni svet, na katerem je navzočim razkril svoj načrt, proti kateremu pa so princi, ministri in generali energično protestirali. Kralj je podal radi tega svojo demisijo, a ker krone prestolonaslednik ni hotel sprejeti, se je kralj težkim srcem odločil za zadnje operacije pred Skadrom, ki so dosegle po polen vspeh.m Avstrija In padec Skadra. DUNAJ 24. (Kor.) Vsi dunajski listi obširno razpravljajo o položaju, ki je nastai vsled padca Skadra in zahtevajo od vlade takojšnje energične odredbe proti Crnigori, ali z Evropo, ali pa brez Evrope. LONDON 24. (Izv.) Tu vzbuja vedno večje skrbi dejstvo, da bo Avstrija konečno vendar primorana, kreniti svojo pot. V soboto je Avstrija predlagala izkrcanje mednarodnih čet na črnogorsko obrežje. V ponedeljek je poslaniška reunija to zahtevo odklonila, češ, da se tako že vrše pogajanja glede kapitulacije. Velesile nameravajo odposiati v Skader mednarodnega parlamentarja, ki naj v imenu Evrope zasede mesto. Glasovi iz Anglije. LONDON 24. (Kor.) Povodom padca Skadra pišejo „Times" : Vse velesile, vštevši tudi Rusijo, posebno pa Anglija, so v dobrem namenu nastopale proti zahtevam Avstrije. Stališče Anglije glede skadrskega vprašanja je še vedno isto, kakor je je označil sir Edvvard Orey: „Mi smo edini z ostalimi velesilami, da mora obstati avtonomna Albanija, kateri mora pripasti tudi Skader. — Na tem stališču namerava Anglija vstra|ati in Evropa bo že našia sredstva, da prisili Črnogoro k vpoštevanju njenih sklepov. LONDON 24. 0**.) Razpoloženje v angleški javnosti se je vsled padca Skadra na zelo karakterističen način nenadoma izpremenilo. Dcčim je prej javnost povdarjala, da mora pripeti Skader Albaniji, naglaša sedaj, da so Črnogorci svo| vspeh zaslužili in naj zato Skader tudi obdrže. Odlični liberalni parlamentarci, torej prLtaŠl viadne večine v zbornici, rabirajo podpise za predlog, v katerem bodo pozvali vlado, naj spremeni svoje dosedanje stališče v skadrskem vprašanju. Ruska javnost in stališče ruske diplomacije. BELGRAD 24. (Izv.) Govor ruskega poslanika Hai.vvJga v Belgradu na množ co, se v političnih krogih na vse mogoče načine komentira. Harivvig je slavil veliki dogodek, ki je nsššl odmeva po vsem slovanskem svetu in koncem svojega govora vzkliknil: „Živela balkanska zvezal" Tukajšnji merodajni krogi pripisujejo Hartvvigovemu govoru poseben pomen in upajo, da, Skader konečno vendar definitivno Dripade Črnigcri. FETROGRAD 24. (Kor.) Denes ob 3 popoldne se je vršila na inicijativo združenih slovansk h društev v Kazanski katedrali slavnostna žalna služba božja za padle vojake v balkanski vojni in nato zahvalna daritev za padec Skadra. Po službi božji je hotela večja množica demonstrirati, kar pa }e policija preprečila, Zastopniki slovanskih družb so položili na grobu slovanskega carja Aleksandra III. velik venec. PARiZ 24. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo iz Petrograda: Ruska diplomacija stoji prej-koslej na stališču, da mora pripasti Skader Albaniji, a ruska javnost je tako silno razburjena, da ni izključeno, da pade Sazonova politika. Ruski diplomatični krogi odkrito priznavajo, da Je položaj skrajno resen. Rusija je sicer pripravljena privoliti v poostritev internacionalne blokade, a nikdar ne bo privolila v samostojno akcijo Avstrije proti Črnigori. Vojni svet v Carskem Selu. CARSKOJE SELO 24. (Izv.) Car je sklical vojni svet, katerega so se udeležili: vojni minister Suhomlinovc šef carske telesne garde general Ohlovski, inspektor kavaierije generaj Ostrolovski in šef generalnega štaba general Žilfnski. Kocferenci se pripisuje velika važnost. Cficijozno nemško poročilo. KOLN 24. (Izv.) „Kolnische Zeitung" prinaša oficijozni članek iz Berlina, v katerem pravi: Velesile vstraja|o brezpogojno na svojem dosedanjem stališču glede Skadra in nikakor ne odobravajo postopanja Črne-gore, ki ne vpoŠteva njih žel|. Zato pod-vzamejo velesile v najkrajšem času energične korake. Na kak način se to zgodi, še ni mogoče povedati. Presojanje položaja t Italiji. RIM 24. (Kor.) „Popolo Romano" piše: Kar se tiče političnih posledic padca Skadra, ki niso izključene, je treba dobro premiiliti, predno se ka] ukrene. In to tembolj, ker je po soglasnem sklepu velesil glede določitve severnih in severovzhodnih albanskih me|, nemogoča vsaka izprememba. Če pa bi se ta temeljni princip vendarle spremenil, bi bilo uničeno vse dolgotrajno in trudapolno delo Erope, ki je bilo dokončano z največjimi nevarnostmi. Izginilo bi seveda tudi soglasje med velesilami, ki (e preprečilo evropsko vojno. V sedanjem trenotku, pravi „Popolo Romano", gotova nobena velesila ne misli prevzeti nase to neizmerno odgovornost in spremeniti svo|e stališč«* glede skadrskega vprašanja. V prvi vrsti Črnagora sama ne sme misliti, da prisili velesile k spremembi soglasnega protokola in to tem manj, ker ji je znano, da lahko računa na pravičnost velesil in če mogoče, doseže druge kompenzacije pri določitvi njenih novih mej. Čestitka italijanskega kralja — kralju Nikoli. CETINJE 24. (Izv.) Med prvimi brzojavnimi čestitkami, katere je prejel povodom padca Skadra kralj Nikola, je bila tudi čestitka italijanskega kralja Viktorja Emanuela in kraljice Jelene. Po padcn Skadra. Podrobnosti o kapitulaciji Skadra. CETINJE 24. (Uradno). Pogajanja glede kapitulacije tidnjave so trajala ceia dva dni. Predvčerajšnjem je odposlal Essad paša k prestolonasledniku Danilu parlamentarja, ki je Izrazil željo, da se hoče Essad paša pogajati glede predaje mesta. Nato je odšel general Vukotlč kot parlamentar v mesto, a pogajanja niso imela nobenega vspeha, nakar so Črnogorci stopili takoj v ofenzivo. V torek je prišel nov parlamentar. Essad paše (e prosil za nova pogajanja. General Vukotić je odšel zopet v Skader kot parlamentar in dobil navodilo, da lahko dovoli hrabri posadki prost cdhod z vsemi vojaškimi častmi in z orožjem, Če treba tudi z lahko ariileriio. Na podlagi te pogodbe sta v torek ob 6 zvečer, general Marti novic In Essad paša podpisala kapitulacijskl protokol, Turki so pričeli takoj zapuščati svoje pozicije In zadnji oddelki so odšli danes dopoldne Iz trdnjave. General Martinovič je obvestil kralja o okupaciji laraboša brzojavno. Kralj In kraljica sta odposlala vč raj zjutraj iz Vlrpazarja tri čolne provt-janta In sanitetnega materijala kot prvo pomoč. Essad paša odide z garnlzljo v svojo domovino Tirani. Črnogorci so zaplenili 120 topov, med temi 40 brzostrelnlh topov In 12 havbic In veliko zalogo vojnega materijala. DUNAJ 24. (Izv.) Poročila italijanskih in londonskih listov zatrjujejo, da Črnogorci Skadra niso zavzeli v generalnem naskoku, ampak ga prisilili h kapitulaciji z bombardiranjem, ker je bil Essad paša vsled pomanjkanja hrane in munici|e prisiljen k pogajanjem. Essad paša je že v ponedeljek poslal v črnogorski tabor parlamentarje, ker pa je od teh izvedel, da je srbska armada zapustila svoje pozicije, je skušal zavlačevati kapitulacijo, a so ga k temu Črnogorci prisilili s silnim bombardiranjem. Na direkten ukaz kralja Nikole so morali Črnogorci sprejeti kapitulacijske pogoje, kljub temu, da se je prestolonaslednik Danilo z vsemi silami branil dovoliti, da odide posadka z orožjem iz mesta. Hasan Rizza bej še živ? DUNAJ 24. (Izv.) Semkaj je došlo poročilo, da so Črnogorci našli bivšega poveljnika skadrske posadke, Hasana Rizza beja in sicer nevarno bolnega. Pripovedoval )e, da le bil njegov pobočnik zavratno umorjen in pri napadu tudi on ranjen. Napadalci so bili najbrže najeti Albanci. Manifestacije v Atenah. ATENE 24. (Izv.) Povodom padca Skadra so se vršile tu pred srbskim in ruskim postaništvom velike manifestacije. Vest je vzbudila po vsem Grškem neopisno veselje. Srbska narodna skupščina ob zavzetju Skadra. BELGRAD 23. (Srbski tiskovni urad „Edinosti-. — Za včerajšnji list prepozno došio, dasiravno je bila brzojavka oddana v Belgradu ob 2 30 pop.). — Današnja seja narodne skupščine je stala pod vtiskom padca Skadra. Pred začetkom seje so se vršile velike manifestacije meščanstva in vse šolske mladine. Manifestantje so tudi prirejali pred kraljevim dvorom velike ovacije, toda kralj se ni pokazal. Pred kraljevim dvorom in skupščino je bilo do deset tisoč Iludi, ki so prepevali srbske In črnogorske patriotične pesmi. V skupščini so narodni zastopniki pred sejo v svojem vzhičenju v klubovlh sobah prepevali patriotične in cerkvene zahvalne pesmi. Ko |e ob otvoritvi se|e okoli poli devetih vstopil v zbornico ministrski predsednik Pašić, ga Je skupščina sprejela z burnimi ovacijami. Pašić je izjavil: „Čast ml je naznarili radostno vest, ki jo je sprejela vladi danes ponor. Naš pos'anlk na Cetirju favja, da Je daues ponoči padel Skader. Ml čestita- o hrabri črnogorski vojski na njenem \eliktrn uspehu 1" Predsednik skupščine Andra Nikcl!č e izjavil nato: „To važno sporočilo nas veseli in hrabri ter izpričuje, da božje oko gled i na srbski narod in da je hrabri srbski narod zadobil božjo milost ter da se v tej božji milosti danes čuti v?, k Sr4-> topleje, veseieje, srečneje in poguranejt". Predlagal Je nato, da se seja prekine in odpošlje čestitka črnogorski skupščini. Fredlcg je bil sprejet z odobravanjem. Pozdravna brzojavka se glasi: „Tudi poslednja utrdba je padla pod udarcem naših hrabrih črnogorskih bratov. Pod silnim vtiskom te velike srbske zmage, mi je ča»t, v imenu srbske narodne skupščine čt tl-tati narodni skupščini kraljevine Ćrnegoie na tem delu Junaške črnogorske vojske, s !< e-rim Je kronana petstoletna viteška bc rja. Živela hrabra Črnogorska vojska 1" Skupščira |e z velikim navdušencem sprejela to brzojavko. Mesto Je imelo ves dan slavnostno lice. Za zvečer se pripravljajo velikanske manifestacije, bakljada in iluminacija. Časopisje pozdravlja v navdušenih člankih črnogorsko zmago. Ponovne demonstracije v Pragi. PRAGA 24. (Izv.) Demonstracije so se danes zvečer ponovile. Več sto ljudi j, s Vo-kardami in slovanskimi trobojnicami, se le zbralo na Vaclavskem trgu in prepev lo Jugoslovanske pesmi. Konečno jih je pol c'ja razgnala in več oseb aretirala. PRAGA 27. (Izv.) Tekom včerajš i h demonstracij povodom padca Skadra Je b ;o aretiranih 30 oseb, med njimi tudi državni poslanec Fresl, katerega pa so ta«o| izpustili. BRNO 24. (Izv.) Tudi tu so se vršile včera| velike demonstracije. Več oseb je l.Io aretiranih. _ Program finančne komisije v Parizu. PARIZ 24. (Izv.) Program finančne komisije, ki se sestane dne 5. maja pod predsedstvom zunanjega ministra Pichona v Parizu, obsega tri točke : 1.) Kako naj se razdeli turški drživni dolg med balkanske zaveznike in Turčijo. 2.) Kake garancije naj se zahteva, da bodo evropska podjetja v bivših turšk h viiajetih, še nadalje ekzistirala in prosperirala. 3) Vprašanje vojne odškodnine. Diference med zavezniki. SOFIJA 24. (Izv.) Diplomatični k o g so vedno bolj trdao prepričani, da bo ?az-delitev novoosvojenega ozemlja med za.etnike, jako težavna. Med Bolgarsko in Giš^a ne obstoji nobena pogodba, vendar pa c be državi zahtevata Solun. Med Bolgarsko in Srbijo sicer obstoja pismena pogodba, ki določuje za mejo črto od mesta Struga na Ohridskem jezeru do združitve stare m je med obema državama; a Srbi se sklicu i rfo na to, da je bila pogodba sklenjena v č. u, ko ni nihče slutil, da se polaste Bolg ri tudi Turčije. V očigled tem okoliščinam, po srbskih nazorih pogodba ni več veljavn i in se mora revidirati tako, da dobe Srbi p; d-vsem tudi mesta Bitolj, Veles in Prilep, natega so si osvojili. Ker Srbi odlcčio vstrajajo na tem stališču in so se baje za vsak slučaj zvezali z Grško proti Bolgarsk?, so bolgarski politični krogi silno razbuđeni. Pričakovati je, da zastavijo velesile vse meči, da se speri med zavezniki mirno poravnajo in odstranijo diference. PRAGA 24. (Izv.) „Narodni Listi" poročajo iz Belgrada: Srbija toliko časa ne do demobilizirala, dokler ne bodo rešene bvJ-garske-srbske diference, ki imajo jako resen značaj, ker Bolgarska odločno vstraja na stališču, da mora Srbija do plčice izpolniti svojo pogodbo. Sibski poslanik, Spalajkovič se je podal Iz Sofije v Belgrad, da por ča svoji vladi o položaju. Gešov o položaju. PETROGRAD 24. (Izv.) Bolgarski ministrski predsednik Gešov je brzojavil „No-voji Vremnji*: „Pomirite javno mnen;e. Spori med Bolgarsko in Srbijo se bedo poravnali mirnim potom; odločil bo ruski car kot razsodnik. Mario Sterle pred dunajsko poroto, DUNAJ 24. (Izv.) Pred tukajšnjo poroto se je pričela razprava proti Mari|u Sterleiu, sinu tržaškega občinskega uradnika. Marlo Sterle Je obtožen veleizdaje in razžaljenja Veličanstva. Obtožnica mu očita, da {e propagiral iredentizem, izdajat brošure in pisal članke, v katerih je ostro napadal avstrijsko državo In sramotil cesarja. Spisal Je tudi manifest, v katerem Je slavil spomin atentatorja Ober-danka. Sterle, ki je komaj 19 let star, Je pravi iredentovski tip. Hrabri republikanec Je v tajni porotni razpravi kratkomalo negiral vse in izjavil: „Jaz sera sicer po narodnosti Italijan in teoritićno republikanec, a noben Iredentovec. Ne vera kaj je to_ in tudi ne vem, če ire-dentizera obsoja. Če se mi očita iredentizem, se zamenjava iredentizem z živo narodno idejo italijahskega naroda, ki ni proti avstrijski državi, ampak samo proti Slovanom, jaz nisem bil nikdar iredentist. Ce sem napadal centralno vlado in avstrijskega cesarja, sem s tem hotel le doseči, da bi dunajska vlada spravila tržaško pod boljšo kontrolo, da ne bi bili Slovenci v Trstu tako favorizirani." Obtoženec odgovarja na vsako vpra-vprašanje na sličen način in se dela popolnoma nedolžnega. Razprava bo trajala najbrže cel teden. Zavzetje Skadra. O zavzetju Skadra piše v včerajšnjem milanskem „Corriere della sera* njegov cetinlski dopisnik: Iz pripovedovanja samih ministrov sem mogel konstatirati, da se je Skader vdal po kratkem obstreljevanju vsled lakote in zaradi pomanjkanja municije. Pogajanja za vdajo so se pričela že predvčerajšnjim — 21. t. m. — in na Cetinju so pričakovali izida teh pogajan| ves dan. Kakor se je izvedelo, so Turki tako trdovratno vztrajali na svojih pozicijah vsled napake} ki so Jo zakrivili nekateri srbski častniki. Odposlanec, ki ga je odposlal Essad paša, je Šel namreč preko Brdic, kjer se je še nahajalo nekaj srbskih čet. Ustavil se je pri srbskih častnikih, ki so bili jako vljudni žnjim, kar mu je dalo povoda, da je vprašal po novicah, ki so se dogodile zadnji mesec. Izvedel (e tako, da so velevlasti odločno zahtevale od Črnegore, da opusti obleganje Skadra, vsled česar da se morajo tudi umakniti srbske čete. Kakor se zdi, Essad paša ni 7edel za zadnjo skupno akcijo velesil; ko pa je tako izvedel vse, je sklenil vztrajati do zadnjega, zanašajoč se na morebitno izkrcanje mednarodnih čet. Zato Je tudi popoldne pri svojem sestanku s črnogorskim generalom Vukotićem izjavil, da bi bil on sam pač pripravljen na vdajo, toda poveljniki utrdb na Tarabošu, Brdici In Bardanjolu da nočejo niti slišati o vdaji. Zahteval je nato, da bi mogli Turki zapustiti mesto z vsem vojnim materijalom in se nemoteno umekniti v smeri proti Tirani. Črnogorci so odklonili ta predlog in prestolonaslednik Danilo Je dal nalog, da se ponoči zopet začne bombardiranje. Po nekaterih urah obstreljevanja Je Essad paša zopet poslal svoje posredovalce in prosil, da se ponovno začno pogajanja, ki so se vršila ves včerajšnji dan. Proti večeru se je povrnil general Vukotić k prestolonasledniku in mu naznanil, da Essad paša zahteva slejkoprej svoboden odhod vsega turškega vojaštva z vsem vojnim materijalom. Prestolonaslednik Je nemudoma sporočil to telefonlčno na Cetinje kralju in se izrazil proti sprejemu teh pogojev. Kralj Nikola pa je po posvetovanju z ministri zlasti pod vtiskom vesti, da mednarodno brodovje namerava izkrcati svoje čete, zaukazal prestolonasledniku, da naj sprelrae vdajo pod temi pogoji. General Vukotić Je nemudoma nato odšel v Skader in se povrnil proti polnoči v ZogaJ s turškimi pooblaščenci, da sestavi žnjimi in podpiše zapisnik vdaje. Snoči so bili vsi ministri in vsa kraljeva rodbina s kraljem vred zbrani v telefonski dvorani. Kralj je Šel opolnoči k počitku, naročivši, naj ga pokličejo, ko pride kaka vest. Ob 1*20 je končno zapel telefonski zvonec. Začul se je glas prestolonaslednika Danila: „V tem trenutku je bil podpisan zapisnik predaje. Izročite kralju moje čestitke na črnogorskem Skadru!" Kneginje in ministri so seda| dali duška svojemu nervoznemu razpoloženju in so poslali prestolonasledniku po žicah buren „Živio", na katerega Je odgovoril iz Zagaja generalni štab. Dvorni maršal ]e šel pokllcat kralja Nikolo in mu sporočil novico. Danes zjutra| so prve črnogorske čete vstopile v Skader, Turki pa so se pripravljali na odhod. Poročevalec lista „Corriere della sera" pripoveduje nato, kako velikansko navdušenje je pobudila na Cetinju vest o zavzetju Skadra, ki so Jo naznanili ljudstvu s streli iz možnarjev in zvonenjem, med katerim so se že začeli pomeŠavati navdušeni „živio"-klici. Vse prebivalstvo Je bilo nemudoma na ulicah in pred kraljevo palačo. Celo ranjenci so prihiteli na ulico. Ljudstvo se Je objemalo in poljubovalo samega veselja. In med to navdušeno množico je prišel kralj s svojo rodbino. Ljudstvo ga je sprejelo z viharnimi ,živio*-klici in vse se je prerivalo k nJemu, da bi mu poljubilo roko. Ranjence, ki so tako prihajali k nJemu, Je vzdigoval in objemal, sam s solzami ginjenosti v očeh. Kralj se |e nato s kraljico in hčerkami vrnil v kraljevo palačo. Bilo Je že poli 4 zjutraj, ko je prišla množica kakih 2000 ljudi pred kraljevo palačo, prepevajoč narodno himno. Kakor da bi bili vsi ranjenci in bolniki čudežno ozdraveli: nihče ni čutil več bolečin. Kralj je stopil na balkon, ker Je množica le vedno klicala po nJem, pokazal z glavo proti nebu in s krepkim glasom izpregovoril: „Molimo za duše umrlih bratov!" Kneginje so se prekrižale in za njimi vsa množica, nato pa se je zopet začelo navdušeno vzklikanje. Neopisna radost je trajala vse jutro in nihče ni mislil več na spanje. V svoji radosti je vse pozabilo na poročila zunanjemu svetu in tako so šele komaj okrog 8 ure zjutraj odšla v svet prva poročila o zavzetju Skadra. Poročevalec lista „Corriere della sera" zatrjuje končno ponovno, da se je Skader moral vdati zaradi lakote in pomanjkanja municije. Prva skrb črnogorske vlade |e bila, da je poslala v Skader veliko množino moke, ki Jo prevažajo iz Virpazarja preko jezera v Skader. Obenem le sporočil poročevalec istega lista, da |e Essad paša dal umoriti skadr-skega nadškofa mons. Sereggi|a. Kak je bil vzrok temu činu, se ne ve. Za občinske volitve. Še štiri dni! Nič več, kakor samo še štiri dni je časa, da tisti, ki se morda dosedaj še niso pobrigali za svojo volilno pravico, store svojo dolžnost in se v volilnem lokalu svojega okraja, ali sploh k|e, kjer |e volilski Imenik na razpolago, prepričajo, ali so sploh vpisani v volilskem imeniku in aH so pravilno vpisani. Kdor še ni storil te svoje dolžnosti, naj jo stori nemudoma, kajti po preteku teh štirih dni bo — prepozno. Enako naj tudi vsi tisti, ki so sicer konstatirali, da niso vpisani, ali da so napačno vpisani, pa niso storili nikakih nadaljnjih korakov, nemudoma prineso potrebne dokaze v volilno centralo, da se more še pravočasno vložiti reklamacija. Samo še štiri dni je časa! Kdor je odlašal doslej, naj ne odlaša več, kajti v ponedeljek ob 2 popoldne se zaključi reklamacijsko postopanje in vse pozneje vložene reklamacije so zastonj 1 * * * Volilski sestanki v mestu. Za V. volilni okraj se vrši danes, v petek, dne 25. t. m., volilni sestanek v prostorih gostilne B i r s a v ulici Gatteri, vogal ulice Acquedotto. Vhod iz ul. Gatteri. Štrajk na Reki. (Dopis.) Mislim, da ne bo treba te rubrike več v vašem cenjenem iistu, kajti moči Štrajku-jočih na Reki so izčrpane. Strajkov je bilo vse poino, a vsi so se Izjalovili. Kakor sem vam poročal že v nedeljo, da se bo štrajk v „Danubisu" končal brez uspeha za delavce in najbrže tudi Štrajk delavcev v luk), tako se ]e tudi zgodilo. Delavci v „Danubisu" so šli na delo, zadovoljivši se z vodeno resolucijo, v kateri je med drugimi rečeno: „... v namenu, da se v prjhodnjosti izognejo novim težavnim razmeram, se delavci izročajo pravičnosti in previdnosti ravnateljstvu ladjedelnice." Pač žalosten tak konec. Tudi v luki so začeli delati, izostalo je samo neka] delavcev, ki pa ne prihajajo v poštev. Vzroke teh neuspehov sem že v torkovi »Edinosti" navedel, poleg onih Je pa tudi to, da delavci niso organizirani vsi, ampak samo okrog 4% vseh delavcev. To je žalostno! V takih razmerah pač ni upati na noben uspeh in vodje dotičnih 4% bi pač morali to preudariti. Tu je pa polje za naše narodne hrvatske, srbske in slovenske organizatorje. Dobro bi bilo, da bi se ustanovila sestra tižaške NDO. Polje je dobro, — na delo, drugače bo prepozno. Pridejo drugi in nam odvzamejo to delo, ki bi doneslo stoteri sad. Domače vesti. Snočnja seja tržaškega dež. zbora je bila nesklepčna in se ni vršila. Vršila se je nato tajna seja mestnega občinskega sveta, ki se je bavila s personalnimi zadevami. Osebna vest. V Živkovem na Češkem je preminila te dni gospa Jožefa Hrabankova, roj. Lehovčeva, mati ravnatelja tukajšnje podružnice Živnostenske banke, gospoda Vac-lava Hrabaaka. Gospodu ravnatelju in njegovi rodbini naše najiskrenejŠe sožalje! Klevetniki in bedaki. „Grazer Tages-post" pricbiuje brzojavko iz Opatije, v kateri pripoveduje, da so se tamkaj (menda v Voloski) vršili nabori in da so tem povodom srbski novinci demonstrativno vsklikali in prepevali, vsled česar, da |ih je več zaprtih. Koliko Srbov šteje politični okraj Volosko ? Mi ne vemo; pač pa govore o njih klevetnik] in bedaki v graŠkem listu. Drugi graški Ust, »Grazer|;7agblatt", prinaša slično sočno bedarijo. Zabeležicši »brzojavno" dogodek, ki pa je že par tednov star, da je namreč Narodna zajednica za Istro odsvetovala istrskim Hrvatom sodelovanje na Adria-Ausstellung, oznaČu|ejo to društvo kakor — panslavističnoll Kdor pozna merodavne faktorje hrvatskega javnega življenfa v Istri, ki so prava inkarnacija lojalnosti in dinastlčnega mišljenja, ta bo še le imel vso veličino brezvestnosti teh klevetnikov in vso piramidalnost, njihove — neumnosti. Najlepša pa ie ta, da so ravno oni pred par tedni pisali — v nasprotnem smislu, Sv. Valentina ples so plesali od samega veselja, sporočajoč svetu, da so se sklepi kongresa pravašev — h katerim pripadajo istrski voditel|i — v Opatiji, glasili proti slovanofilski politiki. Saj pravimo: podajata si roko zloba In neumnost. Interesantna razsodba. Pred seboj imamo „sklep" c. kr. okrajnega kot kazenskega sodišča v Trstu, ki zasluži, da ga ovekovečimo. Nekdo |e bil namreč tam nekje meseca majnika aii junija I a n j s k e g a leta z drugimi vred obtožen prestopka proti § 312 k. z. Državno pravdnlštvo pa je obtožbo umeknilo proti vsem obtožencem, tako je bilo vsaj lahko razumeti stvar, ker je sodnik odpovedal tedaj razpisano razpravo in nI bilo potem niti duha niti sluha o kakem nadalinjem sodnem postopanju. Kar naenkrat pa dobi en sam član one družbe ki je bila tedaj obtožena, vabilo k neki sodni razpravi dne 10. januarja 1913. Kdo bi mislil, da ima ta razprava kaj opraviti z ono stvarjo, ko na vabilu k razpravi ni bilo ne ure ne obravnave, ne številke sobe, ne imena sodnije, niti datuma in niti podpisa, nakar seveda obtoženec ni šel k razpravi in je bil v ne-navzočnosti obsojen na 10 K globe. Na svoj ugovor proti tej razsodbi je dobil obtoženec sledeči „sklep" U V 621/ 12/9 : „Z ozirom na to, da Je bil L I. v tej zadevi večkrat povabljen kot obtoženec (povabljen je bil samo enkrat pred najmanj pol leta, kakor Je zgoraj omenjeno) na podpisano sodišče, vsled česar on Je gotovo znal, da je bil tudi na 10. 1. 1913 pohabljen od podpisanega sodišča, akoravno v do ti čn e m p o v a b i 1 u po pomoti se je izpustilo uro obravnave, Številko sobe, ime sodnije, d a -tuminpodpis. Z ozirom na določbo § 478 k. p. z. in zaslišavši opraviteI|a drž pravdništva s svojim predlogom, se ne ugodi ugovoru obtoženca, ker se je v pričujočem slučaju smatralo, da je bil obtoženec redno povabljen na razpravo od 10. 1. 1913..." Podpisan pod to razsodbo Je za c. kr. okrajno sodišče za kaz. stvari, odd. V. v Trstu sodnik — Cornel. Ta sklep prav toplo prinoročamo scdni nadzorstveni oblasti. Skader padel. Z dežele smo prejeli: Električna iskra je bliskoma raznesla to veselo vest po vsem svetu. Vse ozračje je nasičeno elektrike in ozona; zaradi tega rojaki, ne prirejajte nikakih ovacij! Znamo vsi, da v samozaupanju in samopomoči je rešitev in znana je vsem resničnost pregovora: „Pouzdaj se u se i u svoje kljuse". Naše simpatije do balkanskih narodov so nara/ne in Jih ne skrivamo nikomur. Ne prirejamo pa nikakih hrupov, pač pa proslavimo spomin s tem, da na-beremo čim največ darov za naše šolske družbe, za našo deco! S povzdigo izobrazbe povzdignemo narod in zmaga bo naša t 200 letnica pragmatične sankcije v slovenski Šoli z Trstu. Deška Šola družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu je obhajala ta zgodovinski dogodek v četrteh 24. t. m. V primerno z zgcd:>vinskimi slikami okrašeni učni sobi I. b razreda v novem šolskem poslopju pri Sv. Jakobu so se zbra ! ob 11 učenci petega in šestega razreda in člani učiteljskega zbora. Zbranim učencem |e na to šolski voditelj, c. *r. učitelj I. V r š č a |f v daljSem, starosti učencev primernem govoru razložil bistvo pragmatične sankcije za državo in avstrijske narode. Po govoru so učenci ogledali faksimile zapisnika, ki je bil sestavljen ob razglasitvi pragmatične sankcije. Na to so učenci zapeli cesarsko pesem, s čimer je bila skromna a šolskim razmeram primerna slavnost končana. Za učila na Ciril-Metodovi šoli 1 Za Šentjakobskega .Sokola"! Narodni klub „Triglav" priiedi v nedeljo, dne 27. t. m. v dvorani „Trg. izobr. društvo" v ul. S. Fran-cesco 2, I. plesno zabavo, katere čisti dobiček je namenjen po polovici za nakup učil na CM Šoli in po polovici za šentjakobskega »Sokola*. Med odmorom srečka-nje za krasne dobitke. Zabava traja od 7 zvečer do 1 zjutra|. Igra popolni orkester šentjakobske .Čitalnice4' pod vodstvom kapelnika gosg. Jeana. — Ples se vodi dobrohotno. Klub Je naprosil sledeče p. n/osebe, ki naj bodo pregledovale račune: Gospo Engelmanovo, voditeljico dtkiške CM Šole ; g. Vrščaja Ivana, voditelja deške CM šole in g. Engelmana, člana pripravljalnega odbora Šentjakobskega „Sokola". Z ozirom na plemeniti namen prireditve bo vsak in še tako mal dar, hvaležno sprejet. Posebne reklame ni treba, ker dela sam namen prireditve dovolj reklame. Sentjakob.anl ! Ne pozabite, da se bo vršila v nedeljo, dne 27. t. m. ob 5 Dopoldne v „Del. kons. društvu" pri S7. Jakobu otroška veselica. Da bi jih videli s kako vnemo se pripravljajo mali umetniki in umetnice v otroškem vrtcu za nastop! Vsi so navdušeni in srečni ter štejejo na prste, kolikokrat pojdejo še spat pred veselico. — Nihče naj torej ne manjka v nedeljo! Vstopnina 40 vin. Majnik, čas radosti se oznanja, to je razvidetl že iz današnjega oglasa glavnega zastopstva Češke industrijske banke v Ljubljani, Lep majnik in pa glavni dobitek — to bi bilo nekaj! DruStvane vesti. Pevsko društvo .Trst*. Opozarja se gg. pevke in pevce, da se vrši danes zvečer vaja za mešani zbor. Tržaška sokolska župa. -^ soboto ob 6 zvečer skupna trn telovadba župnega vaditeljskega ifi^Jp zbora. ' Članice. Akademično društvo slovensk. agr. „Kras", priredi dne 28 aprila ob 3 zvečer svoj 1. redni občni zbor v restavraciji Jajtner XVIII. Ladenburggasse 16. Razen običajnega programa je na dnevnem redu tudi predavanje starešine inženirja gosp. Dragotina Gusiinčiča o temi: „Slovenski inženir v domovini". II. Vojaško veteransko društvo za Trst in okolico vabi na I. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 4. majci ta t. I. ob 4 popoldne v društvenih prostorih državnih uslužbencev ulica Farneto Š!ev. 7 L n?dst. Po izvršenih točkah rednega občnega zbora se prečitajo pravila novega c. k. pri v. zbora strelcev za Trst in Primorje s sedežem v Trstu, k! se predlože v odobrenje, na glasovanje ia potem v potrdilo na kompetentne oblasti. Gospodje, ki imajo veselje za pristop k t?mu c. kr. pri v. zboru strelcev, so vljudno naprošeni, da se prijavijo za potrebne legitimacije za vstop na zborovanje, ki jih bo izdajalo II. Vojaško veteransko društvo ulica dei 0!mo št. 4, I. nad. vsak dan po- Nove Osram svetiljke Nerazbitne ! 70°10 prihranka na toku. - Briljantna, bela luč. Traja dolgo. - Za istomerni in izmenični tok. - V svetlobni moči 0*25 do 10OU sveč in napetosti 1*2 do 260 voltov. — Glavna zaloga za Trst, Garico, Primorsko in Oaimacijo: R. Oitmar, br. Brunner d. d. Danaj, Trst, piazza del Ponterosso 1. i'fiilo, dntr 25. aprila 1^13. , EDIHOST" at. 114 ; StTRD m čenši s 27. apiilom do 4. raajnika t. 1. oo 10 do 12 dopoldne ln od 5 do 7 popoldne. Za vstop imajo pravico vsi neomadeževani mladeniči od 18 let naprej, tri so sposobni za vojaško družbo. Slovensko gledališče. O snočnji predstavi, uprizoritvi Prziby szewskega .Zlatega runa", kl je uspela prav dobro, izpregovorimo obširneje v jutrišnji številki. Danes naj pripomnimo le toliko, da je g. Toplak, ki si je izbral to delo za svoj častni večer, žel za svojo dovršeno igro obilo pohvale in priznanja. * . ♦ * V nedeljo, 27. t. m., ob 4 popoldne se ponovi ob znižanih cenah Smetanova opera „PRODANA NEVESTA-. Vodstvo gledališča je bilo naprošeno od raznih strani iz bližje in širše okolice, naj bi priredilo tako predstavo tega slavnega slovanskega umotvora, ki bi omogočila zlasti zunanjim ljubiteljem lepe umetnosti prihod brez prevelikih stroškov in neprilik. Vodstvo se Je rade volje odzvalo, dobro vedoč, koliko ljudi na deželi bi radi porabili to redko priliko, da vidijo in slišijo enega izmed najlepših biserov operne umetnosti, najsijajnejšo predstavo, ki jo je do se !aj vprizorllo slovensko gledališče v Trstu. Predstava konča okoli 7 zvečer, tako da stojijo na razpolago vsi večerni vlaki, kakor tudi openskl tramvaj. Prilika je rav-notako ugodna za prišiece iz tržaške okolice, kakor tudi za one iz sežanskega, ko-menskega in koperskega okraja in tudi iz Gorice. Kdor bi želel zasigurati si sedež za nedeljo, stori to lahko pismenim potom. — Vstopnice so že sedaj na prodajo pri gledališki blagajni v veži Nar. doma. * * * 1. majnika bo časten večer kapelnika g. Poliča z opero „Prodana nevesta". Sezona se zaključi s poslovilnim večerom g. R a j n e r J a, ki nastopi v eni njegovih najboljših ulog v komediji »Katakombe". Osrednji izorteualnl odbor NDO vabi slovensko delavstvo v Trstu na veliki javni M, ki se bo vršil v nedeljo, 27. t. m. ob 10 predpoldne v veliki društveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2. DNEVNI RED: 1. Poročilo o izidu kongresa NDO. 2. Razmere slovenskega delavstva v Trstu in pomen strokovne organiza cije. Slovenski delavci I Pričakujemo, da se udeležite shoda v častnem Številu. Osrednl Izvrševalni odbor NDO. Mar* dal. organizacija. Govorniška šola NDO Danes ob 8 zvečer govorniška šola NDO. Skupina postiljonov NDO sklicuje za jutri ob 9 zvečer društveni shod v kons. društvu v Rojanu. Velika manifestacija narodnega delavstva se bo vršil? dne 1. majnika. Manifestacljski shcdi „Narodne delavske organizacije" se bodo vršili v Trstu, v Skednju in v Sv. Križu. Slovensko delavstvo bo obnavljalo svoje zahteve po dostojnejšem življenju. V Trstu bo manifestacija .Narodne delavske organizacije" skupna z „Zvezo Jugoslovanskih železničarjev" in bo tudi obhod po mestu z godbo in zastavami. Zidarska skupina NDO sklicuje za nedeljo, 27. t. m. ob 6 zvečer javen shod v konsumnem društvu na Kolonkovcu. Dnevni red: Položaj zidarjev in organrzacija. Skupina čistilnice petroleja v Skednju sklicuje za nedeljo, 27. t. m. ob 4 popoldne javen shod v konsumnem društvu pri Sv. Ani. Dnevni red. Odgovor ravnateljstva čistilnice petroleja. - Vesti iz Goriške, Židovska vsiljivost. V kratkem se bodo vršite na Goriškem volitve za deželni zbor. Vsako županstvo mora napraviti potrebni imenik volilcev in se potrebujejo za to seveda potrebne tiskovine. V Gorici im^mo dve tiskarni, ki prodafati vse potrebne tiskovine za županstva, in sicer .Goriško tiskarno" in „Narodno tiskarno." Te dni sem dobil po pošti zavitek tiskovin od „Narodne tiskarne" v Gorici, ne da b* L i kaj naročil. Radovednost me je gnala, da sem odprl zavitek in v njem najdem tiskovine, ki se potrebujejo za deželno-zborske volitve. — Pred par dnevi pa sem naročil in tudi že dobil potrebne tiskovine od „Goriške tiskarne". Potemtakem sem imel sedaj tiskovine od obeh tiskaren. Preostajalo mi ni nič drugega, nego zavo) zopet zaviti in še enkrat frankirati. Imel sem nepotrebne stroške in zamudo časa radi vsiljivosti tiskarne, pri ko|i nikoli ne naročam tiskovin. Toliko takta bi že lahko imeli v „Narodni tiskarni", da bi ne vsiljevali svoje robe onim županstvom, ki se ne poslužulejo te tiskarne. Župan v goriški okolici. Kostanjevica na Krasu. Podružnica družbe sv. .M priredi s sodelovanjem bralnega in pevskega društva .Zore* v Kostanjevici valiko pomladansko veselico s sre-čolovom in Javnim plesom v nedeljo, 4. majnika, na vrtu g Franca Urdiha v Kostanjevici Štev. 84. Čisti dobiček (e namenjen tukajšnji podružnici družbe sv. CM, zato se bodo tudi preplačiia hvaležno sprejemala. Ker ima prireditev blag namen, podpirati in skrbeti za naše mile slovenske otroke na narodnih mejah, se pričakuje od zavednega in dobrosrčnega ljudstva velika udeležba. Pridite torej in ta dan odprite roke in srce! Slovensko pol. društvo v Gorici Je imel včeraj v četrtek dopoldne „pri zlatem jelenu" svoj ustanovni obni zbor. Kaj bo iz njega ? V Malfattijevo trgovino v Gorici se je prilatll neki deček, segel po denarju, pobral okoli 25 K In pobegnil. Tekel je po Raštelu, kar se je dalo, ali kmalu so ga prijeli in mu vzeli krone. Kaj bo še iz takega malega predrzneža? Pripravlja se tretji dijaški telovadni nastop v Gorici v Trgovskem Domu. Ti nastopi nudijo vseiej nekaj lepega in so združeni z blagim namenom. Čisti dobiček ie namenjen Dijaški kuhinji in revnim vlso-košolcem. Nastop bo dne 3. maja. Vlomilec v Orožnovi koči na Črni Prsti. V, nedeljo so zapazili izletniki iz Gorice na Črno Prst, da je bilo v Orožnovo kočo ulomijeno. Deska s ključavnico za prva vrata je bila vsa razdejana, vijaki in ključavnica so ležali na tleh. Na jednak način je bilo vlomljeno tudi v drugo in tretjo sobo. Sodi se, da je vlomil kak divji lovec. Tatvina v vili Nordis. Dolgo se je vlekla preiskava radi tatvine perila in drugih reči v vili Nordis v Solkanu; preiskovalo se je v Gorici in v Trstu. Slednjič so prišli pod obtožbo 311etni Forlunat Ličen iz Podgore, 26IetnI Anton Žvokel| iz Planine in F. Geigerieva s Koroškega. Pred sodiščem v Gorici so bili obsojeni po dolgi razpravi: Ličen na 2 leti težke ječe, Žvokelj na 15 mesecev, Geigerjeva na 1 leto ječe. Bralno in pevsko društvo „Jenko" v Temnici priredi na Binkoštni ponedeljek ples. Vsa bližnja bratska društva so napro-šena, da ne prirede tega dne kaj sličnega. Na svidenje I Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici priredi prihodnjo nedeljo celodnevni izlet v Italijo skozi Palmonovo. Odhod zjutraj ! ob 5 in pol iz društvenih prostorov. Iz Temnice. V petek, 18. t. m. je umrl < po kratki bolezni g. Andrej Stepančič v 50 letu svoje dobe. Ž njim je izgubila družina dobrega in skrbnega očeta, vas pa večletnega izkušenega starešina, dobrega svetovalca. V močnem telesu je bivala tudi močna, samostojna duša, jeklen, blag značaj. Bil je; neomahljivo narodnega prepričanja in vnet : za vsak narodni napredek. Skratka : mož 1; Spoštovali so ga brez izjeme vsi. Lahka mu zemlja, ostalim pa naše iskreno sožaije. Vesti iz Istre. Iz Doline. V spomin padca Skadra j smo nabrali K 24 za podružnico CMD v Bregu. Lenar je izročen predsedniku podružnice. Iz Narodne Zajedniee za Istro. Ljudske knjižnice. Te dni je prejela Zajednica; od g. Poniža iz Gorice v dar 178 hrvatskih; knjig in več letnikov raznih beletristlčnih listov; od hrvatskega akademičnega društva „Hrvatska" v Gradcu 126 knjig, a od gosp. j SOUDNO: in : ELEGANTNO ■V ZMERNIH CINAH RAFAELE ITAUA T - VIA MALCANTON - CMI Mnenje j. 9mnfhni Zanatti, naj-ečja do*r5eno-t, -sa UrdmUlUIII garancija, velikana** i! Zahtevajte obširni majnikov prospekt ! Iz njegove vsebine: Za eno krono 1CM 00 frankov ! Češke industrijske ban ce glavno zastopstvo, Ljubljana. Lekarna Brelih u Seže ii Anton ftovak, brivec vJbIn vedere št. 57, *e toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI 2661 Ribje olje I. vrste I steklenica K 1- "X ! 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 . Trgovina kuhinjskih Trst, ul. Gommerclale 3. Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in steklovine, luei in lesenih priprav. Obliž za kurja očesa 20 vinarje'. - Necporekljivo sredstvo. -- Salon Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče lasuljarskih det, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospera A. ŠEBEK, lasuljar, Trst. ulica G. Carducci štev. 9. Zalegi to- la faazem, vin ipfrita flkarj« m razprodaja na drobno In debela JAKOB PERHAU J Trat, Via delle Acque it. 6, Trat (Naiproti Cafft Centrale) Velik liboi francoskega Sampaniea, peaefih df Dih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Eorti ' J« Bnrpmder, renskih Tin, Mesella in Oh lan ti. Eaat konjak, razna žganja ter posebni pristni tropin - «o, »livovec In brinjeve«. ItclelkJ I. vrste, dolli I* tifnlh krajev. Vsaka aaročba se takoj Uvrit. K no« iuja se po povzetja. Oeniki ne zahtevo in fi-. . te* Razprodaja od pol litra aapraj. V ulici Garradori št. 4 (vogal ul. Nicolo Machiavelli) se je otvorila te diii iiova, vel a trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute-rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj Itd. katere prihajajo naravnost iz Japon* t?. Novo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.) Provoz mrličev na vse kraje Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opfilne št. 170 j T. VITEZ v Nabrežlnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noflhero); F. BRNETI O v Skednju. - Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksurjoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega. Cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemalo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in upravitelj M. d T I B I L J