Leto LXV PoBtnfna platane v gotovini V Ljubljani, v soboto, dne 20. februarja 1937 Štev. 42 a Cena 1.50 Din, z Ilustrirano prilogo 2.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.6)0 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Duuaj 24.797 Kopitarjevi ul.6/Ш jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah" Nevmešavanje v španske zadeve Po šestih mesecih se je pokazalo, da je vendar enkrat treba napraviti resen poizkus, da se vmešavanje tujih sil v špansko državljansko vojno temeljito prepreči. Intervencija v zadeve tuje, neodvisne države je s stališča mednarodnega prava že načeloma nedopustna. Vmešavanje v špansko revolucijo je Španiji prizadelo ogromno škodo, ne samo zato, ker bo morala Španija to plačnti z vsem svojim nacionalnim blagostanjem, ampak tudi zato, ker je preprečilo, da niso Španci sami rešili svojega spora tako, kakor bi ga bila večina španskega naroda brez dvoma rešila, to je, da bi bile tradicionalne nacionalne sile iz tujine zanešeno rdečo revolucijo že davno premagale. Zgodovina bo brez dvoma izpričala, da so bile strašnega krvo-prelitja in njega posledic, ki se bodo v bodočnosti usodno izdejstvovale ne samo za ne.srečno Španijo, ampak za vso Evropo sploh, v prvi vrsti krive tiste velesile, ki so sistematično kršile in pustile kršiti načelo nevmešavanja, ker so si postavile za cilj, da iz Španije napravijo sovjetsko stražo na zapadu, odkoder naj bi se z ateističnim bol jševizmom okužil ves zapad, kakor naj bi v Kitaju sovjetski režim služil za izhodišče komunizma po vsej Aziji. Ni treba posebič naglašati, katera država nosi na tem glavno krivdo in katera ji je z vso vnemo celih šest mesecev pri tem pomagala. Že 17. avgusta 1936 je noka velesila na londonski konfcrcnci za nevmešavanje predlagala, naj se intervencija velesil v Španiji korenito onemogoči. Prvi predlog je bil, naj se prepove vsako odpošiljanje prostovoljcev, tisti pa, ki se v Španiji že nahajajo, se morajo vrniti. Druga točka je bila, da se imajo vse meje na kopnem in na morju po mednarodnem brodovju za-stražiti, da se onemogoči vsak uvoz vojnega materijala v Španijo. In končno se je predlagalo, da se španski državni zaklad ne sme uporabljati za nakup vojnega blaga, kakor je to delal in še dela špnnski rdeči režim, ki brez pooblastila večine španskega naroda državni zaklad iz domovine izvaža, oziroma zalaga v Moskvi in Parizu, da nadaljuje vojno proti lasanemu narodu. Velesile, ki z rdečim režimom v Španiji simpatizirajo, pa takrat niso hotele o tem ničesar slišati in so mirno gledale, kako se s tujo pomočjo v Španiji nadalje prelivajo potoki krvi, uničujejo viri narodnega blagostanja in seje sovraštvo, ki mora onkrut eksplodirati na način, ki tudi prijateljem komunističnega evobodomiselstva enkrat ne bo ljub, naj se to zgodi v eni ali v drugi obliki. Zdaj naenkrat je prišlo iztreznjenjc. Zakaj? Prvič je bilo jasno, da bo vmešvanje tu jih faktorjev v Španijo moralo dovesti do nove svetovne vojne, ker je teren, na katerem se vulkan španske državljanske vojne podžiga, tak, da nobena velesila ne more mirno gledati, kako se tam vsidrujejo oborožene sile držav, ki so si v zapudnem sredozemskem morskem bazenu hude konkurentinje Drugič ima Anglija tam eno svojih najvažnejših pomorskih strateških točk, Gibraltar. Tretjič spada k Španiji del Maroka, kar je ogromne važnosti za Francijo, ki bi se morala na tem ozemlju bati vsakogar, ki bi se tam utrdil, ker nevtralni španski Maroko jamči za varnost velike francoske maroške kolonije, četrtič: Otoki na vzhodni španski obali so važne strateške in etapne točke na poti iz Toulona oziroma Francije v severnoafriške kolonije. In končno: Operiranje sovjetskih bojnih sil v zapadnem Sredozemskem mor ju bi prineslo s seboj nedogledne poslcdice z ozirom na to, da nacionalistična Italija pa tudi druge velesile ne more trpeti v tem delu Evrope takega partnerja. Drugi vzrok, da so sedaj po šestih mesecih tudi najliolj goreči prijatelji in podporniki rde-čq Valencije naenkrat postali pristaši nevmešavanja, je iskati v sovjetski Rusiji, ki je izpre-videla, da so kljub vsej veliki pomoči, ki jo je neprestano pošiljala španski levici, ni približala svojemu pravemu cilju, to je ustanovitvi španske sovjetske republike. Španci so narod, ki silno .ljubi svojo samostojnost. Španci so kmalu reagirali na znane teroristične metode, s katerimi . organi sovjetske Rusije izvajajo svoje naloge, in zlasti španski anarhistični sindikalisti so ee vrhovnemu poveljniku ruskih sil v Španiji, generalu Kleberju (ma-djarskemu Židu), odločno postavili po robu, tako da so Španci nesposobnega Kleberju odpustili in postavili svojo armado pod poveljstvo domačina Minja. Tudi kvaliteta ruskih čet v Španiji je manjvredna, kakor tudi njihov vojni materi jal, ki je tretje vrste, tako^ zvan i .pofel', ki ga sovjeti »tovarišem« v Španiji arago zaračunavajo. Komunistični strahovladi so se uprli tudi sredinski elementi levice, najbolj usoden za rdeči režim pa je odpor Kata-lonccv in Baskov, ki si hočejo s tem, da so se pridružili rdečim, ohraniti svojo nacionalno svobodo oziroma samostojnost, katera ima v desnem taboru svojega najhujšega nasprotnika, nikakor pa ee nočejo sprijazniti z boljševiško komando, radi česar niso poslali rdeči vladi v Valenciji in Malagi do danes niti enega katalonskega vojoka na pomoč. Tretji faktor je režim ljudske fronte v Franciji. Za sovjetsko Rusijo je Francija najbolj pomagala rdeči Španiji, kateri je pošiljala transporte prostovoljcev pa tudi ogromno vojnega materiala, od začetka očitno, pozneje pa, ko je nevfralitetni odbor sklenil prepoved uvažanja orožja že pred meseci (katere se dejansko ni nihče držal), pod napačnimi naznačbami. Preds Blum se je pa začel premišljevati zadnje čase tudi zato, ker v Franciji niso več tako prepričani o zmagi rdečih, kakor so bili še nedavno, in se začenjajo spraševati, kako bo s francoskimi interesi, če zmaga general Franco, ki ga ie politiko fruncoske levičarske vlade sama gnala v naročje Nemčije. Prevelika vnema francoskega režima za rdečo Španijo pa je spravila Bluma tudi v neprijeten položaj naprum Angliji, ki je sicer v mednarodnih zadevah z vso močjo podpirala francosko ljudsko fronto, po katero jc Francija popolnoma zaplavala pod angleško zastavo — kar se tiče Španije, pa je gospod Francoska vlada se preosnuje Socialni eksperiment ljudske fronte se je ponesrečit Pariz, 19. februarja. Kljub demantiju ljudske fronte, ki zatrjuje, da je trdna in solidna kakor vedno, je vse pariško ozračje napolnjeno z govoricami, da ima Leon Blum namero, da svoj kabinet preosnuje s tein, da izmenja nekaj ministrov, posebno pa finančnega ministra. Baje ima za to že izbrane odlične osebnosti iz opozicije, kakor so Paul Reynaud, Flandin in Pietri, ki imajo veliko vpliva v finančnih in gospodarskih krogih. Nekateri gredo celo tako daleč, da pripisujejo Blumu namero, da postane nekak Mac Donald, ki je zapustil delavsko stranko ter osnoval nacionalno ministrstvo. Drugi zopet mislijo, da se bo moral Blum odločiti za približevanje tako imenovani sredini in zmernim desnim krogom, da bi sodelovali v njegovi vladi. Zopet zasedbe tovarn V resnici na kakšno preosnovo francoske vlade v sedanjem hipu še ni misliti. Tudi ni verjetno, da bi se Blum, ki je svojo dušo popolnoma zapisal levici, odločil, da nastopi pot v Canosso in pritegne k sodelovanju v svojem režimu take politike, kakor je Flandin in njegova skupina, ki najbrže tudi sami ne bi hoteli prevzeti odgovornosti za vlado pod vodstvom gospoda Bluma. Eno pa je gotovo, da so se pod vlado ljudske fronte obupno izpraznile državne blagajne, da pred Blumoni stoji ogromen primanjkljaj in da so cene tako zelo narastle in še naraščajo (v veletrgovini za 25 odstotkov), da so se socialne reforme BIu-inove vlade izkazale kot udarec v vodo, ker delavci kljub občutnemu zvišanju svojih mezd niso danes nič na boljšem, nego so bili, ampak se celo nahajajo v slabšem položaju, in da se Generalna federacija dela, ki jo seveda hujskajo komunisti, zopet pripravlja na masovni stavkovni pokret. Signal za to je stavka v avtomobilskih tovarnah Peugeota v Sohauxu pri Belfortu, kjer so delavci stopili v stavko pod pretvezo, da je bil neki delavski zaupnik prestavljen v neki drug oddelek, v resnici pa zato, ker že od decembra meseca zahtevajo zopetno 15 odst. povišanje svojih mezd, ki ga ni mogoče doseči. Delavci so sedaj po geslu komunistov tovarno zasedli. Ali narodna hoa*icifa ali revo'uciia Vlada ljudske fronte se nahaja v zagati, odkoder ena pot vodi v koalicijo vseh narodnih sil, druga pa, kamor Bluma seveda potiskajo najbolj levi socialisti in komunisti, v — revolucijo. Zaenkrat si hoče vlada pomagati s tem, da pusti izglasovati zakon zoper trgovce, ki bi dvigali cene čez izvestni maksimum. Vsakdo ve, da take odredbe ne vodijo nikamor, ampak gospodarsko krizo le povečujejo. Treba bo torej zopet zvišati delavske mezde, nakar se bo. začela igra iznova, ker se gospodarski krogi seveda sklicujejo na proizvodne stroške. Denarna taksa za operacije na borzi se je v nekaj tednih podvojila in znaša danes 8 odstotkov. Pa tudi inozemske devize so zelo napete. Vlada rabi veliko denarja, ga pa ne inore nikjer dobiti. Trgovska bilanca izkazuje v zadnjih štirih mesecih minus, ki je nad minusom vsega leta 1935. Kakšne tendence se spričo tega javljajo na skrajni levici, nam pove tajnik socialistične stranke, minister brez portfelja Paul Faure, ki je te dni dejal: »Če bi se eksperiment ljudske Ironte ne posrečil, bomo službo v kapitalističnem sistemu odpovedali in se lotili popolne socializacije.« Komunisti seveda propagirajo idejo revolucije, kar pa, kakor je umljivo, izzivlju hudo reakcijo v vsem protikomunističnem in protisocia-lističnem taboru, pa tudi med vsemi francoskimi patriotičnimi elementi, ki vedo, kakšno strašno katastrofo za Francijo bi pomenili socialni eksperimenti revolucijskega značaja v sedanjem trenutku. Francoska vlada rabi veliko denarja in ga ue bo dobila nikjer drugje nogo v Ameriki. Amerika pa zahteva od Blumove vlade garancije, da ne ho uvedla bančne kontrole in podobnih revolucionarnih stvari, kakor jih zahteva gospod Paul Faure, ker bi v takem slučaju Amerika v Franciji ne plasirala niti enega centa. Zanimivo je, da so Dunajska vremenska napoved: Posplošen je padavin, v višinah sneg, dež, milo v nižinah. Zagrebška vremenska napoved: Jasno in toplo se obenem s cenami sirovin in mezd dvignile tudi cene francoskih listov, tako da bo danes povprečno francoski list mesto 25 centimov stal 40. La »Humanité«, ki dobiva veliko podporo iz Rusije, cene ne bo dvignila. Brez denaria ... Najbolj je zadela položaj »Liberté«, ki pravi: »Naj se zgodi to ali drugo, dnevi vlade so šteti, ker nosi v sebi neozdravljivo rano, pomanjkanje denarja, ki po ljudskem pregovoru ni vedno smrtonosna za posameznika, pač pa v vsakem slučaju pomeni smrt vsake vlade. Ni pa treba misliti, da bo kriza izbruhnila zdaj pa zdaj. ampak je mogoče, da bo vlada ljudske fronte životarila še nekaj mesecev.« Če seveda skrajna levica ne bo poskusila eksperimenta, ki ga napoveduje pod vplivom prijaznih nasvetov Moskve tovariš Paul Faure... Fland'n ponuja svoie sodelovanje Pariz, 19. februarja. Položaj se je v toliko spremenil, da je sedaj bivši ministrski predsednik Flandin sam ponudil Blumu svoje sodelovanje, oziroma sodelovanje sredine. Glede zunanje politike je Flandin izjavil, da je s politiko Bluma in Delbosa popolnoma zadovoljen, pač pa smatra, da je potrebna sprememba kurza v notranji politiki. Zahteva edinstvo vseh Francozov, ki pa naj se nn bi izvršilo na revolucionaren način, da bi nastalo brezdno med desniro in levico, ampak tako, d a bise ljudska fronta razširila z zmernimi elementi desnice oziroma sredine. Flandin tudi pravi, da je treba nadaljevati politiko odločnih socialnih reform, toda stroški se morajo razdeliti enakomerno na vse sloje prebivalstva, to se pravi, da jih no smeta nositi samo kmet iu srednji stan. V svetovnonazornem pogledu, pa tudi kar se tiče preveč daljnosežnih socialnih reform, mora, kakor pravi Flandin. nastopiti v politiki ljudske fronte nekak oddih ali odmor. Flandin no napada socialistov, pač pa računa na popolno sodclovanjo radikalov, v čemer ga podpira njihov parlamentarni vodja, minister Chautemps. Ker je Blum sam, kakor so izve. na neki tajni seji socialistične stranke pred dnevi dejal, dn je treba v politiki ljudske fronte napraviti od mo r, je nastopilo sedaj optimistično razpoloženje, da se ho vlada že v kratkem preosnovala oziroma razširila s pristopom Flandina. Reynauda in Pietrija. Ako bi se to ne zgodilo, ho nastopila, kakor pravi Flandin, z gotovostjo nova valutna katastrofa. Blum za socializacijo? Pariz, 19. febr. b. V opozicijskih krogih polagajo veliko upanje v londonsko interpelacijo o splošnem političnem položaju s posebnim ozirom na finančno stanje Francije. Opozicija upa, da se ji bo sedaj posrečil splošen napad na vlado Leona Bluma. »Matin« hoče postaviti vlado Leona Bluma pred izbiro, ohranitev programa ljudske fronte, ali pn sodelovanje z zmernimi strankami Danes ni več govora o rekonstrukciji vlade, ali o razširitvi parlamentarne večine. Splošno so prepričani, da «e Blum ne namerava umakniti niti za korak, temveč da pripravlja nove reforme. To dokazuje tudi njegova konferenca s Paul Boncourjem in nekaterimi drugimi dlani socialistične republikanske unije. Gre namreč za izdelavo novega programa in načrta, vsled česar je potreben вечч1апек še pred otvoritvijo svetovne razstave v Parizu. Po tem roku bodo stranke ljudske fronte dobile v proučitev nov program z izrazito socialistično tendenco. Gre zn ustvaritev nacionalnih delavskih fondov, nacionalizacije zavarovalnic ter za nacionalizacijo i seli te- meljnih industrij, kakor so rudarska, transportna in električna industrija Pariz. 19. febr. b. Kljub vsem demantijem iz Pariza se nahaja francoska politika pred novim preobratom. Vsi politični krogi z največjim zanimanjem pričakujejo debate v poslanski zbornici, ki se bo pričela zaradi interpelacije bivšega ministrskega predsednika Flandina o splošni politiki vlade ljudske fronte. Flandin se bo v svojem govoru posebej skliceval na zadnji govor ministrskega predsednika Leona Bluma, v katerem je povdaril potrebo odmora glede izvedbe gospodarske in socialne politike vlade ljudske fronte. To pobudo Flandina tolmačijo na razne načine. Razni poučeni politiki smatrajo, da je to začetek vinilne krize, ki zna dovesti na eni strani do rekonstrukcije vlade, na drugi strani pa tudi lahko do drinisije. Vladni krogi pa še vedno trdijo, dn ne bo prišlo do nobenih sprememb, temveč da je Flandin v soglasju s svojimi lovariši začel to vprašanje, da da Blumu priliko. da obrazloži razvoj notranje politike vlado ljudske Ironte. Po seji Balkanskega sporazuma Atene, 19. februarja. Predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič se je nocoj ob 21 s posebnim vlakom odpeljal теч1паг(к1по nadzorstvo le zaleglo in dn bo večina španskega naroda o svoji usodi odločila sama, saj ni dvoma, da bo, osvoliojen pritiska tujih iil, ргг-magal one elemente, ki so, preslepljeni od moskovskih rovarjev. pozabili nn edine temelje pravičnega socialnega in državnega reda: krščansko kulturo in zdravo nacionalno idejo. za ohranitev evropskega ravnovesja in opomin vsakemu napadalcu. Tisk povdarja, da se je Baldwin izkazal kot velik prijatelj Zveze narodov. V Baldwinovi izjavi pa se je odražala tudi volja angleške vlade, da je pripravljena z vsemi silami nadaljevati evojo miroljubno politiko in pričeti pogajanja za sklenitev nove lokarnske pogodbe. London, 19. febr. b. Kakor se je že v naprej pričakovalo, laburistična ofenziva proti vladi zaradi oboroževanja, ki ga namerava Anglija v prihodnjih petih letih izvesti, ni uspela. Laburistični govorniki so nastopili zelo ostro ter hoteli omajati vrste konzervativcev. To se jim ni posrečilo, kajti konzervativci so že naprej dali svoj pristanek da bodo predlog vlade sprejeli. Zlasti glede oboroževanja na morju so laburisti poslali svoje najboljše moči, med njimi tudi bivšega prvega lorda admiraliteti g. Aleksandra, ki je napadel vlado zaradi tega, ker v zadnjem času ni vodila mirovne politike, temveč je dopustila ostalim državam, da se po mili volji oborožujejo. Razorožitveno konferenco je popolnoma zanemarila, čeprav je bilo mnogo izgledov in možnosti, da po tej poti doseže vsaj gotovo omejitev oboroževanja. Vlada angleških konzervativcev je raje prešla na lastno oborožitev, za katero se ne ve, kako se bo končala. birez dvoma pa se bo pričelo mrzlično tekmovanje po vsem svetu ... Predsednik Benoš o ride v Beiprad Praga, 19. februarja. »Lidove Noviny« poročajo, da bo predsednik dr. Beneš obiskal Belgrad. Dan obiska še ni natančno določen. Mogoče pride koncem marca, v začetku aprila, ali pa šele v maju; to bo odvisno od datuma, kdaj bo zborovala Mala antanta. Ako pride predsednik Beneš šele v maju t Belgrad, potem bo seja Male autant« že v marcu, in sicer v Pragi. Južna armada pred Madridom j Gospodarstvo Pari», 19. febr. Poročevalec »United Prcsst porofia: Ofenziva madridskih čet pod vodstvom generala Miaja v odseku reke Jarame se je zlomila ob dobrih utrdbah in nepopustliivemu odporu pehotnih polkov ter motoriziranih kolon generala Franca. Veliki napad madridskih čet, ki je prišel pred tremi dnevi zjutraj, je po mnogih zelo težkih bojih končal s popolnim neuspehom. Včeraj so bile Francove čete v nedvomni posesti vsaj 8 km dolge proge na cesti Madrid—Valencija, ki je za glavno mesto življenjskega pomena. Francove čete so osvojile tudi dva tovorna avtomobila z vojaki vred, med katerimi jo bilo 30 Amerikancev, ki so 14 pred dnevi prišli v Cherbourg in odšli v Španijo, da se bore na strani komunistov. Včeraj je Francova vojska .ki oklepa Madrid, dobila z juga 20.000 mož, ki so osvojili Malago. To so elitne čete francove vojske, sestavljene iz Ma-rokaneev, legionarjcv in falangistov. Tonerifa. 19. febr. AA Havas: Radio je ob 1.30 ponoči objavil, da so po zadnjih vesteti nacionalisti napredovali za šest kilometrov pri Ja-rami in da so sedaj samo še 20 km proč od Alcala de Jenareza. Bombniki so ob 22. uri bombardirali zbirališča vladnih čet v Madrid in tudi severno železniško postajo. Salamanra, 19. febr. AA. (DNB) Nacionalisti eo na južni fronti nadaljevali svoje prodiranje. Predvsem so očistili okolico Motrila od ostankov razbitih sovražnih enot. Pri tem je neka čela vladne pehote, prestopila k nacionalistom Madrid, 19 febr. c. Včeraj se je razvijala nad Madridom najhujša letalska bitka v vsej španski državljanski vojni Bitka se je vršila v višini 4000 m nad Madridom in se je z nacionalistične strani udeležilo bitke 40 letal, z vladne strani pa najbrž približno islo število. Bitka je trajala skoraj ves dopoldan in se je popoldne ponovila. Bitko je bilo težko zasledovati z zemlje. Zato so si vesti o poteku bitke zelo nasprotne. Nacionalisti trde, da so sestrelili 11 vladnih lovskih letal in ogromno Iromotorno rusko bombno letalo. Vladni krogi pa pravijo, da so sestrelili 7 lovskih letal in eno tromotorno Junkers-letalo. Boji v Aragoniji Salamanca. 19 .febr. AA. Havas: Uradno poročilo je snoči povedalo: Delavnost na frontah je nekoliko popustila. Letalstvo pa je svoje delo oja-filo. Na aragonski fronti so naša letala na letališču. Tardiente zažgala z bombami tri nasprotna letala, dvoje letal pa poškodovala. V letalski bilki smo nato sestrelili še dvoje vladnih letal. Barcelona, 19. febr. À A. Havas: Poročilo vojnega ministrstva potrjuje, da nacionalisti močno pritiskajo na aragonski fronti, vendar pa je bil njihov napad delno ustavljen uu odseku pri Montal-banu (Severno Termela). Tudi na jugu je bil njihov napad odbit Na skrajnem delu južne fronte so nacionalisti napadli s pomočjo letal, tankov in tujske legije Naše čete pa so ustavile njihovo prodiranje. Portugalska pristala na kontrolo London, 19. febr. c. Na nocojšnji seji pododbora za nevmešavanje je prišlo do sklenitve končnega sporazuma, ker je sedaj Portugalska dovolila, da ho na njenem ozemlju in v njenih lukah 50 do M angleških uradnikov vršilo kontrolo uvoza v Španijo. Padec števila podjetij ustavljen 0 J « e a 50 k*! «..... —I .. Crte4 k bojem za Madrid. Vrisana bojna črta kaže stanje v pričetku tedna. Medtem so Francove čete zavzele Argando na ccsti Madrid—Valencija in prekoračile cesto v širini 8 km. Sega skupščine Belgrad. 19. februarja, m. Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob 8.30 Prvi govornik je bil dr. Kosta Popovič, bivši predsednik narodne skupščine, pristaš JNS, ki je obširno govoril o razmerah v Y'ojvodini. Naslednji govornik na dopoldanski seji ie bil znani dolgotrajni sarajevski ban in petonvajski junak Velja Popovič, notranji minister v Jevtičevi vladi. Njegova izvajanja na skupščino niso napravila nobenega vtisa. Naslednji govornik je bil demokratski desident Niko Rafajlovič. Predsedniku vlade dr. Stojadinoviču je priznal uspeh na zunanji politiki. Glasoval pa bo proti proračunu. Zadnji govornik na dopoldanski seji je bil ing. Zupančič, član skupščinskega narodnega delovnega kluba, kt je govoril o plodcnosnem delu bivšega slovenskega deželnega zbora, nato na oblastne samouprave. Govornik je našteval podrebuo vsa dela, ki so jih izvršile naše samouprave, kakor n. pr. gradnja cest, vodovodov in elektrifikacije. V zvezi s tem se je dotaknil ludi sedanje potrebe elektrifikacije nekaterih krajev. To je navedel radi tega, da bi centrala dotirala čim večje zneske za izvedbo javnih del pri nas. Končno je govoril tukaj nekaj besed o zadnjih občinskih volitvah v Sloveniji. Govornik seveda ne more prebaviti velikega poraza, ki so ga pri volitvah doživeli nasprotniki sedanje vlade in pri katerih je narod obračunal z vsemi, ki so ga preganjali in tlačili za časa prejšnjih režimov. Da bi zmanjšal vtis tega velikega uspeha, je kazal po skupščini ludi neke slike. Končno je priznal sedanji vladi, da se je resno lotila vprašanja hrvaškega vprašanja. Popoldne se je skupščinska seja pričela ob 4. Prvi je govoril Boško Zeljkovič v imenu tako zvanega skupščinskega radikalnega kluba V svojem govoru je med drugim napadal konkordat. Glasoval bo proti proračunu. Nato je dobil besedo dr. Voiislav Došen, ki je dejal, da govori kot član vojvodinskega pokreta Dude Boškoviča. Nato je govoril poslanec Krba. Dejal je, da 7 veseljem pozdravlja sestanek dr. Stojadinoviča z dr. Mačkom tako. da v bodoče ne bo več treba pošiljati nobenih posredovalcev v Zagreb. Nato je govoril Ante Kovač (JNS). Za časa njegovega govora je prišlo do prepira med Tepanom in Pa-štrovičem, češ da je Tepano rekel Paštroviču, naj gre v Italijo. Radi prepira je predsednik Cvrkič prekinil sejo za pet minut. Ko se je seia nadaljevala je predsednik kaznoval Tepana s pismenim opominom. Nato je Kovač nadaljeval svoj govor. HHIer povabi Schuschnigga Dunaj. 19. februarja, b. Nemški zunanji minister von Neurath, ki bo čez par dni prispel na Dunaj, nosi s seboj osebni poziv kanclerja Hitlerja avstrijskemu državnemu kanclerju dr. Schusch-niggu. naj ga osebno obišče v Berchtesgadenu. Oropali t milijon frankov Nizza. 10 .februarja b. Davi so razbojniki oropali nekega bančnega slugo ter mu iztrgali 1 mili jon frankov, ki jih je hotel položiti v trésor Francoske banke. Roo je bil izvršen tako spretno, da so jo razbojniki lahko popihali. Policija jim doslej še ni prišla na sled. Drobne vesti Pari», 19. febr. AA. DNB poroča iz Moskve, da je tamkaj nenadoma umrl komisar za težko industrijo Ordjonikidze. Atene, 19. februarja. AA. Atenska agencija poroča: Italijanska pomožna ladja Eridano, ki opravlja službo med Italijo in Dodekanezom, je doživela brodolom blizu otočiča Antikilere. Grške pomorske oblasti so takoj poslale na kraj nesreče dve pomožni ladji z več zdravniki. Po dosedanjih informacijah je nesreča terjala samo eno človeško žrtev. London, 10. febr. AA. Reuter: V hokeju za svetovno prvenstvo je Anglija tolka Madžarsko s 7:0, Kanada pa Poljsko z 8:2. ,,Splošno je znano" »Slov. Narod« piše: «Splošno je znano, da imajo gotovi gospodje menda na vseh srednješolskih zavodih svoje »zaupnike«, ki pridno poročajo, kaj reče ta ali oni učenec, ta ali oni profesor. Iz teh poročil se potem dela — »dokazilni material«. Vprašali bi sedaj »Slovenca«, »koliko je objektivno vreden tak dokazilni materiali?« Na . to vprašanje prav kratek odgovor. Kajti »splošno je znano« le to, da »Narod« od sile ràd laže in kleveta, da pa vedno ostane dolžan odgovora, ko ga kdo prime za dokaze. Torej naj dični organ JNS najprej dokaže, kje in kako take organizacije na srednjih šolah obstojajo, potem se bomo pa naprej pomenili. Splošno je znano, da se še nobenemu liberalcu pri nas ni skrivil las zato, ker je zagovarjal svojo politično smer, to je centralizem in unita-rizem, kakor ga tudi »Narod« in »Jutro« lahko trobita v svet na mile viže. te je imel kdo kdaj težave z oblastmi ali njihov tisk s cenzuro, jih je imel zaradi čisto drugih stvari. Nasprotno pa je splošno znano, da so pod JNS diktaturo frčali na cesto učitelji samo zato, ker so sodelovali pri cerkvenem petju ali ker se niso hoteli vpisati v kako priganjaško organizacijo. Splošno je tudi znano, da je predrznost in nesramnost JNSarskega tabora občudovanja vredna. Kajti to je tista družba, ki je ves čas svoje strahovlade živela izključno od denunciacij in ki je denunciantstvo uvedla v javno življenje kot sistem političnega dela in borbe. Ti ljudje bi danes hoteli svoje ogabne metode, ki so jih vedno prak-ticirali in jih še prakticirajo — enostavno drugim obesiti. Vse, to je tako splošno znano, da ne bo prav nikdar več v našem narodu pozabljeno. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, je izdala statistiko o gibanju obratov na svojem področju za zadnje četrtletje 193(5 in s tem za celo leto 1396. Iz te statistike posnemamo naslednje podatke: V trgovini je bilo 212 prijav in 197 odjav (v 3. četrtletju 1C9 in 14), tako tla je znašal prirastek 15 (27) obratov. Pirponmili moramo, da je 3. četrtletje prvikrat po daljši dobi (od leta 1931 sem) izkazovalo presežek novih obratov nad odjavami. Najvažnejše stroke izkazujejo prijuv (v oklepajih odjave): lesna 10 (15), z dež. pridelki S (4), z živili 6 (11), s perutnino 8 (16). branjarije 14 (4), z mešanim blagom 85 (55). sejmarji 0 (10), nvtolaksi 9 (5). Tudi slike gibanja obrtnih obratov izkazujejo nekoliko ugodnejšo siiko Prijav je bilo v zadnjem četrtletju 326 (v 3. 103). odjav pa 3j!5 (246). O presežku novih obraiov se skoraj ne da govoriti, ker je razlika komaj — 1 obrat, vendar smatramo za znak izboljšanja konjunkture, da je šle-vilo prijav zelo naraslo, dočim je odjav nekoliko manj, kar potrjuje tudi letna statistika. V posameznih strokah je slika naslednja (v oklepajih ■število odjav): kovači 13 (20), kolarji 1 (13), mizarji 16 (25), izdelovanje pletenin 10 (4), krojači 31 (30), šivilje 15 (39), čevljarji 37 (51), brivci in frizerji 18 (8), mlini 10 (U), peki 20 (14), mesarji 22 (6), zidarji 2 (10) itd. Industrijskih obratov je bilo novih 4 (8). od-javljen pa 1 (2). Gostinskih obratov je bilo novih 59 (65), od-javljenih pa 46 (43), največ je bilo prijavljenih gostiln. 40 prijav in 36 oidjav, nadalje krčem: 13 prijav in 5 odjav. Leto 193G v luči statistike Na podlagi teh številk lahko objavljamo tudi celotne podatke za leto 1936. Značilno je, da je število prijav tako trgovin kot obrti naraslo v primeri z letom 1935, na drugi strani so se zmanjšale tudi odjave. Vendar pa to izboljšanje še ni bilo tako znatno, da bi sploh povečalo število obratov, predvsem radi neugodnih rezultatov v prvi polovici. Iz tega sledi, da je oživljenje prišlo bolj v drugi polovici, dočim ga v prvi polovici leta ni bilo tako čutiti Je pa gibanje obratov prav za prav konjunklurni barometer, iz katerega ne moremo toliko sklepati na trenutno stanje obstoječe konjunkture, ampak je to gibanje prav za prav odraz presoje bližnje bodočnosti gospodarskega razvoja. Ta statistika ni statistika, ki bi Seimska poročila Sejmsko poročilo iz Kranja 15. februarja. Cene živini so bile sledeče: voli I. vrste 5.50 Din, voli II. vrste 5 Din, voli III. vrste 4.50 Din za 1 kg žive teže: telice L vrste 5.25 Din, telice II. vrste 4.50 Din, telice III. vrste 4 Din za 1 kg žive teže; krave L vrste 5 Din, krave II. vrste 4.50 Din, krave III. vrste S;75 Din za 1 kg žive leže; teleta I. vrste 7 Din, teleta II. vrste 6.50 Din za 1 kg žive teže; prašiči špeharji 8 Din, prašiči pršutarji 7 Din za 1 kg žive teže. — Cene goveje živine so od zadnjega sejma zopet nekoliko popustile; cena telic I. vrste je padla za 0.25 Din, telic II. vrste za 0.50 Din pri 1 kg; cena telet L vrste je padla za 1 Din, II. vrste pa tudi za 1 Din pri 1 kg; edino cene krav I. in II. vrste so se popravile za 0.50 Din pri 1 kg. Prav tako so ponovno padle cene prašičev, in sicer špeharjev kot pršutarjev za 0.50 Din pri 1 kg. Goveje meso I. vrste 8—10 Din, II. vrste 8— 10 Din, III. vrste 6—8 Din za 1 kg; svinjina 16 Din, svinjska mast 19 Din, slanina 16 Din, čisti med 24 Din, neprana volna 24 Din, oprana volna 32 Din za 1 kg. Mleko 2 Din, finejše kvaliletno vino 16 Din, navadno vino 10 Din za 1 liter. Privilegirana agrarna banka daje navodila. Belgrajsko »Vremet poroča, da je uprava Privilegirane agrarne banke sklenila dajati kmeloin dolžnikom potrehna pojasnila ln navodila glede izvedbe likvidacije kmečkih dolgov. 60 uradnikov banke bo hodilo vsako nedeljo po eni banovini. Obiskali bodo vaške občine in dajali občinskemu delovodji potrebna pojasnila in navodila. Banka misli, da bo mogoče do 30. aprila na ta način obdelati vseh 9 banovin. Začetek bo 28. februarja, ko bo 60 uradnikov banke obiskalo donavsko banovino. — Koliko bo stvar šla v Sloveniji, si ne moremo predstavljati. Ali naj pošlje centrala iz Belgrada v Slovenijo te uradnike; ali ima dovolj Slovencev med njimi, da bi bilo kaj takega sploh mogoče? Kajti sama ljubljanska podružnica pa tudi nima dovolj uredništva za vse take posle. nam pokazala, ali se obstoječim obratom godi boljše ali slabše, pač pa nam kaže povečani optimizem naših podjetnikov, ki upajo na izboljšanje razmer, v katerih se skušajo uveljaviti s svojimi obrati. Trgovina izkazuje v zadnjih letih naslednja gibanje: prijave odjave 1934 670 2.043 — 1.373 1935 640 1.616 — 976 1936 767 1.150 — 383 Število obratov se je lani v prvi polovici zmanjšalo za 425, v drugi polovici pa se je povečalo za 42; zmanjšanje pa je najmanjše v dobi zadnjih 5 let od nastopa krizo leta 1931. Ce vzamemo za podlago podatke, objavljeno v Trg. tovarišu leta 1936 št. 8—9, je število obratov znašalo dne 31. decembra 1931 14.447, pa se je koncem lela 1936 zmanjšalo na 9.916. Skupno znaša zmanjšanje v zadnjih 5 letih 4.501 ali 31%. Gibanje obrtnih obratov je bilo naslednje: prijave odjave 1934 9SX2 2.361 — 1.3S0 1935 835 1.557 — 722 1936 912 1.414 — 502 Tudi iz te statistike je razvidno, da so se lani prijave povečale za okoli 1C0, v ravno toliko pa so padle ludi odjave, tako da se je temu primerno zboljšala stitistična slika, ki pa še ne izkazuje pozitivnih rezultatov. Gostinskih obratov je bilo prijavljenih, odn od javi jenih: prijave odjave 1934 299 309 — 10 1935 300 333 — 33 1936 249 235 + 14 Ugodnejša je celotna slika pri gostinstvu, kjci je po nazadovanju v letih 1934 in 1935 nastopilo lani povečanje obratov, sicer v skromnem obsegu. Statistika Indnstrije je naslednja: 1934 1935 1936 prijave 15 20 19 odjave 8 8 13 + 7 + 12 + 6 Nekoliko drugačna kot pri ostalih panogah je slika pri industriji. Prijave so tu že dolgo časa višje kot odjave, vendar je čisti prirastek 1. 1936 v priuieri s prejšnjima letoma zuatno padel. Jugoslavija na velesejmu v Lipskem Jugoslavija se letos prvič oficielno udeleži tipskega spomladnega sejma 1937. To je dalo ministru dr. Vrbaniču povod, da je dal javnosti izjavo, v kateri pravi: Naša država se letos prvič udeleži oficielno veleseima v Lipskem. Sicer so posebni instituti tudi že prej razstavljali na tem sejmu, toda le samo izdelke kot tobak, živila, umetnine; temu se je v zadnjem času pridružilar.tudi jugoslovanska tu-ristika. — Prav dobro je znano, kolikega pomena je za mednarodno trgovino, posebno za naše trgovinske odnošajc z Nemčijo vsakoletni lipeki vele-sejem; nikjer nimajo mednarodni interesenti tolike prilike za razstavo vsega, kar hoče spraviti na nemški trg. Namen naše udeležbe ie predvsem poglobitev trgovskega stika naše države z Nemčijo. Ta država dobiva iz Jugoslavije poleg nekaterih rudninskih produktov posebno kmetijske pridelke, dočim je lesna industrija zastopana le v nekaterih vrstah Zato je umestno, da bomo razstavljali v prvi vrsti poljedelske pridelke, ki jih rabijo v Nemčiji za industrijo in prehrano. Vzorci eo došli sejemski upravi že iz raznih delov naše države, zanimivo pa je, da so najbolje zastopane poljedelske zadruge s svojimi najvažnejšimi izdelki. Ravno ti imajo na nemškem trgu največ privlačnosti in kakor kaže statistika zadnjih let, ravno te vrste izvor stalno napreduje. Minister upa, da bo medsebojna udeležba na gospodarskem polju donesla obilih koristi za obe pogodbeni državi. Bodočnost hidroelektričnih naprav V predlogu finančne zakona za 1937-1938 je med pooblastili ministru za gradbe navedeno: »Kolikor ni pri obstoječih hidroelektričnih napravah rok trajanja ali dovoljenja koncesije v njih določen, veljajo za te naprave roki iz čl. 46 zakona o izkoriščanju vodnih sil iz 1931, računali pa se bodo od dne, ko je izdano dovoljenje ali koncesija postala pravomočna.« (čl. 37. drugi del točke 3.) Navedeni zakon iz leta 1931 določa tele roke trajanja konesij za naprave na javnih vodah: 1. za naprave nad 10.000—30.000 k. s. 60 let; 2. nad 500—10.000 k. s. 50 let; 3. nad 50- 500 k. s. 40 let; 4. za naprave s turbinami do 50 k. s. ter za vse naprave s primitivnimi pogonskimi pripravami 30 let. Iz tega sledi, da bi finančni zakon ukinil pridobljene pravice glede obstoječih hidrocentral. Taka odredba bi tudi nasprotovala določbi čl. 72 zakona o izkoriščanju vodnih sil, po kateri ostanejo v veljavi vse pravice na izkoriščanje vodnih sil, ki so bile pridobljne, predno je stopil navedeni zakon v veljavo. Načelo pridobljenih pravic šteje med osnovna pravna načela, katerih se ne sme kršili z navadno določi» finančnega zakona. Če se to določilo uveljavi, bodo nastale težke posledice za dotična podjetja, ker se bo občutno zmanjšala vrednost dotičnih naprav, katerim bi prelil bližnji konec koncesije. Ker vzame finančni zakon za izhodišče dan pravomočnosti koncesije, jo verjetno, da se bo mnogo obratov znašlo kar naenkrat pred dejstvom, da jim poteko koncesije. Industrijske organizacije so se tozadevno obrnile na pristojna mesta in je v tem smislu govoril tudi na seji banskega sveta g. dr. AdolI Golia, tajnik Zveze industrijcev. Po trinajstih letih. Neka delniška družba v Ljubljani — denarni zavod — se je pritožila proti odmeri nekih taks za tri razne zneske tn zaprosila davčno upravo za povračilo. To je bilo dne 26. februarja leta 1924. Davčna uprava je nato poslala akt ministrstvu, ki ga je registriralo šele leta 1933. Leta 1936 pa je bil dne 7. decembra ta akt v ministrstvu rešen te.ko, da dobi zavod povrnjenih 12.000 dinarjev. Obvestilo o tem je šele sedaj prišlo v jubljano. Torej po 13 letih. Stanje naših kliringov. Od 11. do 18. februarja se je naš klirinški saldo v prometu z Nemčijo povečal od 26.1 na 27 milij. mark. Vrstni red se jo pomaknil naprej do št. 10.270 z dne 3. avgusta 1935. V italijanskem kllringu se je saldo zmanjšal od 49 na 47 milij. v starem dolgovanju. Izvoz pšeniee. V prejšnjih letih pozimi nismo izvažali mnogo pšenice, ker je bila Donava zamrznjena in ustavljena ca njej plovba. Letos pa gre naša pšenica radi velike prodaja v inozemstvu predvsem skozi naša pristanišča. To je pametno, da ima zaslužek od tega tudi naša železniška uprava in da imamo živahen promet v naših jadranskih pristaniščih. Do konca februarja bomo izvozili 2000 vag. pšenice skozi naša pristanišča. Borza Denar Dne 19. februarja. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237,20—238.80. Avstrijski šiling je ostal v Ljubljani neizpremenjen na 8.02—8.12, v Zagrebu in Belgradu je neznatno popustil na 7.98—8.08. Grški boni so beležili v Zagrebu 30.90—31.60 v Belgradu 30.65—31.35. Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu v Belgradu po 2.35. Nemški čeki so v Ljubljani neznatno popustili na 12.35—12.55, v Zagrebu na 12.2750—12,4750, za konec februarja so beležili 12.2350—12.4850, za sredo marca in konec marca 12.28—12.48, za sredo aprila pa 12:27—12.47. V Belgradu so beležili 12.2780—12.4780. Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 1.575.928 din, na belgrajski 2,168.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu srednji pri čvrsti tendenci, v Belgradu pa je znašal 2.065.000 din. Ljubljana, tečaji s primom: Amsterdam 100 hI, gold. . , . 2389.66—2404.26 Berlin 1C0 mark ...,,. 1757.03—1770.90 Bruselj 100 belg . s » , , 6 736.70— 741.76 Curih 100 frankov , , s , » 996.45—1003.52 London 1 funt.......213.51— 215.57 Newyork 100 dolarjev . . , , 4337,26—4373.57 Pariz 100 frankov 203.32— 204,76 Praga 100 kron...... 152.23— 153.33 Trst 100 lir........ 229.44— 232.53 Curih: Belgrad 10.—, Pariz 20.4075, London 21.4525, Newyork 438.375, Bruselj 73.90, Milan 23.10, Amsterdam 239.70, Berlin 176.40 Dunaj 77.80 (81.80), Stockholm 110.60, Oslo 107.80, Ko-penhagen 95.775, Praga 15.28, Varšava 83—, Budimpešta 86.—, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsngfors 9.465, Buenos-Aires 131.75. Vrednostni naoirji Ljubljana; 7% investicijsko posojilo 87.50— 88.50, agraji 52—53. vojna škoda promptna 395— 400, begluške obveznice 72—73, 8% Blerovo posojilo 91—92, 7% Blerovo posojilo 81—82, 7% posojilo Dri. hip. banke 94—95, Trboveljska 235 —245. Zagreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 87 den., agrarji 52—52.50, vojna škoda promptna 398—399 (399), dalm. agrarji 71 bi., 4% sev. agrarji 51—52 (52), 8% Blerovo posojilo 91—91.50 (91.50) 7% Blerovo posojilo 80— 80.50 (80). — Delnice: Priv. agrarna banka 201 den., Trboveljska 235—245, Nar. šum. 15 bi., Gutmann 40—50, Isis 16 den., Danica 40 den, Osj. livarna 180 bi., Osj sladk. tov. 170—180, Bečkerek 700—800, Dubrovačka 300—330, Jadr. plov. 400 den., Oceania 250 den. Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo (87). agraji 51.75—52, vojna škoda promptna 396—398 (3981, 3. 396.50—397.50 (396.50), 5. 39750 bi., begluške obveznice 72.50—73 (72.50), dalm. agrarji 70.50—70.75 (70.50). 8% Blerovo posojilo 91.50 b!.. 1% Blerovo posojilo 80.50—81.50. — Delnice: Narodna banka 7350 bi., Priv. agrarna banka 20050—204. 2itni tri? Nori Sad. Vse neizprem. Tend, neizprem. PrCîTîvt ЗГЕ<1м ji Sombor! 'Fižol: bč. 250—260. Vse ostalo neizprem. Tend, mirna. Promet 33 vag. Dr. Milan Stojadinovič v Atenah Ob priliki zasedanja Balkanskega sporazuma je predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič položil venec na grob neznanega vojaka v Atenah. Dolgovi dravske banovine Na 5. seji banskega sveta z dne 19. februarja je podal načelnik finačnega oddelka dr. Filip Orel naslednje poročilo o proračunu finančnega oddelka naše banovine; Od kredita Din 13,934.320, ki je predviden v poglavju finančnega oddelka, odpade na osebne prejemke in pokojnine Din 1,924.320, na stvarne izdatke pa Din 12,510.000. Upokojenih banovinskih uslužbencev je 34, ki prejemajo iz banovinske blagajne Din 576.516 pokojnine na leto. Poleg teh osebnih upokojencev imamo še 20 rodbinskih upokojencev, to so vdove in otroci po umrlih banovinskih nameščencih, ki obremenjujejo banovinsko blagajno z zneskom Din 257.544 na leto. Med stvarnimi izdatki je najvišja postavka kredit za obrestno in amortizacijsko banovinsko službo. V letu 1936 je banovina najela Din 3,100.000 novih posojil, ki jih je rabila za adaptacijo poslopja v Sve-čini, za popravilo ceste v Rogaški Slatini, za nakup posestva v Mengšu in za opremo nove gimnazije v Ljubljani. Po stanju dne 31. decembra 1936 so znašali banovinski dolgovi Din 62,304.431. Med upniki je na prvem mestu banovinska hranilnica v Ljubljani z okoli Din 19,000.000, na drugem mestu je banovinska hranilnica v Maribor 15,480.000, na tretjem Pošta hranilnica Din 10,000.000, potem sledi Pokojninski zavod z Din 9,5GO.COO in še razni drugi denarni zavodi. Obrestna mera se giblje med 7% in 9%. Drugo večjo postavko med izdatki Din 1,000.000 predstavljajo obveznosti iz prejšnjih let. Sem spadajo razni računi, ki se iz tehničnih razlogov niso mogli poravnati v istem proračunskem letu, ko so nastali. Zaradi preselitve deškega vzgajališča iz Po-novič na Selo pri Ljubljani, je bilo treba prejšnjo žrebčarno primerno preurediti in opremiti. Ker v starem proračunu v ta namen ni bil predviden nikak kredit, so se stroški začasno krili iz sredstev Pokojninskega sklada banovinskih uslužbencev, ki mu bo treba izposojene zneske refundirati zi dohodkov predloženega proračuna. Na enak način so se krili stroški za napravo vodovoda na gospodinjski šoli v Mali Loki. Tudi za te izdatke je treba predvideti kredit v novem proračunu. Skoraj ves denarni promet banovine se vrši po Poštni hranilnici. Stroški tega prometa, to so pristojbine in tiskovine Poštne hranilnice, so predvideni z zneskom Din 200.000. Ob ukinitvi okrajnih samouprav je banovina prevzela vse njihove obveznosti. Za poravnavo še obstoječih takih obveznosti je predviden kredit Din 50.000. Gospodarstvo v naši banovini Na zasedanju banskega sveta dne 19, t. m. je podal poročilo oddelka za trgovino, obrt in industrijo načelnik dr. Rudolf Mam. Iz poročila posnemamo o položaju našega gospodarstva naslednje: Lansko leto je bilo še v znamenju krize, vendar je bilo že opažati mnoge znake izboljšanja in v nekaterih industrijskih strokah že normalni položaj. Od posameznih strok se je najbolj izboljšal položaj v nekaterih industrijah, pa tudi lesna stroka se je nekoliko popravila. Trgovina se je najmanj poravila na deželi. Ko bo kmetu bolje, bo tudi trgovina uspevala. Položaj gospodarstva ilustrirajo tudi insolvence. Število konkurzov je padlo od 43 na 28 od 1935 na 1936, število poravnav pa od 74 na 52. Delniških družb je v banovini 75, od tega sta bili dve ustanovljeni lani. Nadalje je bilo v naši banovini 53 avtobusnih podjetij, ki so imeli v obratu 78 prog s 1871 km dolžine. Izredno zanimanje za dovolila za prevoz blaga z motornimi vozili pomeni na eni strani modernizacijo prometa, na drugi strani pa kaže na izboljšanje gospodarskih razmer. Kredit za obrtno pospeševanje v znesku 264.000 dinarjev se je porabil predvsem za prirejanje tečajev, obrtnih razstav ter za zavod za žensko domačo obrt, za katerega izdelke je vedno večje zanimanje. Moda je pomagala, da se je zanimanje za čipke povečalo. V zadnjem času prihajajo k nam tudi številni interesenti iz inozemstva. Zavod za ženski domači obrt se mnogo trudi tudi za plasranje naših izdelkov v Nemčiji. Zavod se nadalje letos udeleži tudi prvič oficjelne razstave v Lipskem in Pragi. Zlasti je treba poudariti to, da ni ostala niti ena čipkarica brez dela, kar je gotovo razveseljivo dejstvo. Potrebno pa je še povečati propagando za naše čipke. Poskrbeti pa bo treba tudi za naraščaj čipkarskih učiteljic, ker je vzgoja nepopolna in nezadostna na obrtnih učiteljiščih. Statistika obrtnonadaljevalnega šolstva kaže, da se je letos povečalo število učencev od 5690 na 6175. Skupno 70 šol z 245 razredi in 511 učitelji. Banovina izdaaj za obrtno šolstvo izredno velike zneske. Preurejen je dokončno tudi pouk v tem šolstvu. Po uradnih ugotovitvah obiskuje sedaj nadaljevalne šole 75 vseh vajencev, ker je skupno vseh vajencev bilo leta 1935-1936 7547, od teh 2120 ženskih. Odstotek pri obrtnih vajencih je večji kot pri trgovskih, kjer pohaja od 1277 vajencev šole le 573 ali 45 odst. Toda vpoštevati je treba, da je veliko število trg. vajencev radi večje predizobrazbe oproščenih od obiskovanja strokovnih nadaljevalnih šol. Med nalogami je omeniti, da bo potrebno v bodoče učne pripomočke čimbolj izdelovati doma, ker so tuji izdelki odločno predragi, izkazuje za lansko leto zmanjšanje števila gostov od 205.507 na 179.387 in nočnin od 1,019.851 na 999.387. Toda to je pripisovati le manjšemu številu krajev, kjer se je vodila ta statistika leta 1936. Lani je bila izdelana statistika samo za 75 krajev, za 1935 pa za 104. Nato našteva poročilo vse ovire tujskega prometa, katere bi bilo treba odpraviti in na čemer dela banovina. Načrti za 1937-1938 Ker država premalo prispeva k stroškom za obrtnonadaljevalno šolstvo, je tem večje breme banovine. Potrebno je zato, da se povečajo izdatki za strokovno šolstvo. Potrebno je med drugim tudi vprašanje poklicne posvetovalnice, za kar so pred-dela končana. Nezadostni so tudi krediti za pospeševanje obrti, pa tudi za tujski promet, kjer bi bili samo za propagando potrebni milijoni. Banska uprava bo delala na tehničnem izboljšanju naše tujsko-prometne propagande. Ker je že v teku akcija, da se predpogoji že priznanih tujsko-prometnih krajev izboljšajo in izpopolnijo, pri nastajajočih takih krajih pa ustvarijo, bo banovina to akcijo podprla. Inicijativno delo pa mora priti od lokalnih faktorjev, brez teh banovina ne more ničesar ustvariti. Pogreb f g. Andreja Kušlana Planina pri Rakeku, 18 februarja Danes smo spremili na božjo njivo gospoda Andreja Kušlana. zupnega upravitelja v Spodnjem Logu pri Kočevju, ki je umri v bolnišnici v Ljubljani in bil prepeljan v rojstno župnijo Planino. Pogreb je pričal, da tudi pri nas dobri verniki visoko cenijo duhovniško poslanstvo in njegovo vzvišeno službo. Udeležba pri pogrebu je bila izredno številna kljub slabemu vremenu. Pogrebni sprevod je vodil ob asistenci sosednjih gospodov duhovnikov domači gospod župnik in duhovni svetnik Ivan Lovšin, ki se je od umrlega poslovil v prekrasnem ganljivem govoru, polnim tolažbe za njegove domače, posebno za njegovo dobro mater, ki ga je z izrednp materinsko ljubeznijo spremljala na njegovih potih; izbrane besede so našle svoj globok odmev v srcih vseh na-vzočnih. V imenu pokojnikovih sošolcev mu je lepo spregovoril gospod Anton Kovačič, kaplan iz Cerknice. Pevski zbor mu je zapel tri lepe žalo-stinke. — Tako jo končal svoje težko zemeljsko potovanje duhovnik — trpin, ki je mlad po letih do dna izpil kelih zunanjega gorja, za kar naj mu bo bogat plačnik Oni, ki mu je i5 let kot mašnik zvesto služil. Spominski koncert „Trboveljskih slavčkov" Adamič je zelo globoko posegel tudi v mladinsko glasbo in je zato kaj primerno, da ee ga je spomnila tudi mladina s koncertom, kjer je nekak Predstavnik mladinskega zborskega petja — »Tr-oveljski slavček« zapel na popoldanski prireditvi pred zbrano šolsko dec.o spored Adaimčevih originalnih mladinskih skladb in njegovih priredb narodnih in ponarodelih motivov za mladinsko petje. Koncert se je vršil v veliki Filharmonični dvorani ob obilni udeležbi mladih in odraslih. Večina to pol izvedenih skladb je bila že večkrat na sporedu koncertov tega mladinskega zbora in jih je večina tudi zato našemu ušesu že kaj dobro poznana. Vendar človek rad še vedno znova sliši zlasti nekatere med njim in rad tudi sprejema to pesem od tega mladinskega zbora, ki ima v svojem podajanju vedno nekaj otroško lepega, takega, kar se utrinja le iz preproste, a tem bolj iskrene otroške duše, ki zna prav v svoji preprostosti tako naravnost prisluhniti pravi umetnosti — čeprav јз teh pesmi svežina v podajanju tekom tolikega časa že nekoliko ovenela. Koncert, ki ga je vodil zborov stalni pevovodja Avgust šuligoj, je bil zelo primerna in lepo uspela mladinska prireditev. V. U. Plesalni par Mlakarjev (Pino in Pia) je bil znova deležen velikega priznanja ter je »Neue Zllrcher Zeitung« v obširnem poročilu o mestnem gledališču poudarila »vso umetniško resnobo« in »tehnično dovršenost« njih velikega znanja. Poročilo se je nanašalo na uprizoritev »Srednjeveške ljubezni«. Za to plesno dramo je sestavil glasbo Fran Lhotka, vodja Glasbene akademije v Zagrebu. MOJ PRIJATELJ, ZDRAVNIK! Skupaj sva hodila v šolo, skupaj sva liga-njala mnoge mladeniške budaloeti. L)anes je moj prijatelj zdravnik, a obenem pravi dobrotnik človeštva. Njegova ueutrudljivost, sposobnost in volja do dela, njegovo veliko znanje in poznavanje novih pridobitev /nunstva in njegovo veliko praktično izkustvo, so temelji njegovega uspehu. Ni torej čuda, da ga njegovi bolniki obožujejo. Hvala svojemu dobremu zdravju, nikdar nisem potreliovul njegovega zdravniškega sveta. Nekega dne ga slučujno sretum jired hišo. Prijazno me pozdravi: »No, stari, zakaj si tako slube volje?« Začudil sem se. On zares vse opazi. »llm!« mu rečem, »nič važnega!« »No? Povej vendar, kaj je!« Pa sem mu povedal, da trpim že nekaj dni hude bolečine 111 neznosno srbečico na gotovem diskretnem delu telesa. »Ah, tako, hemoroidi!« odgovori on z obžalovanjem. »Zelo neprijetno, laka stvar ee no sine nikoli zanemarjati. Pojdi z menoj, takoj bomo pogledali!« Šel sem z njim v njegovo ordinacijo, kjer ine je pogledal in dal v roko dva mala poskusna zavojčka, rekoč: »Tu imaš nekaj!« »Vzemi to zjutraj in zvečer in v slučaju, da to ne bi zadostovalo, pojdi v najbližjo lekarno in zahtevaj POSTER1SAN, mast in čepke. Pozdravljen, ni treba več priti, to koristi.« Za mojo zalivalo ni imel več časa. V čakalnici so čakali bolniki. Tri dni pozneje sem se mu zahvalil pismeno. Bolečine so ponehale, ravno tako tudi srbečica. O kakem vnetju ali dražljajih ni bilo nobenega sledu več. Kako zadovoljen «em bil, dn sem sre«čal svojega starega prijatelja, dobrega zdravniku! POSTFRISAN se dobiva v vsaki lekarni. Tuba masti Din 36.—, а škatlica čepkov samo Din 4'J.—. Ogl reg. S. št. 936/32 Dvojni roparski umor pri Metliki Metlika, 18. februarja. V prijaznem naselju Čurili pri Metliki je bil v pretekli noči izvršen zverinski umor, ki priča, kako daleč lahko pripelje pohlep po denarju človeka in ga izpremeni v pravo zver. Kra^evčevo hišo v Curilih št. 10 eta si vzeli v najem Frlan Bara, 85-letna žena, in njena hči, okro 60-let stara Vraničar Marjeta. Vraničar Marjeta je bila nad 30 let v Ameriki in se je pred dvema letoma vrnila. Ima pa v Ameriki še 3 brate in eno sestro, ki ji vedno pošiljajo j>odporo v denarju. Obe sta bili na glasu, da imata denar in bilo je morda ravno to usodno za njiju življenje. Na predvečer so opazili na podu poleg hiše, kjer sta stanovali, nepoznanega moškega, ki je bil do vratu zarit v slamo, čez glavo pa jx>krit s suknjičem. Poleg njega pa je ležal nahrbtnik. Ta mož pa nima nič zveze z umorom, ker je v času dejanja še spal in tudi pred orožniki dokazal svojo nedolžnost. Danes zjutraj ob 8 je soseda Jožefa Govednik nesla hlebček kruha k Vraničarjevi. Vrata so bila zaprta in tudi okna. Gledala je skozi okno in klicala, naj pridejo odpret. Ker se nihče ni oglasil, je šla domov in možu povedala, da se ji zdi, da pri sosedovih ni nekaj v redu. Ob pol devetih se je soseda vrnila in opazila, da so okna zastrta. Ker je Govednik Jožefa na vsak način hotela priti v hišo, je neki moški pri drugih vratih jjobegnil čez Go-vednikov vrt v smeri proti Borihi. Mož je čez glavo vrgel suknjo in hitro bežal. Govednik Janez, ki ga je opazil, ga je zasledoval jirav do Borihe. Pred Boriho pa se je obrnil in bezal nazaj, ker je nekdo zakričal iz gozda, da jih je notri še več. Prišedši nazaj, je šel Govednik v hišo in se mu je že v veži nudil prizor, kakršnega še ni videl v svojem življenju. Pri stranskih vratih na tleh je ležala na trebuhu Vraničar Marjeta s presekanim vratom in razbito glavo, popolnoma napravljena, kar je do- kaj, da je bil zverinski umor izvršen, ko je Marjeta že vstala in da je hotela klicati na [Kimoč in bežati iz hiše, pa ji je zločinec prej presekal nit življenja. V hiši na postelji pa je ležala njena 85-letna mati, ki ima nad levim ušesom pojTolnoma razbilo lobanjo, obrnjena jo bila k zidu in jo je zločinec najbrže ubil v spanju. 85-letno starko je zločinec pojwlnoma zametal z blazinami in perilom in tako zakril strašno dejanje. Vsi predali so bili odprti. Postelja, na kateri je ležala Marjeta Vraničar, vsa prekopana in pre-obrnjena. Amerikanski zaboj s silo odprt, kar priča, da je zločinec iskal denar. V noči je padal sneg in je po stopinjah videti, da je zločinec prišel po polnoči. Prišel je v hišo ekozi f>odstrešje, kjer je odtrgal desko in s podstrešja prišel po lestvi v hišo. V veži in v hiši je bilo |X>lno suhega mesa, katerega je hotel vlomilec vzeti s seboj, pa je bil predčasno prej>oden. Pokojni sta bili veseli ženski in druga na drugo zelo navezani. Med sosedi je bilo prav prijateljsko razmerje in vse obsoja človeka, ki je storil to gnusno dejanje. Pokojna Marjeta ali »Američanka«, kakor so jo imenovali, je živela v vodnem strahu, da jo bo nekdo enkrat ubil. Sosedu g. Govedniku je celo naročila, če bo kdaj ponoči klicala »Govednik-, naj takoj pride. No in kdo bi si mislil, da bosta nesrečnici tako žalostno končali. Vsa vas in bližnja okolica je zaradi strašnega zločina silno ogorčena in vse čaka samo na trenutek, ko bo padel zločinec pravici v roke. — Pri zaprtju, motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani Jo-eel grcnčice«. Adamičev orkestralni koncert Kako bogata je po številu umetniška zapuščina skladatelja Emila Adamiča, kažejo »Adamičevi koncerti«, ki se sedaj uvrščajo v naše koncertno življenje, pa se še v bodočnost obetajo. Po vokalnem je priredila ljubljanska Glasbena Matica sedaj še orkestralni večer Adamičevih sklad, ki se je vršil pretekle dni v veliki dvorani Filharmonije. Koncert je izvedel z raznih strani sestavljen orkester (Orkestralno društvo Glasbene Matice, Orke-eter konservatoristov, Radijski orkester in člani Podzveze godbenikov), in ga je vodil dirigent naše radijske postaje Drago Mario Šijanec. Tako smo na tem koncertu spoznali Adamiča kot instrumentalnega skladatelja in sicer posebej v okviru orkestra, v katerem se je poleg vokala največ izpel. Na sporedu niso bila vsa njegova tovrstna dela; pač pa v tej smeri najbolj značilna dela, ki so obenem precej verna slika skladateljevega umetniškega nazora, istega, kot smo ga že spoznali ob njegovi zborski pevski umetnosti, kot jo je bil predstavil pred kratkim vokalni koncert. — Spored je bil spleten iz »Ljubljanskih akvarelov«, v katerih je ekladatelj s polnim čopičem barv naslikal svoje impresije z raznih krajev ljubljanskega mesta, iz »Dveh turkestanskih ljubavnih pesmi«, in iz »Tatarske suite«, kjer je Adamič pod dojmom širokih ruskih pokrajin ter prav tako širokih ruskih duš, s katerimi je bil nekaj časa povezan, a posredno tudi pod dojmom petorice najbolj ruskih skladateljev tonsko upodobil svoja doživetja z ruske zemlje; nadalje iz tipične programske suite za veliki orkester »Iz moje mladosti«, kjer so skladatelju v tonih oživeli sfx>mini iz davne neekrbne mladosti ter iz scherza za veliki orkester »Potrkan ples«, ki je orkestralna upodobitev starega kranjskega plesa. Ta spored orkestralnih skladb je bil dovolj raznolik in dovolj jedrovit, da je mogel zapustiti obris Adamiča kot orkestralnega skladatelja. In ta obris je razodel dvoje dejstev. Da je bil Adamič res umetnik, ki je znal prisluhniti zelo tanko življenju v sebi, a še bolj okrog sebe ter znal takim svojim iskrenim doživetjem najti prikladen tonski izraz. Da pa je bilo polje njegovega ustvarjanja predvsem vokalna glasba in pa majhne oblike, ki jih je intuitivno oblikoval, dočim mu velike oblike nikakor niso tako uspevale in si še posebej v instrumentalni glasbi ni mogel najti pravega lastnega izraza. Vse to se je jasno čutilo v vseh teh orkestralnih skladbah, ki so v utrinkih zadihale v iskrenem in močnem življenju, a bo končno v celoti zapuščale vedno znova vtis raztrganosti; da celo posamezni stavki so se zdeli večkrat kot skr-pani iz posamič lepih, a v skupnosti neenotnih glasbenih misli, kar dokazuje, da skladatelj take glasb, misli, kar dokazuje, da skladatelj take veliko oblike v celoti hkrati ni mogel v sebi doživeti. Ugodna izjema v tem je edino »Potrkan ples«, kjer je notranji arhitektonski lok trdno napet. Nadalje je še značilno, kako je komjwzitorni način v teh orkestralnih skladbah izrazito vokalen, nekako peveko zbor-sko doživljen, če ne, pa naslonjen jako močno in občutno na tuje vzore, tako da pri tem izgublja domač značaj; v kolikor sej je Adamiču v vokalnih skladbah izoblikoval slovenski značaj, ga je tako v instrumentalnih skladbah zastrl po vzorih prevzeti kompozitorni način. Kljub vsemu pa je končno potreba priznati, da je v naših bornih instrumentalnih glasbenih razmerah Adamičevo delo na tem polju mnogo vredno in da je bil zato ta koncert, ki nam je predstavil Adamiča kot orkestralnega komponista, priznanja vredna prireditev, še zlasti, ker smo na orkestralnih koncertih še vedno tako borni. Izvedba celotnega sporeda je bila na primerni umetniški stopnji. Sicer se ie že omenjeno dejstvo z raznih strani sestavljenega orkestra na izvedbi neugodno uveljavilo v toliko, da igra orkestra ni bila zlita in ne spijena v ubrano zvočnost, a to ie pač pri naših prilikah usodno posebno v primerih, kot je bil ta, čeprav je treba na splošno [xnidariti nujno jK>trebo, da naj bi dobili tudi Slovenci vendar enkrat že orkestralni ansambel, ki bo imel to prepotrebno lastnost, da bo uigran in zvočno vlit. Sicer pa je dirigent v tem zmislu z orkestrom mnogo dosegel; saj pa je tudi njegova glavna odlika v tem, da zna izvajajočo skupino v igri urediti in izenačiti v ritmičnih in dinamičnih potezah. In tako eo bile kot vedno tudi sedaj izvajane umetnine lepo umerjene, počesane in izlikane, dočim je bil notranji izraz bolj zabrisan, večkrat tudi ne izgre-ben, v čemer se je izgubila marsikakšna globlja izrazna poteza. Tudi bi se dala mestoma arhitektonska raztrganost z interpretacijo nekoliko zabrisati. A v splošnih potezah je imelo podajanje vendar dostojno lice. Udeležba pa bi vsekakor lahko bila številnejša. V. U. Dve gostovanji v mariborskem gledališču Na pustno nedeljo zvečer je v mariborskem gledališču gostovala v opereti »Baron Trenk« priznana in priljubljena pevka ga. Ančica Mitroviče-va. ki je naši gledališki javnosti že znana iz svo- iega pevskega udejstvovanja prejšnjih let. V vlogi -idije si je ga. Mitrovičeva po iskreno pozdravljenem nastopu na mah pritegnila navzoče |ioslušalce. Glas ji je vseskozi enovit in vprav kovinsko čist, prožen v vseh legah in lehak, poleg tega pa zvo-nek in prodiren, tako da je brez težav obvladal ves pevski in orkestrski ansambel ter primerno nad njim dominiral. Z velikim notranjim doživetjem muzikalnih vrednot je znala pevka dati svoji pevski partiji resničnega življenja in jo z razgibano izraznostjo dosegla pravi odnos do poslušalca. Na mnogih mestih je bilo čutiti, da je vso ostale, pevce in orkester, nekako jxitegnila za seboj. Zato smo tudi tembolj občutili potrebo po večjem zanosu, po popolnejši vigranosti in ubrani homogenosti našega opernega orkestra. V igri je ga. Mitrovičeva ugajala s svojim finim in aristokratskim nastopom, ki se je njeni vlogi močno prilegal. Vsaka kretnja je bila zares neprisiljena, vzrastla iz nujnosti in življenjske resničnosti. Le v tretjem dejanju je igralska sila odjwvedala njej, kakor tudi ostalim. Dejanje že samo po sebi v opereti tu zastane in nima več prave gonilne sile v svojem razvoju. Pri tej predstavi se je pa ta nerazgibanost še očitneje jxikazala. Morda jo bilo temu nesoglasju krivo dejstvo, da je ga. Mitrovičeva pola v srbohrvaščini, in je lo vse oslale pevce in igravcc premolilo. Njej ob etrani je pel naslovno vlogo barona Trenka g. Belizar Sancin. Od ostalih vlog so predstavljali Marico gdč. Barbičeva, Nikolo, g. Verdo-nik, Kornelijo ga. Slava Gorinškova, Wurzbacha g. Rasberger, marquisa g. Danilo Gorinšek. V soboto, 13. februarja pa je v isti opereti gostoval v naslovni vlogi g. Marij Šimenc, ki je tudi v Mariboru že znan, Raj je svojo glasbeno življenjsko pot pričel vprav na mariborskem odru. Baronu Trenku je dal s svojim nastopom mogočno, orjaško zunanjost, ki ji v igri ni manjkalo neprisiljene geste. Njegov tenorski glas, ki je sicer neprijetno presenečal s svojim nazalnim nastavkom zlasti vsakokrat ob prvih zvokih potja, je pa s svojo mehkobno milino in pevsko prožnostjo močno ugajal. Tudi dramatične razgibanosti je bilo v njegovem petju dovolj. Z lahkoto je obvladal višino in prevladoval zbor ter orkester; v pianu pa smo pogrešali raz-Iočnejše izreke. Med njegovim petjem, ki je imelo kakor rečeno mnogo dramatične razgibanosti ter med orkestrom smo tudi tokrat čutili precej neskladnosti. Lidijo je pri tej predstavi pela gdč. Igličeva, ostalo vloge pa so bile v običajni zasedbi. Bb. Drobne novice Koledar Sobota, 20. februarja : Kvatre; Sadot in tovariši. Novi grobovi + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaepala gospa Marija Ma n d e I j, soproga ravnatelja tobačne tovarne v pokoju. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne iz hiše žalosti Gregorčičeva ulica 7 a-p na pokopališče k Sv. Križu. "t* V Ljubljani so včeraj popoldne pokopali gospoda Mihaela Frančiča, davčnega upravitelja v pokoju, ki je umrl v 84. letu starosti. "t- V Mokronogu je mirno v Cioejx>du zasj>al gospod Franc Kolone, posestnik in gostilničar. Pokopali so ga včeraj dopoldne na farnem pokopališču v Mokronogu. ■f" V Kranju je umrl gosp. Mihael Jakof-č i č, posestnik tn brzojavni mojster v pokoju. Dosegel je lepo starost 80 let. Pokopali ga bodo danes ob 3 popoldne na župnem pokopališču v Kranju. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje 1 ARTIN DRAGE ES SREDSTEV ZA IZTREBLJENJE IMAMO VELIKO Sigurno, milo, normalno izpraznjeni« omogočujejo ARTIN - DRAŽEJE Dr. WANDERA. Dobivajo se ▼ vseh lekarnah v škatljicah po 12 dra-že j Din 8-— in v vrečicah po 2 draže|i Din Г50. __Ogl. rtg. pod S. br. 22115.33. — Prometna nesreča. V ponedeljek, 15. t. m. ob 15 se je prevrnil na državni cesti Cerknica— Rakek 2'imrov avto in se močno poškodoval, razbil šipe in pa zmajal ogrodje. Posebno je poškodovana streha avtomobila. V njem se je vozil notar gosp. Maležič Peter iz Cerknice. Dobil je poškodbe po glavi in desni roki. Prvo jx>moč mu je nudil banovinski zdravnik dr. Franjo Smerdu, ki mu je prevezal rane. Želimo priljubljenemu go-sjx>du notarju skorajšnje popolno okrevanje. Avto baje ni bil zavarovan proti [poškodbam in bo moral lastnik sain trpeti škodo. Potniki pa so bili zavarovani. Nesreča se je zgodila na spolzki cesti na ovinku par sto metrov iz Cerknice. — Prepovedan prihod v našo državo. Finančno ministrstvo v Belgradu je z odlokom 11. t. ni. prepovedalo prihod v našo državo trgovcu Izraelu Peristeinu. rodom iz Češkoslovaške, ki je znan mednaroden tihotapec z valutami. Našo dinarje je iztihotnpljal v Švico. Obmejni organi so prejeli nalog, da 1'erlsteina takoj na meji zavrnejo nazaj tli ga pa aretirajo. Pravijo, da je ta Perlstein na glasu kot eden najdrznejših tihotapcev. — Združenje kinomatografskh podjetnikov dravske banovine sklicuje svojo II redno skupščino na dan 5. marca ob 9.30 v garederobni dvorani kina Union v Ljubljani. — Radi visokih snežnih žametov na Črnivcu avtobus Ljubljana—Kamnik—Gornji grad—Ljubno do preklica ne obratuje. — Neznano kam izginil. Matevž Sedtnak, ože-njen kamnosek, star 55 let, rodom od Sv. Križa pri Trstu, ima dokaj burno preteklost. Več let je živel v Turčiji, od koder pa so ga izgnali, ker je bil nevaren tuji lastnini. Nedavno se je pojavil v Mariboru, od koder pa je pred dnevi neznano kam izginil. — Tudi Kuharska knjiga je potrebna našim gospodinjam, posebno v časih splošne draginje, da si znajo tudi ob pičlih sredstvih pripraviti tečna in izbrana jedila, /.a take čase priporočamo: Varčna kuharica. Knjiga vsebuje navodila in recepte za pripravo okusnih in zdravih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila Marija Remec, II. pomnoženi natis. Stane vez. 36 Din in ima 222 strani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1920. Vsa navodila in recepti so večkrat preizkušeni, tako, da se vsaka jed lahko postavi na sleherno mizo. Tudi pri vsakdanjem vprašanju: >Kaj bom danes kuhala ?« skuša naša kuharska knjiga pomagati vsaki gospodinji na ta način, da ima kazalo jedil pregledno sestavljeno. Knjiga je namenjena predvsem kmečkim in delavskim gospodinjam, z uspehom jo pa bodo uporabljale tudi meščanske gospodinje. — Toplo priporočamo! — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Oet. re«. S. br. 80474/35. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. t. m. je objavljena »■Uredba o trgovinskem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in združeno kraljevino Veliko Britanijo in Severno Irvsko«, dalje »Seznam angleških naprav, ki so pooblaščene izdajati potrdila o izvoru blaga«, »Naredba, s katero se izvzemajo od obveznosti zavarovanja osebe, zaposlene pri uradih, napravah in podjetjih javnopravnih teles«, »Pravilnik o uporabljanju in upravljanju sklada za pospeševanje turizma v turističnih krajih kraljevine Jugo-elavije«, »Izpremembe in dopolnitve odločbe št. 74S2/IV m navodil 7500/IV k predlogu zakona o občni carinski tarifi«, »Izprememba členov 42. in 57. pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav«, »Izpremembe uredbe o monopoliskih taksah št, 40.625 (glede vžigalnikov in kresilnikov)«, »Črtanje tretjega odstavka člena 16. pravil o predpisovanju in oddajanju zdravil in ubiranju plačil zanje«, »Razglas o ustanovitvi posebnega odseka za elektrostrojne posle« in »Razglas o postavitvi novega banskega svetnika za me>sto Ljubljana«. — Umivalnik vrgel v zdravnika. V Zagrebu eo na tramvajskih tračnicah pobrali nekega delavca. Bil (e ves krvav in so ugotovili, da je bil močno ranjen na glavi. Rano je dobil očividno v pretepu. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer mu je zdravnik hotel nuditi pomoč. Delavec, ki je bil močno pijan, pa je prevrnil stol, zgrabil umivalnik, ga vrgel proti zdravniku in nato pobegnil iz bolnišnice. Našli eo ga kmalu in pripeljali nazaj v bolnišnico Delavec je bil tako pijan, da ne ve, kdo ga je udaril po glavi. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistilni brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku F r. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — PRI RAZPOKANI K02I, ozeblinah, liSajih in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KA-MILIČNO MAZILO«. Ljubljana V soboto, SO. februarja. Gledališče Drama: Sobota, 20. feberuarja: »Kvadratura kroga.« Izven. Cene od 20 Din navzdol. — Nedelja, 21. februarja ob 15.: »Korajža veljam Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ob 20.: »Simfonija 1937.« Izven. Cene od 20 Din navzdol. Opera: Sobota, 20. februarja: »Pikova dama.c Premierski abonma. — Nedelja, 21. februarja ob 15.: »Pod to goro zeleno...« Izven. Cene od 80 Din navzdol. Ob 20.: »Manon.c Izven. Cene od 30 Din navzdol. Predavanja Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v ponedeljek, 22. t. ni. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi javno predavanje dipl. phil. Cvetka Draga: Problem muzikalne vzgoje našega naroda. Prireditve in zabave Fantovski odsek: Sv. Peter, Sv. Jakob, Ježica, Sv. Krištof, šiška, Kodeljevo! Drevi bo točno ob 8. drugo kolo pokulnega okrožnega šahovskega turnirja v Akademskem domu, Miklošičeva c. 6. Pevci — člani fantovskih odsekov ljubljanskega okrožja. Jutri, v nedelo ob pol 11. dopoldne 1к> skupna vaja v kapeli Vzajemne zavarovalnice, Miklošičeva cesta 19. Sestanki Občni zbor Krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov v Ljubljani bo v nedeljo, due 21. t. m. ob 9. dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma z običajnim dnevnim redom. Scntpeterski dekliški krožek ima na svojem rednem tedenskem sestanku drevi ob 8. zvečer v društveni dvorani predavanje gdč. Anice Lebar-jeve: Žena v luči zgodovine. Kino Kino Kodeljevo. Dvojni spored: >Vse zaradi muzike« (Pavel llorbiger) in »Peter (Frančiška Gnal). Kino Vič predvaja drevi ob pol 9. in Jutri ob 4., 6. in 8. zvečer krasen film sškrjanček poje, žvrgoli...« V glavni vlogi Marta Eggerth. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt. Gosposvetska c. 10 in mr. Bohincc ded., Rimska c. 31. 1 Maša za tnriste, izletnike in smučarje bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 1 Razstava slik akademskega slikarja Slavka Tomerlina bo otvorjena v nedeljo 21. t m. ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu in oetane odprla do 2. marca. I Jacobus Gallus-Carniolus, ki ga nekateri tudi nazivajo Petelin, bo po svojih kompozicijah obsegal dobršen del Akademskega koncerta dne 1. mat-ca. Rojen je bil 1550 nekje na Kranjskem, odtod tudi negov naziv Carniojus. V mladosti je bti pevec dvornega zbora na Dunaju, pozneje kantor v Olomoticu in v Pragi, kjer je umrl leta 1501. Njegova glasbena tvornost je bila izredna. Komaj 41 let star je zapustil potomcem okrog 700 kompozicij, prav gotovo pa je, da se jih je mnogo porazgubilo. Njegova najpriljubljenejša forma so mo-teti, ki jih je izdelal do klasične jwpolnosti. Napisal je tudi nekaj madrigalov, večinoma svetnih pesmi Poleg Orlanda Lassa in Palestrine je Gallus najodličnejši predstavnik glasbene tvornosti 16. sto-letia, ki jo nazivamo »musica nuova«. Uvedel je delitev zbora za tako zvano »chori spezzati« (Be-nečanska smer). Presežna stran Gallusovega dela pa leži v motetih, kjer obravnava religijozne teme po latinskem besedilu psalmov in psaltrov. V kompozicijah mu gre za strogo arhitektonsko gradnjo, za notranjo napetost, kjer e čudovito invencijoz-nostjo doseza do senzualnih efektov. Dela ki jih bo izvajal Akademski pevski zbor, z izjemo znanega »Ecce quomodo moritur iustus«, še niso bila izvajana. Izvajala je Gallusa drugače pri nas prva Glasbena Matica pod dirigentom Matejem Huba-dom leta 1906, drugič pa dirigent gosp. Mirko Polič 1932 na festivalu. Na dela, ki jih bo 1. marca letos izvajal v veliki unionski dvorani Akademski fievski zbor pod dirigentom gosp. Francetom Ma-roltom, se o priliki še povrnemo. 1 Brezposelni šentjakobskega okraja (od Pod Tranče do Dolenjskega mostu) se prosijo, naj se zglase, kateri se še niso, v nedeljo dopoldno od 10—11 na Privozu 4. na dvoriSču (keglijšče) v svrho statistike brezposelnih omenjenega okraja. 1 Zadnje tri dni nobene nesreče. V zadnjih 3 dneh kronist lahko zaznamuje razveseljivo dejstvo, da ni splošna bolnišnica sprejela nobenega ponesrečenca odnosno poškodovanca tako z dežele ne, kakor tudi iz mesta. Tudi reševalna postaja v teh dneh ni intervenirala pri nobeni nesreči. Do včeraj opoldne je splošna bolnišnica že sprejela 4200 bolnikov na razne oddelke. 1 Podstrešne srake. Neznan vlomilec Je vlomil v podstrešno shrambo Riharda Negovetiča na Celovški cesti ter pobral razno obleko in drugo hla-go v skupni vrednosti 2400 Din. — Veliko smolo je imel 17. t. m. okoli 14. Jože Kastelic, 29 letni klatež iz Velikega Gabra, okraj Litija, ki je presedel že več let po ječah. Splazil se jo bil omenjenega dne v podstrešje velike mestne hiše na Jegličevi cesti. Tam je v vreče nabasal mnogo blaga. Pod streho pa je prišel dimnikarski pomočnik France Kočevar in ga zapazil, kako se je skrival pri dimniku z vrečo. Prijeli so ga in odvedli na policijo. 1 Racija *a berači in postopači. Policija je včeraj kot običajno organizirala racijo za berači. Dopoldne je aretirala 4 starejše berače. Eden se je bil že nalokal s priberačenim denarjem žganja. Pred dnevi je policija aretirala staro beračico in tatico Marijo Druškovičevo, ki je bila že 89krat kaznovana zaradi beračenja in manjših tatvin. Na Vidovdanski cesti so jo zasačili, ko je prodajala razno perilo, »ako rjuhe, robce, brisače in 2 namizna, veliko prta rdeče barve. Druškovičeva pripoveduje, dn je vse to našla nn Sv. Petra cesti. Gotovo pa stvari izvirajo iz kake tatvine. Oškodovana stranka naj se javi na policijski upravi. I Tatvina medeninastih pip. Na tiru topničar-ske delavnice pri gorenjskem kolodvoru je bilo pred dnevi ukradenih 5 medeninastih pip za umivalnike v vrednosti 1325 Din. Pipe ип bile last železniške uprave. Pozor pred nakupom! Maribor m Radio-motnje še vedno trajajo. Prejilî smo iz vrst naših naročnikov: »Poštna direkcija je obvestila časopisje, kakšno uspehe ima žo dosedaj v Mariboru njen strokovnjak za odpravo radio motenj. Vemo pa vsi naročniki radia, da so te motnjo ostale prav take, kakor so bile. Najhujše pritožbe so vedno prihajale na poštno ravnateljstvo od naročnikov v okolici gornje Gosposke ulice. Tam je danes vsak eprejoin brez motenj nemogoč. Prav tako se sliši od lastnikov radia tudi iz drugih mestnih delov. Od iskanja neprijavljenih aparatov nimamo naročniki ničesar in na ta način se ne bodo motnje v Mariboru nikoli odpravile.« m Oroinov smuk. Udeleženci Orožnovega smuka če* Pohorje se odpeljejo denes popoldne ob 3. z Glavnega trga z avtobusom do Mariborske koče. Jutri zjutraj ob 6. start pri Mariborski koïi, cilj pri večernem vlaku v Vuzenicl. m Ilitlerjevei zopet prihajajo. Včeraj sta ee prijavila pri naših obmejnih oblasteh zopet dva politična begunca iz Avstrije. Bila sta to Josip Schwarz in Oto Črepinko iz Gradca. Oba sta bežala iz strahu pred aretacijo zaradi hitlerjevske propagande. Pri Schwarzu je napravila jiolicija v Gradcu hišno preiskavo ter odkrila v stanovanju skladišče propagandnih letakov, kar bi mu bilo prineslo najmanj leto dni ječe. Oba pravita, da se je začel v Avstriji nov val preiskav proti Hitler-jevcem in da lahko pričakujemo pri nas še več beguncev. m Še vedno hlaženu nemščina... V Mariboru sta pred dvema letoma ustanovila dva Avstrijca, ki sta pribežala k nam zaradi političnih pregreh, svojo trgovino. Oba gospoda pa sta tudi pri nas »stranmi deutscb«, kar dokazujejo njihova reklamna pisma, ki jih pošiljata širom naše domovine ter so seveda vsa — nemška. Dvomimo, da bi se jima taka nemška reklama obnesla, zadeva pa je vsekakor značilna za miselnost tujcev, ki uživajo pri nas gostoljubnost. m Branjevec — vlomilec. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj branjevec Anton Pernat, ki ima svojo stojnico na Glavnem trgu. Pernat je obtožen zaradi vloma, katerega je izvršil v trgovino Helene Lu-kež v Vetrinjski ulici 10. Pernat iuia v kleti pod omenjeno trgovino skladišče za sadje in zelenjavo. Nekoč jo opazil, da se nahaja v stropu kleti luknja, ki je zadelana z lesenim pokrovom. Radovednost ga je gnala, kaj je za toni pokrovom ter je «plezal po lestvi navzgor in odmaknil deske: nenadoma se je znašel sredi trgovskega iokala Helene Lukeš. Poslužil se je priložnosti ter pobral razno blago in ga odnesel s seboj v klet, luknjo pa je zopet zaslonil s pokrovom. Pernata je potem še večkrat premagala izkušnjava, dokler Lukeževa teh tatinskih pohodov ni opazila. Pri Pernatu so našli v zalogi za 9000 Din ukradenega blaga. Obsojen je bi! na poldrugo leto robije. m Rdeči peteliu na deželi. Pri posestniku Francu Roberju v Sp. Goricah v Iiačab je zgorelo ostrešje na hlevu in kolarnica ter zaloga sena, več vozov in orodja, škoda se ceni na 20.000 Din. Pri gašenju je zadobil posestnik hude opekline na obrazu in na levi roki, 14-letnega domačega hlapca pa so jedva rešili s hleva na katerem so ga plameni presenetili. — V Lokavcu pri Sv. Ani v Slovenskih goricah je zgorelo ostrešje na hiši posestnika Pavla Ouček ter znaša škoda 5000 Din. m Davčne zadeve. Davčna uprava za meslo Maribor opozarja, da je 15. februarja poteke', skrajni rok za plačilo I. četrtletnega obroka zgra-darine, pridobnine, davka na poslovni promet in luksuz (pavšaliranega), rentnine, davka na neožo-njene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davščnega dodatka na skupni brutto promet. m Mladina beži od doma. Zopet imajo na policiji prijavljen slučaj pobega od doma. Izginil je pred nekaj dnevi 17-letni Andrej Kovačev iz 2e-lezničarske ulice 18, kjer je stanoval pri svojcih. Fant je velike postave, podolgovatega suhega obrn-za, sivih oči, črnih las ter gologlav. oblečen v temnorižasto obleko in površnik. Sumijo, da se je odpeljal iz Maribora z viakom. Celle c 50-letnica obstoja Dijaške kuhinjo v Celju. Včeraj je minulo 50 let, odkar so se zavzeli celjski odlični rodoljubi za naše revno dijaštvo in ustanovili Dijaško kuhinjo. Podpore so se sicer že poprej delile, posebno še takrat, ko je bila celjeka gimnazija še edina popolna gimnazija, v kateri se je študiral ves duhovniški naraščaj in je celjsko dijaštvo podpiral skolijski ordinarijat, razven tega so se stekale podjxire tudi iz cele škofije Pozneje ob j)re-stavitvi škofije v Maribor pa je ostal celjski dijak brez podpore. V prvem odboru celjske dijaške kuhinje so bil sledeči: inž. Mihael Vošnjak, dr. Ser-nec Josip, dr. Ivan Dečko, prof. Žolger, sodnik dr. Kronvogel, dr. Filipič in vikar Žičnik. Od 1. 1900, torej 30 let, je predsednik te ustanove g. prof. Kožuh, čigar zasluge se pač ne dajo popisati, samo v neštetih srcih mnogih bivših dijakov sedaj velikih mož je zapisan kot dober krušni oče. Seveda je imela Dijaška kuhinja nešteto drugih podpornikov in dobrotnikov, ki so se bodisi trudili za dijaško kuhinjo bodisi darovali zanjo. V teku 50-letnega obstoja je delila hrano Dijaška kuhinja povprečno 100 dijakom dnevno hrano, zdaj jih prehranjuje 146. O delu in dogodkih, ki jih je preživela Dijaška kuhinja, bo izdalo društvo spominek! spis. c Adamičev večer bo priredila »Oljka« drevi v veliki dvorani Narodnega doma. Spominski govor bo imel skladatelj g. prof. Mirk iz Maribora. Moški pevski zbor »Oljke« pa bo zapel pod vodstvom g. Videčnika več Adamičevih pesmi. c Občni zbor Rdečega križa. V Četrtek zvečer ee je vršil na magistratu v Celju občni zbor okrajnega odbora Rdečega križa. Zborvanju je predsedoval g. dr. Ilrašovec Juro. Tajniško poročilo je podala gospa Ivanka Zupančič, ki je razlagala ludi važnost te dobrodelne ustanove. Ob G0-letuici obstoja Rdečega križa so bili odlikovani sledeči celjski odborniki: g. dr. Juro Ilrašovec z redom Rdečega križa, ga. Kalanova, ga. Ivanka Zupančič, g. ravn. Subie in ravn. dr. Štern iz Dobrne pa z zlato svetinjo Rdečega križa. Društvo šteje 318 članov. Pri volitvah je bil izvoljen za novega blagajnika g. Jerin, v upravni odbor pa so bili tudi sprejeti: gg. opat Jurak, primarij dr. Raišp in mestni lizik dr. Podpečan. c Strelska družina v preteklem letu. V petek je bil redni letni občni zbor Strelsko družine. Poleg predsednika Strelskega okrožja podpolkovnika Krasnika so se občnega zbora udeležili še okrajni načelnik g. dr. Zobec, mestni župan g. Mihelčič z obč. odborniki in 50 članov društva. Predsednik družine g. Wagner Janko je v kratkih potezah orisal delovanje družine, nato pa sta tajnik in blagajnik podala izčrpna poročila, iz kalerib je bilo roz-vidno, da jo imela družina v preteklem letu velike uspehe. Vaj se je udeleževalo 152 strelcev. Sledile eo volitve upravnega odbora. Po končanem občnem zboru je bilo nagradno streljanje, kjer so najboljši strelci prejeli lepa darila. c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 20.30 »Žetev« (Julikn). Paula Weseely v glavni vlogi. Ob 14 matineja »General Garcia«. nQhugûàJe-Ш шмришцша od jeseni do pomladi. Komaj jt minil en prehlad, se je ie kljub največji previdnosti znova pretita-dila. V /esem sem ji pričela dajati Biomalz, nakar je prešla zima brez vsakega nahoda.« O.B. Innsbruck. — Nežno otroško telo je prav posebno občutljivo za jesensko mokroto in zimski mraz. Začne ■e z nahodom. A vedno ne ostane pri tem. Biomalz daie otrokom pravilno odporno moč. Ekstrakt iz 14.700 na solncu dozorelih |eč-menovib zrn je v dozi Biomalz BIOMALZ _Poskusna doza Din 12t50 v lekarnah. Za nase gluhoneme Ljubljana, 19. febr. Včeraj zvečer se je vršil v posvetovalni dvorani ljubljanske gluhonemnice občni zbor Podpornega društva za gluhonemo mladino. Občni zbor je zaradi odstopivšega predsednika dr. Steske vodil podpredsednik g. Čepon, ki se je spomnil pred kratkim umrlega člana g. inž. Šukljeta. Po kratkem referatu je podal besedo tajniku g. strokovnemu učitelju Vilku Maziju, ki je svoje poročilo podal prav izčrpno. Predvsem je omenil delovanje društva v preteklem poslovnem letu. Število članstva se je dvignilo na 205, kar pa je vsekakor premalo za tako humanitarno ustanovo. Tudi je v svojem poročilu opisal težko življenje gluhonemih otrok v ljubljanski gluhonemnici. Stavba, ki je bila svoj čas namenjena 50 otrokom, ima sedaj pod streho nič manj kot 112 otrok. Vsako jesen pa prihajajo nove prošnje, a jih ne morejo sprejeti. Nujno je potrebno, da se stavba poveča ali dogradi nova, ki bo povsem ustrezala namenom. V letošnji banovinski proračun je vnešena vsota 100.000 Din za povečavo gluhonemnice, toda to je vsekakor premalo. Potrebno je propagandno delovanje. Naj se o delovanju društva obveste vsi sloji, naj se jim vzbudi zanimanje za gluhonemce in uspeh bo brez dvoma velik. S prošnjo, naj člani delajo po svojih močeh za društvo, je g. tajnik zaključil svoje izčrpno poročilo. Blagajniško poročilo je podala strokovna učiteljica Vita Zupančičeva, ki že 25 let deluje za uboge gluhoneme. Na lanskem občnem zboru se je osnoval Sklad Vite Zupančičeve, iz katerega se vsako leto dajejo gotove podpore najrevnejšim in najpotrebnejšim gojencem višjih razredov. Kakor lansko leto tako bo tudi letos ta vsota 1000 Din. Ves sklad pa ima sedaj 12.524 Din. V preteklem letu je bilo tudi veliko izdatkov, pa tudi prejemki so bili še dokaj razveseljivi, tako da je sedaj v blagajni (skupno s skladom) 45.224 Din. Pri tej priliki je bilo govora tudi o občinskih prispevkih, ki pa so žalibog zelo skromni. Za nadzorni odbor je poročal g. Gartus, ki je predlagal odboru razrešnico s pohvalo. Nato so bile volitve novega odbora, ki pa se je spremenil le v toliko, da je namesto odstopivšega g. dr. Steske prevzel predsedniške posle g. dr. Oton Papež, preds. dež. sod. Pri debati jc bilo stavljenih veliko lepih predlogov, o agitaciji, o izvestjih, o delovanju gluhonemih ter o delovanju članov samih. Predvsem je pozdraviti vest g. kateheta gluhonemih Tométa, da bo meseca aprila v frančiškanski dvorani prireditev za gluhoneme in pa, da namerava izdajati mesečnik za gluhoneme. Ves občni zbor pa je bil ena sama prošnja po čim večji pomoči, ki so jo potrebni nesrečni gluhonemi. Saj gluhonemi potrebuje pomoči le nekaj časa, potem pa je izdatna pomoč kjerkoli. Jesenice JESENICE V I. DRAGINJSKI RAZRED. Mestna organizacija JRZ je začela akcijo za prevedbo Jesenic v I. draginjski razred. Izdelana je bila obširna spomenica, opremljena z dokazil-nim materijalom, iz katerega je bilo razvidno, da o cene življenjskim potrebščinam na Jesenicah mno- fo višje kakor v mestih, ki uživajo ugodnosti draginjskega razreda. 400 državnih uradnikov, ki bivajo tu, je radi draginje zelo prizadetih, saj zaslužijo nekateri le po 600 Din mesečno. Organizacija je prejela odgovor, da zaenkrat Jesenicam še ne more biti priznan I. draginjski razred. Začeto akcijo bo mestna JRZ nadaljevala. Se ni sporazuma. Kakor poročajo lokalni jeseniški listi, med podjetjem in med delavstvom še ni bil dosežen sporazum za novo kolektivno pogodbo. Zdi ee pa, da bo po obojestranskem prizadevanju pogodba v zadnjem terminu le podpisana. Potek pogajanj je pokaral močno voljo in objektivnost jeseniškega delastva in tudi razumevanje podjetja. Zadnji termin za podpis je 23. februar. Za novo elektrarno. Član banskega sveta jeseniškega mesta gosp. Arnež je imel na zasedanjih banskega sveta govor, v katerem je poudarjal nujnost zgraditve nove elektrarne za tovarno. Letošnjo zimo mora radi pomanjkanja električne energije trpeti 500 delavcev in žrtvovati svoj zaslužek. Tovarna bo zaprosila oblasti za dovoljenje nove centrale, ki naj podpre elovensko podjetnost in reducira dopuste delavcev, ki 6o letos tako prizadeti. Cerknica Sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani je povabilo pred poravnalnao komisijo, ki bo poslovala v soboto, dne 20. februarja ob 3 popoldne pri okrajnem -sodišču v Cerknici, več prič v znani zadevi med dr. Pušenjakotn in Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je dr. Pu-šenjakti odpovedal pogodbo. Zanimanje je zlasti med delavci veliko. Predavanje o Španiji je imel gosp. Mirko Javornik. V skoro dveurnem govoru, ki so ga pojasnjevale skioptične elike. je ob obilni ude'ežbi temeljito brazložil vzroke bratomornega klanja in razblinil v nič fantazije onih zapeljancev, ki so dogodke po svoje komentirali. Stekel volh napadel vas V Vaganili pri Banjaluki se je pripetil neverjeten slučaj Očividno stekel volk je pridivjal iz gozda v vas in tam napadel kmete, ki so bili na cesti. Volk je ugriznil štiri kmete in neko dekle. Volk je napadal samo ljudi in ie divjal skozi vas. dokler ni naletel na kmeta Marka Pezeroviča Ker je imel Marko eekiro pri sebi, je počakal volka in kmalu se je med njuna razvila strašna borba. Naenkrat pa se je držaj sekire prelomil in volk je skočil Marku na vrat. Ko ie Marko videl, da je v smrtni nevarnosti, je zgrabil volka za uhlje, g» podrl na tla in ee boril z njim, dokler niso pri-! Iiiteli kmetje s sekirami m ubiii volka Ogrizene ljudi so poslali v Banjaluko v Higijcnski zavod. Banski svet o socialnem skrbstvu in zdravstvu Skrb za Izseljence (Nadaljevanje i« včeraj objavljenega govora g. Klekla) Rafaelova družba za Slovensko Krajino je sklenila poslati že z julijem letos enega duhovnika, tamošnjega domačina za izseljence v Franciji. Stroški za tega duhovnika ne bodo tako ogromni, da se nikjer ne bi mogli dobiti. Zpto vljudno prosim gospoda bana, da v tem oziru naši tozadevni prošnjo v polni meri ugodi. V zvezi z našim izseljeništvom mi je fast predložiti v imenu zbranega banskega sveta sledečo resolucijo: Zaradi velike gospodarske krize in obubo-žanja slovenskega ljudstva, je prisiljeno slovensko ljudstvo izseljevati se v izredno velikih množinah, ti naši izseljenci, ki svoj težko prisluženi denar skoraj v celoti pošiljajo v domovino in s tem znatno prispevajo k omiljenju siromaštva doma. so v tujini silno zapuščeni. Zato banski svet, zbran na svojem VIII. zasedanju v Ljubljani prosi gospoda bana, naj blagovoli pri kraljevski vladi v Belgradu prositi in opozoriti na sledeče: 1. Rafaelova družba v Ljubljani, ki vrši posle slovenskega izseljenskega instituta, naj se c izdatno in redno državno dotaeijo podpre tako, da ho mogla v polni meri opravljati to svojo valno in veliko nalogo. 2. Dohodki Izseljenskega fonda naj se uporabljajo izključno v izseljenske namene. Glavarina, ki jo plačajo slovenski delavci v Izseljenski fond, naj še izroča Rafaelovi družbi in njenim podružnicam. 3. Na izseljenskih komisarijatih naj se nastavljajo izključno take osebe, ki imajo dovolj razumevanja in čuteče srce za naše izseljence. Banski svet je resolucijo z odobravanjem sprejel in g. ban je obljubil, da bo zastavil vse svoje moči, da se poživi skrbstvo za naše' izseljene rojake. V Selrlek popoldne se je nadaljevala debata o socialni politiki. Z dopoldanskim dvema govornikoma se je priglasilo k beeedi skupno 37 govornikov. Govor dr. Adlešiča Naglašal je, da v letošnjem banovinskem proračunu vnesenih 500.000 Din za ustanovitev instituta za zdravljenje in raziskovanje raka. Ta bolezen ee vedno bolj širi in je umrljivost že dosegla polovico umrljivosti za jetiko. Socialno šibkejši sloji si proti tej bolezni ne morejo pomagati, ker takega instituta dosedaj še ni v državi. Mestna občina se je že izrekla, da odstopi v ta namen prostore v šentpeterski vojašnici in sicer sedem proti Lipičevi ulici, torej tik bolnišnice, katere sestavni del naj bi zavod postal. Ministrstvo pa naj bi prevzelo administracijo instituta in plačevanje vseh 03ebnih in materijalnih izdatkov. Tvrdka Philips iz Holandije stavlja moderno aparaturo za nedo-gleden čas v uporabo, ki etane okoli tri četrt milijona dinarjev. Vodstvo zavoda pa bi prevzel mednarodno priznani dr. Cholewa, priinanj v Brežicah. Obsežen govor je imel dr. Adlešič o vprašanju ljubljanske splošne bolnišnice. Iznašal je prav zanimive podatke o splošni bolnišnici ter se k njegovemu govoru še povrnemo. Predlagal je naslednjo resolucijo: Banski svet pozdravlja neumorno delo »Akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice« in poživlja kr. vlado, da ji nakaže naprošeni kredit za izvršitev tehničnih preddel. Kr. vlada pa naj brez odloga pristopi k ustanovitvi povsem nove in novim zahtevam odgovarjajoče splošno bolnišnice v Ljubljani!« Dalje je predlagal, naj bi banovina kupila kopališče Toplice na Dolenjskem, ki sedaj propadajo ter raje odhajajo naši ljudje v tuja zdravilišča, medtem, ko bi s svojim obiskom lahko pripomogli dolenjskemu ljudstvu do kakšnega zaslužka. Morda bi se to dalo napraviti tudi tako, da bi zdravilišče kupila in nato amortizirala Rogaška Slatina. Slovenija - pasivna pokrajina Država naj poveča dotacije Govor g« Veblcta Izvaja, da so prav te številke socialnega proračuna dokaz, v kako silni meri je osiromašel naš narod. Gospodarski razvoj Sloveuije ne gre vzporedno z gospodarskim razvojem vse države. Nu3 kmet ima zaradi turizma večje potrebe, pa tudi večje izdatke. Statistično je dokazano, da našemu kmetu primanjkuje zemlje in naj jo še tako intenzivno obdeluje. Zato prebivalstvo v Sloveniji ne raste tako hitro, kakor v drugih pokrajinah države. Slovenija mora uvažati mnogo žita, vendar ga uvaža še vedno premalo, kar mora nadomeščati s hrano slabše vrste: z zeljem, krompirjem in repo. Lani so bili občutno oškodovani zaradi vremena tudi vinogradi. Les je zaradi posledie sankcij ostal brez vrednosti. Edini pozitivni postavki sta še hmeljarstvo in živinoreja, vendar pa ti dve panogi ne moreta nadomestiti padca pri drugih panogah. V industriji opažamo nazadovanje, razen v tekstilni industriji. Zaradi tega raste število brezposelnih delavcev, ki z nizkimi ntezdami pritiskajo na delovni trg. Tudi naši rudarji počasi hirajo in propadajo. Država je kot konzument premoga popolnoma odpovedala. Narodni dohodek v Sloveniji je padel za visoke milijarde in ako se je lani dvignil v vsej državi, lo nikakor ne gre na račun Slovenije, ki je le še nazadovala. Kljub temu pa je obremeuitev z državnimi in samoupravnimi davki v Sloveniji na glavo dvakrat tolikšna, kakor v drugih pokrajinah. Slovenija spada med najbolj pasivne banovine in ima vendar veliko izgubo pri udeležbi pri fondu za podporo pasivnih banovin, ker šteje država Slovenijo med aktivne banovine. Sloveniji grozi letos glad v nekaterih okrajih in zato mora država priskočiti na pomoč in sicer z zneskom 15 milijonov Din, 6 čimer bo Sloveniji le v majhni meri vrnjeno, kar plačuje v obliki raznih davkov in prispevkov v razne fonde ali v obliki najbolj raznovrstnih davkov. Predlagal je naslednjo resolucijo: »Stagnaciji, ki še vedno traja v naši industriji fu obrti in ki onemogoča zaposlitev številnega brezposelnega prebivalstva v naši banovini, eo se v lanskem letu pridružile izredne vremenske ne-prilike. Naša va» je izreduo prizadeta in ugotovljeno je, da znaša primanjkljaj na pridelkih, ki služijo za prehrano, v primeri z ostalimi povprečnimi leti nad 160 milijonov Din. Vsled takih razmer prebivalstvo večine okrajev Dravske banovine, ki je že sicer sama na sebi pasivna, ni sposobno, da bi si moglo samo z lastnimi sredstvi nabaviti potrebno hrano in preti nevarnost v elučaju, da država hitro in izdatno ne priskoči na pomoč, da bo ljudstvo, ki že sedaj trpi neobičajno pomanjkanje, v prihodnjih mesecih naravnost gladovalo. Dravska banovina je v preteklem letu vplačala v fond za finansiranje pasivnih banovin da-leko več, kakor je eprejela. Da se prepreči preteči glad, se banski svet Dravske banovine, zbrane na svojem 8. zasedanju v Ljubljani obrača ua kraljevsko vlado s prošnjo m pozivom, da iz državnih sredstev za zimsko pomoč odobri in nakaže kr. banski upravi Dravske banovine v Ljubljani 15 miljonov Din v evrho preskrbe prebivalstva z nujno potrebno hrano. Obenem naproša banski svet Dravsko banovine kr. vlado, da razdelitev tega zneska na posamezne okraje v banovini z ozirom na različne socijalne prilike in potrebe prepusti g. banu, ki bo znal dobljena ered-stva, ker so mu razmere najbolj znane, najučinkovitejše uporabiti.« Govornik v nadaljnem govoru podpira ie predlog dr. Adlešiča glede nakupa dolenjskih_ toplic. Toplice so bile pred vojno zelo aktivne m izraža upanje, da bi se to stanje povrnilo, če bi toplice prevzela banovina. V Novem mestu naj se ustanovi popolen zdravstveni dom. V javni bolnišnici manjka prostora za tuberkulozne_ bolnike. V novomeškem okraju manjka tudi babic in sirotišnic. Dr. Ravnihar (mesto Ljubljana) se zahvaljuje vladi za oživljeno konjunkturo ter da je sklenjena trgovinska pogodba z raznimi državami, zlasti pa zato, da ni izvedla devalvacije valute. Proračun socialnega oddelka je v znamenju depresije, čeprav je absolutno precej visok. Če prištejemo še razne postavke v drugih oddelkih, je za socialno »krh-stvo in zdravstvene niraene skoraj 30 odst. vseh izdatkov. Slovenija mora participirati tudi na 80c/o kvoti skupnega davka na poslovni promet. Višina socialnega proračuna je posledica našega standarda, ki ga pa ne smemo izenačiti z drugimi banovinami, ki takega standarda nimajo. Že zaradi tega moramo dobiti popolno avtonomijo. Podpira izvajanja g. Klekla, da se morajo naši izseljenci ohraniti narodno in materijelno. Toda v domovini moramo ustvariti take razmere, da se našim ljudem ne bo treba izseljevati ter da bodo doma dobili kruh. Podpira izvajanja dr. Breclja in dr. Adlešiča glede splošne bolnišnice v Ljubljani. Zahvaljuje se g. banu za izjavo da bo podpiral akcijo za zgradbo bolnišnice v Ljubljani in akcijo za izpopolnitev univerze. G. Peter Rozman (Maribor) govori o razsodišču dobrih ljudi, ki za naše kraje ne pomenjajo napredka, ker ne bi dajala možnosti pritožbe na sodišča. Tukaj odločata dve stranki, namreč delavska in delodajalska, odločilno besedo pa ima okrajni glavar. Zato prosi g. bana, če teh razsodišč ne osnuje. Viničarji imajo že občinske vini-čarske komisije, v katerih imajo besedo vinogradniki in viničarji, toda od tu je možna že razsodba pred sodiščem. Referenti za socialno politiko naj se pri okrajnih glavarstvih čimprej osnujejo. Govornik prosi g. bana, naj izrabi uredbo o minimalnih mezdah na ta način, da določi najnižjo mezdo za delo na 3 Din na uro. Govori o važnostih viničarskega vprašanja, ki obsega 30.000 ljudi in ki žive v najgloblji revščini. G. banu predloži več predlogov. Zlasti je važen predlog za pomoč viničarskemu podpornemu fondu. Zahteva, naj se vzpostavi podružnica inšpekcije deia v Mariboru. G. Ivan Majeriič (mesto Tržič) navaja socialne potrebe tržiškega okraja. Prosi podpore za otroško zavetišče in rokodelski dom v Tržiču. Kar se tiče beračenja in prosjačenja, je mnenja, da bi bilo pri tem najboljše zdravilo uvedba starostnega zavarovanja, s čimer bi bile občine najbolj razbremenjene. Zahteva čim boljše in čim bolj smotreno socialno zavarovanje. G. Peter Arnež (mesto Jesenice) navaja misli o splošnih socialnih vprašanjih in modernih socialnih nalogah. Pridružuje se mnenju g. Rozmana, naj pri določitvi minimalnih mezd ne računa z najnižjimi možnostmi. Bratovske skladnice je zajela težka kriza ter znaša njihov primanjkljaj do sedaj že 7 milij. din. Uslužbenci Kranjskih deželnih elektrarn še nimajo službene pragmatike. Zahvaljuje pa se g. banu za izjavo, da bo vedno podpiral upravičene težnje delavstva in mu stal v tem vprašanju vedno ob strani. Predlaga: Za vse nameščence pri KDE naj se čim prej uredi službena pragmatika. V zvezi z ureditvijo službene pragmatike naj se uredi za uslužbence KDE pokojninsko zavrovanje in zavarovanje za starost in onemoglost. Ing. Vrhnjak (Slovenjgradee) naglasa socialni pomen velenjskega rudnika za banovino ter se zavzema za participiranje stroškov za vodovod v Šoštanju in v St. Ilju pri Velenju. Gasilskim četam, ki imajo večje dolgove za nabavo brizgaln, naj bi se dale izdatnejše podpore. Dr. Franc Schaubach (Maribor desni breg) govori o izseljenskem vprašanju kot gospodarskem vprašanju. Treba bo dvigniti naše gospodarstvo, nakar bo izseljensko vprašanje samo ob sebi rešeno. Naglaša zaslugo nekaterih inozemskih duhovnikov, zlasti pa konz. svetnika Tensundra, ki v Weslfaliji naše otroke ući v slovenskem jeziku. Naša dolžnost je, da skrbimo za take knjige, ki bi učile slovenske otroke v inozemstvu slovenskega jezika. Organizirati je treba tudi izlete slovenskih otrok z inozemstva v slovensko domovino, tako kakor je storila bivša mariborska oblast. Dr. Josip Leskovar (Maribor) je naglašal, da je treba posvetiti vso skrb mladini, zlasti pa otroškim domovom. Mnogo otrok pa je, ki imajo svoje starše, ki pa se za nje ne brigajo, ti pa so še na slabšem, kakor otroci brez staršev, za katere se brigajo dobrodelne ustanove. Zlasti za take otroke se mora banovina pobrigati. Vsak učitelj mora obiskovati dom svojih učencev in mora poznati, v kakšnih razmerah njegovi učenci žive. G. Bajlec (Murska Sobota) navaja skrajno žalostne razmere v bolnišnici v Murski Soboti. Bolnišnica v Murski Soboti se mora izpopolniti. Dokler kriza ni bila prevelika, so ljudje hodili v druge bolnšnice, od 1. 1932. dalje pa se zatekajo v Mursko Soboto, zlasti na kirurgični oddelek. Nujno potrebno je, da se v Murski Soboti postavi nov kirurgični oddelek. G. Bajlec opozarja na trahom, ki se v Prekmurju strahotno širi. Treba je tudi napraviti red v zdravstvenem domu v Murski Soboti. G. Alojzij Zupane (okraj Novo mesto) podpira predlog dr. Adlešiča o nakupu dolenjskih toplic. Fond žužemberškega zdravstvenega okrožja naj se izpopolni. Zahvalil se je za vodovod v Re-bercah pri Zagradcu in prosi, naj se vodovodno omrežje izpopolni še na levem bregu Krke. Banska uprava naj plača dolg, ki ga ima žužember-ska občina še izpred dveh let, ko je ob priliki griže kupila cepivo. Dekan Anžlč (okraj Krško) je mnenja, naj bi vsi večji kraji dobili hiralnice. Tako naj bi se zgradili hiralnici za okraje Novo mesto in Krško, ali ena skupna. Prispevale naj bi občine in banovina. Banovina naj prevzame občinsko bolnišnico v Krškem. Enako naj bi prevzela honoriranje babic, kakor je bilo pod oblastno samoupravo. G. Pavlin Bitnar (Črnomelj); Banovina ima lastno zdravilišče za bolne otroke in naj nakupi za to zemljišče na Kaštelanski rivieri, ki je najbolj primerna. Bela Krajina potrebuje izolirnico, pouk o tuberkulozi, za kar naj se nudi banovin-skim zdravnikom podpora za predavanja. Prouči naj se, zakaj bolniki iz Bele Krajine silijo v Kar-lovec namesto v Novo mesto. Dr. Peter Jereb (mesto Radeče) prosi za pomoč občinski hiralnici v Radečah vsaj za znesek 20.000 din, ker občina zelo težko vzdržuje hiralnico. Najboljše bi bilo, če bi banska uprava prevzela hiralnico. G. Planina (Škofja Loka) prosi za podporo za protituberkulozni dispanzer. Zahteva, naj se izvrši pregled tovarn, posebno tam, kjer delajo delavci dan na dan v sopari. G. Jan (okraj Radovljica) govori o kužni bolnišnici na Bledu, ki jo je prevzela banovina ter jo izročila občini Bled ter prosi o tej zadevi pojasnila. Pozdravlja predlog dr. Breclja, naj bi se na Gorenjskem ustanovila bolnišnica in vloži naslednji predlog: »Vsa Gorenjska nima nobene bolnišnice. Bila bi pa nujno potrebna. Zato prosim g. bana, da bi s svojimi strokovnjaki-zdravniki razmišljal, ali bi ne kazalo, da bi se skupno za vso Gorenjsko zidala moderna bolnišnica, ki bi jo financirale vse občine radovljiškega okraja in Kranjska industrijska družba z banovinskim prispevkom. V tej zadevi naj bi se sklicala posebna anketa. G. Janžekovič (okraj rtuj) govori o nesocial-ni usmerjenosti mnogih, kar je krivo komunistične propagande. Sredstva, ki so namenjena za druge svrhe, naj bi se uporabita predvsem v socialne namene, kar bi omogočilo pomirjenje notranje-poli-tičnih razmer. Navaja socialne potrebe svojega okraja, zlasti pa prosi pomoči za zasebno bolnišnico v Ormožu. G. Bačič (okraj Murska Sobota) govori o tr?.-homu, ki se strahotno širi v Prekmurju. Zdravniška pomoč pa je prešibka. Zdravniška pomoč pa je potrebna tudi siromakom, čeprav se izkažejo takoj ob pregledu z ubožnimi spričevali. Higien- Samo da ne zakašljam! Kašelj prepreči bonbon! P R 0 I Z V OD „ UNI0 N U~Z A G R E li ske razmere v Prekmurju morajo bili bolj urejene. Prosi za pomoč zadolženim gasilskim četam ki so se zadolžile zaradi zidanja domov ali nabave orodja. Dr. Miler (Maribor) naglaša potTebo ustanovitve organizacije, ki bi skrbela za zaščito otrok. Enak Telerat naj «e ustanovi pri banski upravi. Brezposelnost naj se odpravi z javnimi deli, dclo-mržnost pa s prisilnimi ustanovami-zavodi. Obširno govori o preveliki delitvi posestev, zlasti ker ee prevzemnik posestva dostikrat preobremeni. Zato predlaga, naj bi sc z zakonom uvedel sličen način, kakor na Koroškem ali na Tirolskem, to je načelo dedne cele kmetije, G. Serbinck (okraj Maribor-levi breg) se izjavlja za ustanovitev delavskih bataljonov, ker delomržneži čim dalje bolj ogrožajo varnost ljudstva. Banovina naj bi kupila posestvo Mirni dom v St. Juriju ob Pesnici in ga preuredila v hiralnico. G. Stuhcc (okraj Ljutomer) obširno govori o socialnih potrebah svojega okraja. G. Brodar (okraj Kranj) naglaša, da je na Gorenjskem potreba po raznih socialnih ustanovah čim dalje večja. Kmetje s strahom gledajo v bodočnost, ker ee boje, da bodo industrijski delavci na starost padli v breme občin. Zato je treba delavce zaščititi za starost in onemoglost, pa tudi za primer stavke. Veliko socialno zlo je tudi, da tekstilne tovarne pretežno zaposluiejo ženske, kar kvarno vpliva na družinsko življenje in pa za bodoči rod. Prosi pomoči za kranjski »Delavski dom«, kjer dobe delavci poceni hrano in prenočišče. Nujno potreben je splošni higijen-ski pregled tovarn. Delomržneži naj se prisilijo k delu. Tovarne onesnažujejo tudi reke z raznimi kemikalijami, tako da je voda neuporabna. Banovina naj proti temu nekaj ukrene. Prosi za podporo za zgradbo zavetišč in sirotišnic v kranjskem okraju. G. Stanko Škrabec (okraj Kočevje) podpira zahtevo dr. Breclja, da kočevski okraj dobi svojo bolnišnico in zahteva, da se ta bolnišnica postavi v Ribnici, ki je geografsko središče okraja. Ta predlog podpira z mnogimi tehtnimi dokazi. G. Martin Steblovnik (okraj Gornji grad) ргода za čim večjo dotacijo semenskemu fondu in za uporabo razpoložljivih sredstev iz okrajnih in občinskih fondov. Prosi za podporo v znesku 350.000 Din za one kraje, ki hiralnic še nimajo, kar zlasti velja za Gornji grad. Po 8 je g. ban zaključil obravnavo o socialnem oddelku. Razprava o finančnem oddelku Prvi se je oglasil k besedi o poročilu finančnega oddelka ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je poudaril misel, da moramo v naših gospodarskih neprilikikah že po zadnjem sredstvu, po samopomoči. Za izvajanje velikih, dolgotrajnejših javni del naj bi banovina najela posojilo, kar ni tako neizvedljivo. Samo z delom se moremo izkopati iz etiske, samo delo more poživiti naše gospodarstvo, tudi za omiljenje in odpravo brezposelnosti je zopet edino uspešno sredstvo — delo. Vse drugo je samo odpomoček za prvo silo. Za delo pa je treba denarja, ki bi si ga banovina dobila s takimi posojili. G. Mihelčič, celjski inpan, je opisoval slabo stanje poslopja okrožnega sodišča v Celju in utemeljeval zahtevo, da se postavi nova zgradba. Predlagal je posebno resolucijo, v kateri se zahteva, naj vlada že v novem proračunu da na razpolago kredit za novo sodno palačo v Celju in da se z deli takoj prične. G. ban je obljubil, da bo želje Celjanov zastopa! na merodajneni mestu. Ker se nobeden ni več javil k besedi, je g. ban neposredno nato prešel na naslednjo točko zasedanja, na razpravo o oddelku za trgovino, obrt in industrijo. Trgovina in obrt Za enakost davčnih bremen. Prvi je pos'égel v debato banski evetnik g. dr. Golia (Ljubljana), ki je govoril o težkem položaju naše industrije. Dejal je, da si ta še vedno ni nič opomogla, čeprav bi časopisje včasih rado dopovedalo, da sc ji je etanje izboljšalo. Najhujša ovira je tako neenakomerna obdavčitev. Nekateri zakoni so že izenačeni, da so po svej državi enaki, davčna bremena pa še zdavnaj niso razdeljena po vsej državi enakomerno. Z novim zakonom o najmanjših mezdah bo razlika v mezdah pri nas in v drugih krajih države nekoliko izravnana, dejansko pa kljub temu še ne bodo povsod enak2. Imamo še nekaj mezdnih gibanj, v Kranjski ind. družbi na Jesenicah, med papirniškim delavstvom, ki pa menda industrije ne bodo občutneje ovirala. Industrija, ki je navezana na izvoz, je v največjih škripcih, ker smo s sankcijami italijanski trg praktično popolnoma izgubili, kar je tej industriji v neprecenljivo škodo. — Še bolj pa ovira naš izvoz kopica deviznih predpisov, ki so že pravi labirint, v katerih ee znajde samo človek, ki je nalašč zato postavljen in ki zasleduje samo to stran državne trgovinske politike. G. svetnik je navedel nekaj primerov, v katerih je bilo podjetje kaznovano za čedne vsote zaradi prekoračenja deviznih predpisov, čeprav so vse stopnje predhodno in naknadno izjavile, da nameravanemu postopanju ne nasprotuje noben devizni predpis. Vsa ta mreža predpisov je tako dvoumna, da je izvoznik prav za prav brez pravne zaščite, prepuščen tistemu, ki predpis razlaga. Izvoznik si mora dobiti dovoljenje za izvoz v zavarovanje valute, kar pa je zopet združeno z mnogim pisar-jenjem in iskanjem prilog, kar vse ovira svoboden razmah. Carinske olajšave za stroje, ki jih rabi naša industrija, so skoraj popolnoma ukinjene ali vsaj navezane na mnoge pogoje, med katerimi je zlasti v navadi — komisijski pregled. V komisiji pa mora biti vsaj en član iz Belgrada, ki posluje in potuje seveda na stroške podjetja. Tako ravnanje je žalitev za uradništvo banske uprave, ki je prav tako strokovno sposobno, vestno in nepristransko pa morda še bolj. — Nato je govoril še o težkem položaju našega rudarstva, ki ima čim-dalje manj deleža na vse rudarski produkciji v državi. S tem v zvezi je eeveda težak položaj glavne Bratovske skladnice, ki mora danes vzdrževati in podpirati veliko več članov, kakor pa je bilo mogoče pričakovati v letih, ko je naš delež na rudarski produkciji v državi znašal še 43%. Danes pa morajo 2'/4 delavca, ki pa niti polno zaposleni niso, vzdrževati že enega upokojenca. Govoril je še o strokovnem šolstvu, ki bi ga bilo treba povzdigniti na višjo izobraževalno višino, da bo nadaljevalo delo, ki se je pričelo v ljudski šoli. Glede prevzema avstrijskih rent in državnih dolgov, kar je država dolžna po mirovnih pogodbah prevzeli in opravljati amortizacijsko službo, je predlagal posebno resolucijo, ki je bila ob eplošnem odobravanju eprejeta. Ureditev službe predvojnih papirjev Nelikvidnost naših denarnih zavodov resno ogroža obstoj našega gospodarstva. NelikviIzgubil sem povabilo na maškarado, pa mi tega 6edaj policija ne verjame.« Plaz je odnesel del proge in železniškega mostu na progi Lotsch v Švici. To ee je zgodilo blizu železniškega mostu. Eden izmed bogatih indijskih maharadž je na Angleškem naročil ealonski železniški voz, katerega sedaj nakladajo na ladjo. Najbogatejši mož sveta obhaja svoj jubilej Sredi tega meseca obhaja Indijski maharadža iz Haidabarada 25-letnico, ko je zasedel svoj prestol. Ta srebrni jubilej bi bil moral obhajati že lansko leto, toda zaradi smrti angleškega kralja Jurija V. so slavnost prestavili na letošnji februar. Vsa njegova država bo mesec dni plavala v samem veselju. Prav z indijskim razkošjem se bo razvijala vsa slovesnost. Umetni ognji, sprevodi, gostije eo bodo vrstile drugo za drugo. Po stari indijski navadi bo moral slavljenec sam ali pa po svojem namestniku biti kot gostitelj navzoč pri V6eb gostijah, ki se bodo vršile po deželi. To pa je nekaj velikanskega, če pomislimo, da bo treba pogostiti nad pol milijona gostov, za katere bodo zaklali 50.000 ovac ter 10.000 volov, da ne govorimo o pijači, ki jo bodo morali nuditi gostom. Višek slavnosti pa bo velika parada in slavnostni sprevod, ki bo dolg 4 in pol kilometra. Maharadža sam ee bo vozil v kočiji, narejeni iz čietega zlata. Za njim bo korakalo veliko število slonov, odetih v bogate preproge ter dragocene verige. Zraven bodo korakali njegovi uradniki in telesno spremstvo, vsi oblečeni v slikovite in dragocene uniforme. Pokazal ee bo vee sijaj starih draguljev, katere zbirajo že stoletja dolgo. O zakladu dragih kamnov, ki jih ima maharadža, se razvijajo cele pravljice. Cenijo ga na 30 milijonov angleških funtov, čeprav ga še nikdar nihče vsega ni videl. Sedaj ob jubilejnih slavnostib bo vsekakor prišlo na dan nekaj najlepših kamnov. Toda maharadža je bogat ne glede na svoje dragulje. Pravijo, da ima iz evojega premoženja kakih 30 milijonov funtov dohodkov. Premoženje pa cenijo na 150 milijonov funtov. Prav gotovo je, da je ta mož najbogatejši človek na svetu, če te številke količkaj drže. Haidarabad je druga največja indijska kneževina, ki je na pol samostojna. Velika pa je tako kakor vsa Velika Britanija. Prebivalcev ima 14 milijonov, po večini Inde, čeprav je manjšina muslimanska. Toda knez sam in njegova rodovina je muslimanska. Tudi sicer vladajo med tem knezom in eedanjo Turčijo prisrčne vezi. Sicer pa naj nihče, tako nam zatrjujejo, po krivici ne dolži tega kneza, češ da zapravlja. Take dragocene slavnosti pač mora prirejati ob takih slovesnih prilikah, vendar je drugače mož skro- Povodenj v južni Afriki Iz Kapstadta poročajo, da je poplava rek Inco-mati in Umbeluza povzročila v Mozambique veliko opustošenje. Obe reki sta že pred 5 dnevi prestopili bregove in odrezali Laurenzo Marquez, glavno mesto portugalske Vzhodne Afrike od ostalega sveta. Promet z mestom opravljajo izključno letala. Katastrofa je zahtevala med domačini ogromno žrtev. Po dosedanjih ugotovitvah znaša število žrtev več kot 2000 mrtvih. Cez 28 tet najden sin Iz Užhoroda na Slovaškem poročajo, da je tamkaj v vasici Batu leta 1909 izginil 9-letni sin občinskega pastirja Mišaka. Oče in mati sta ei vse prizadela, da bi našla svojega otroka, a vse je bilo zaman. Med tem je prišla svetovna vojska, med katero se je počasi zabrisal spomin na izgubljenega sina. Oče Janoš Mišak, ki je danee že 72 let star, je sedaj že kar pozabil, da je nekoč imel sina, ki se je bil izgubil. Pred nekaj tedni pa sta zakonca dobila iz Leningrada pismo, katero je pisal neki Kurganov. Ta piše, da je on njunin sin, ki se jima je pred 28 leti izgubil. Piše, da se mu dobro godi, da bi pa rad prišel domov ter naj mu zato preskrbe dokumente. Starši pa temu pismu niso verjeli ter so ga izročili orožnikom. Nato se je začelo diplomatsko posredovanje, katero je dognnlo, da je Kurganov res sin Mišaiiovih. Starši so posebnosti svojega sina tako natančno opisali, da so potem na podlagi tega popisa diplomati mogli res ugotoviti, da je Kurganov pogrešani Mišak. Sedaj si stara dva, oče in mati, prizadevata, da bi sinu preskr-. bela potrebne dokumente, da bi ee lahko vrnil. men ter je njegovo življenje brez vsega razkošja in sijaja, čeprav velja za najbogatejšega človeka. Tako na primer hodi ta mož na sprehod napravljen v preprosto obleko. Kakor zatrjujejo ljudje iz njegove okolice, hodi najrajši celo v ponoše-nih oblekah. Ima sicer mnogo prekrasnih palač, vendar najrajši in skoro vedno prebiva v majhni hiši, da mu ni treba imeti okoli sebe toliko služabnikov. Vendar pri vsem tem ni skop, kakor bi kdo mislil. Ko je slišal, da nameravajo v Londonu zgraditi mohamedansko mošejo, je jxislal za to zgradbo velik prispevek. Med drugimi darovi je nekoč svojim podložnikom daroval 100.000 funtov (nad 20 milijonov dinarjev), da bi si posamezne vasi mogle kupili radio-aparate, da bi potem ljudje na vasi skupaj skupaj poslušali, kaj je novega po svetu ter se tako tudi učili. Angleška vlada je temu najbogatejšemu možu dala naslov: »Zvesti zaveznik britanske vlade«. Takale omara, ki se da dobro zadrgniti, da ne morejo vanjo molji, je razstavljena sedaj na industrij-âri razstavi v Londonu. Holandski parnik »Kertosono«, ki ee je poškodoval v lizabonski luki, ko je trčil z angleško vojno ladjo »Malayo«. 23.000 vojaških letat bo letos zgrajenih Ameriška letalska družba je izdala statistiko, ki veli, da bo na podlagi najzanesljivejših poročil letos zgrajenih na vsem svetu 28.500 vojaških in trgovskih letal. Letos bo na vsem svetu zgrajenih več letal, kakor jih je bilo doslej zgrajenih vseh бкирај. Več kakor 4 petine vseh nanovo zgrajenih letal bo vojaških, tako da bo leta 1937 na svetu več kakor 23.000 vojaških letal. Med njimi bo 10.000 bombnikov z več motorji. Bombniki nekaterih držav bodo posebno veliki in močni. Za posamezne države je bila izdana tale elika: Sovjetska Rusija bo na koncu leta 1937 imela 3000 vojaških letal ter 200 trgovskih, Nemčija 2900 vojaških in 254 trgovskih letal, Anglija 2700 vojaških in 528 trgovskih letal, Francija 2500 vojaških in 700 trgovskih letal, Italija 2300 vojaških in 65 trgovskih, Češkoslovaška 700 vojaških in 69 trgovskih letal. Lepa slika za prihodnjostl Zajčja kuga med ljudmi Češkoslovaški jsoljedelski minieter Zadina je v češkoslovaškem parlamentu povedal, da v južni Moravi in v zahodni Slovaški razeaja bolezen tula-remija, katera se imenuje tudi zajčja kuga. Ta bolezen je najprvo razsajala med zajci in kunci, nakar se je lotila tudi drugih glodalcev, pozneje je prijelo tudi fazane in ovce. Sedaj pa so se te bolezni nalezli tudi ljudje. Po uradnih poročilih je za to zajčjo kugo zbolelo že 210 ljudi. Človek raste do 40. teta Kakor poročajo iz New Yorka je predsednik tamkajšnjega antroploškega zavoda prof. Hrdlička izjavil, da je v teku svojih dolgoletnih študij in preiskav prišel do sklepa, da človek raste do 6voiega 40. leta. V torek 20. febrnarija 1877. Ali pojde Avstrija v boj? Dunajski »Tagblatt« omenja govorice, da ee ima v Gradcu osredičiti avstrijska vojna. Vradni listi, kakor »Fremdenblatt« in drugi, jamejo naenkrat tožiti o turških grozovitostih in zločinih v Bosni, dasi so prej vse leto to tajili, in še skoraj Turke zagovarjali. Tisti veter, ki Avstrijo eili k posredovanju na Turškem, začel je zopet močneji prihajati, morda vsled bivanja Ignatieva na Dunaji. Vendar se nič gotovega ne ve, in če prav avstrijska vojna Bosno posede, se še ne more reči, ali bode to storila v smislu Slovanom prijaznem ali pa protivnem. Pritisek od Berolina in Petrograda je premočan, da bi ga zamogel ustaviti nasprotni veter iz Buda-pešta. Z Madjari bo, se ve da, velik križ, ker se ti po nobeni ceni nočejo boriti za »rueke interese«, kakor osvobodenje Jugoslovanov imenujejo. Dobro vemo, da Avstrija pri sedanjih razmerah ne bode posredovala iz ljubezni do Slovenov, ampak da jo le okoliščine k temu silijo. Zato se pa tudi »rešeni« Bosnijaki od Avstrije ne bodo imeli nadejati posebne ljubeznivosti. — Dvomimo, da bi Bosno hoteli združiti s Hrvatsko ali Dalmacijo; prvega ne bodo dopustili Madjarji, druzega ne bodo trpeli vstavoverni Cislajtanci, ker ee prvi Hrvatov, drugi Dalmatincev uže tako preveč boje. Naj pa že iz Bosne narede kar hočejo, za Bosnijake bo na vsak način bolje, za nas druge avstrijske Slovane pa tudi; če bi prav za prvi čas Bosnijake na svojo stran dobili, kakor priproste Rusine, ali če bi morda bosenske mohamedance prekrstili v »vstavo-verce «in z njimi tlačili elovensko misliče prebivalce, bi to vendar dolgo ne trpelo; narodna ideja bo prodrla tudi v Bosni, mohamedanstvo ee bo počasi zgubilo, in omika bode konečno Bošnjake tesno zedinila z narodi slovanskimi. Za to nas mora le veseliti, ako se vest potrdi, da bode Avstrija v Turčiji posredovala. Na Srbskem so razpisane nove volitve za narodno skupščino, ki se ima 26. t. m. sniti v Belem gradu in določiti vprašanje, ali naj ee sklene mir, ali pa nadaljuje vojska. Videz in resnica: Kako nastajajo imenitne Muučarake fotografije. ZA BOLNIKE S SRČNO BOLEZNIJO. Krompirjeva kašnata solata. Olupljen krompir skuhaš v slani vodi do mehkega, zmečkaš in pretlačiš ekozi sito. Primešaš malo vroče mesne juhe, limonovega soka in olja. Vse to dobro premešaš in osoliš. Če je mešanica Se pregosta, doliješ še malo mesne juhe. Kašnata solata mora biti lepo mehka, ne pregosta in ne pretekoča. Karamelina krema. 125 g sladkorja opražiš, dodaš >/io1 vode, И 1 mleka, košček vanilije in kuhaš, dokler se sladkor ne raztopi. Nato razžurkljaš 4 jajca in 4 rumenjake in daš v tekočino. Vse precediš skozi sito, daš v posodo za kuho v eopari in čakaš, da se etrdi, a ne da bi zavrelo! Kultura: obzornik Rihard Zupančič: Determinizem in fizikalna podoba svela Založila Jugoelov. knjigarna, Ljubljana 1937. S precejšnjo zamudo je prišlo do nas zanimanje za relativnostno teorijo in vse njene posledice: žele v času, ko ee je to zanimanje drugod že poleglo. Radi tega eo se pri nas tudi načela ta vprašanja na drug način. Pri narodih, ki bo pri ustvaritvi te teorije sodelovali, jo nastala strogo kritična literatura kot prva In njej je šele dokaj pozneje sledila poljudna literatura. Splošna želja občinstva, da bi bilo obveščeno o novih smernicah moderne fizike, jo rodila pri nas najprej poljudno literaturo, kateri ee mora vsekakor priznati, da je pri nae načela ta vprašanja med širšim občinstvom in tako kot prva zaorala ledino. Treba ji je priznati: ledina jo trda, posebno trda pa pri nas radi nedovr-šenostl slovenske znanstvene terminologije. Ustalitev naše znanstvene terminologije je neobhodno potrebna, kajti eicer bo prišlo do tega, da povprečen izobraženec no bo mogel več razumeti pisane znanstvene slovenščine. Manjka nam pa o vsem tem znanstvena literatura; oden glavnih vzrokov, da moramo še vedno pogrešati kritičnih slovenskih knjig o v6eh teh zanimivb vprašanjih, tiči gotovo ludi v dejstvu, da še vedno nimamo na naši univerzi nobenega profesorja za teoretično fiziko. Predavanje, ki ga je imel g. prof. dr. R. Zupančič v okvirju filozofskega društva in ki ga je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je smatrati kot vpoštevania vredno pridobitev fizikalne kritične slovenske literature in kot resen opomin, da nam je pri razpravljanju lako kočljivih vprašanj potrebna večja kritičnost, kakor se je pa poslužujejo nekateri polovičarji. Radi boljšega in sistematičnejšega pregleda moremo celo razpravo razdeliti v štiri poglavja, od katerih lahko smatramo prva tri kot uvodna, e katerimi nus avtor z njemu lastno kritičnostjo seznani z gotovimi pojmi, ki omogočajo razumevanje vprašanja o determinizmu In indetermlnlzmu. V prvem delu nam avtor razlaga mehanično eliko sveta na podlagi klasičnega razumevanja prostora, časa з pomočjo drugega temeljnega zakona termodina-liiiko, glede opredelitve vzročnosti ee pa pridruži Hume-ovemu odnosno Laplace-ovemu nazlranjii. Že tukaj pa ee zdi avtorju umestno poudariti, da nove teorije v fiziki nikakor ne podirajo stnrib, ampak jih eamo Izpopolnjujejo. V drugem delu se pisatelj namenoma omeji na to, da nas na trivijaleu način s pomočjo razširitve Pilagorovega izreka vpelje v Rieuiannovo geometrijo. To pot je ubral najbrže radi lažjega razumevanja (ne smemo namreč pozabiti, da je razprava namenjena tudi filozofom ne pa samo fizikom), isto bi namreč dosegel tudi.z razširitvijo paralelizma, kar bi vsekakor dovedlo do splošnejših geometrij, kakor je Riemannova. Omejena razširitev geometrije je sicer laikom bolj razumljiva, stvari sami pa morda nekoliko škoduje, kajti vprašanje je, ali fizikalnemu evetu res odgovarja ravno Riemannova geometrija; eaj je vendar znano, da tvori imenovana geometrija med affinimi in celo med metrič-nimi geometrijami zelo specijelen elučaj. Pozdraviti je dejstvo, da ee je končno oglasil nekdo, ki hoče enkrat za vselej pregnati izraz га-krivljonost sveta iz laičnega besednega zaklad. Ze v dvodimenzionalni mnogoterosti si namreč'predstavlja večina laikov zakrivljenost bistveno napačno, v večdimenzionalnih mnogoterostih jo pa skušajo ponazoriti per analogiam v dvodimenzionalnem slučaju, kljub temu, da sc tam sploh ne da ponazoriti. Vsekakor je pa izraz zakrivljenost sveta v tej zvezi zelo ponesrečen in je najbrže vzrok številnim logičnim napakam, ki jih kar mrgoli v poljudnih literaturah vseh jezikov. V specijelno in splošno relativnostno teorijo nas vpelje pisatelj na precej nazoren način. Neobhodno potreben obširnejši referat o relativnostni teoriji bo pa bralec našel v člankih, ki jih je začel objavljati g. prof. Ivan Molinaro v poljudno znanstvenem časopisu »Proteus«. Na podlagi relativnostne teorije v štiridiemnzijonalnem svetu dogodkov 6ploh ni; dogodke vidi le opazovalec, ki dobi za vsako vrednost svojoga časa nek gotov tridimenzionalen presk skozi ta svet; vsekakor se mu morajo radi tega prikazovati vsi dogodki strogo determinirani. Do tega zaključka smo prišli po zgolj matematični poti; s tem pa še ni rečeno, da to odgovarja spoznanjem, ki izhajajo iz fizikalnih opazovanj. Da je na način dobljeni zaključek res pravilen, smemo trditi šele, če ga potrdimo z fizikalnimi raziskavami. Da je v tem slučaju odgovor fizikalnih raziskav odklonilen, nam avtor zelo pregledno pokaže v zadnjem delu svoje razprave s tem, da nas uvejle v tajne atomske fizike in kvantne teorije. Različni fizikalni poizkusi pokažejo, da ee svetlobni žarld in hitri elektroni obnašajo enkrat kot valovanje in drugič kakor partikule, ki lete z veliko hitrostjo. Iz te zagate so si nekateri fiziki — poudarjamo le nekateri — pomagali e tem, da so izključili vse neobservabilne elemente iz fizike ter postavili hipotezo, da se elektronom principijelno ne da istočasno določiti lega in hitrost. Ce torej ni možno poznanje sedanjega stanja, seveda tudi ne moremo vzročno sklepati na naslednje stanje. S tem ee je pa zrušila vzročnost v mikroskopičnem svetu. Isti fiziki so postavili še hipotezo, da ee dogodki v mikroskopičnem svetu prilagodevajo verjetnostnemu računu, radi česar postanejo zakonitosti v mikroskopičnem svetu zelo verjetne, praktično seveda gotove. V kritiko zadnjega dela razprave se nočem spuščati, ker so vsa ta spoznanja po mojem mnenju še zelo negotova. Pričujoče delo g prof. 11. Zupančiča moremo smatrati kot uvod v kritično slovensko literaturo o vprašanjih moderno fizike. Vsak, kogar zanima znanstvena stran teh vprašanj bo gotovo segel po brošuri in jo čital z zadovoljstvom in užitkom. A. V. * Lovska knjiïcvnost. — V založbi Zveze lovskih društev v Dravski banovini je izšla drobna, 70 strani obsegajoča knjižica 7 naslovom »Lovski vodič«, ki jo jo spisal dr. Stanko Bevk. Knjižica vsebuje vse, kar je treba vedeti pri posebnih lovskih izpitih v zgoščenem slogu, deloma v preglednicah. Ker je v prvi vrsti namenjena lovskim čuvajem in lovcem z dežele, je pisnna poljudno, Vendar v lepi, brezhibni slovenščini. Za navodili o lovskih opravkih v poedinih mesecih se vrstijo kratka poglavja o lovskem živaloslovju, gojitvi divjadi, lovnih načinih in ravnanju z divjačino, dalje o lovilih, trofejah, lovskih puškah 1er o gospodarskem pomenu lova. Pregledno poglavje obravnava lovske pse, tretji del knjižico pa prinušn najvažnejše določbe iz lovske zakonodajo.. — rLovskega vodiča« je natisnila Jugoslovanska tiskarna v priročni žepni obliki. Cena 10 Din. Knjižico priporočamo lovcem in drugim prijateljem prirode. Dobiva se pri Zvezi lovskih društev v Ljubljani, Trdinova ulica 8. Speti Tek na Î8km Chamonix, 16. febr. Danes se je vršil prvi del klasične kombinacije, tek na 18 km. Proga je bila speljana v najbližji okolici Chanionixa. tekla je večinoma po ravnini z majhno višinsko razliko, tretjina proge Je bila v gozdu. Sneg, ki jo bil prejšnji dan južen, je čez noč močno pomrznil. Progo so tlačili dan pred tekmo ravno popoldan in tako so imeli tekmovalci drugi dan smučino ledeno. Smučina je bila ledena Se skoro celo uro po startu prvega in tako so imeli naši vendar enkrat srečo, da so bolje potegnili. Knap je imel št. 9, Klančnik 21, Smolej pa 22. Ženiva Lovro ni mogel startati, ker je ravno vstal po preboleli gripi in so startali za naše barve le omenjeni trije. Kdo t>o zmagal je bilo žo vnaprej lahko sklepati po rezultatih s Štafete. Borba se je bila med zastopniki Norveške, Finske in Švedske. Močno pa so se severnjakom približali Italijani s svojimi dobrimi tekači, katerim se od leta do leta bolj pozna sistematično treniranje. Zmagovalec Norvežan Bergendahl je imel št. 2 ter je kmalu po startu prehitel št. 1 in vodil celo progo do cilja. Je to popolnoma nov zastopnik Norveške, ki še ni startni v inozemstvu. Svojih lanskih zmagovalcev z olimpijade nimajo s seboj. (Ilagcna prvi v klasični komb. v Ga-Pa, Ilokbakena drugi v Ga-1'a in Bradahla 3 v Ga-Pa), temveč imajo izmenjano vse moštvo razen skakalcev. Bergendahl je privozil v cilj z naskokom ca 12 minut. Potem je priteklo več manj važnih tekmovalcev, nato pa kmalu drugi junak 18-tke, Finec Jalkanen, katerega visoka štev. 36, je dala slutiti odličen čas. Kmalu za njim sla pritekla Klančnik in Smolej. nekaj pred njima pa Knap št 9, ki pa je zlomil krpljico na palici ter je vsled tega precej zgubil na času. Klančnik ie tekel pred Smole jem z majhnim naskokom 17" in je bilo zelo dohro, da sta imela številke, eden za drugim, ker Klančnik je forsiral, da ga Smolej ne vjaine, .Smolej pa si je prizadeval, da ga prehiti. Start se je vršil na vsakih 30 sekund in tako »ta se celo progo videla ter medseboj borila za čimboljši plasma. Klančnik se je plasiral v ostri konkurenci na 23. mesto, kar je vsega priznanja vredno, Smolej pa na 27. mesto mesto, Knap pa na 38. mesto. Za našimi jo Šimunek, potem še razni Norvežani, nekaj Fincev in Švedov, n. pr. Busterud Karo (Norvežan), Sunglet AUstein (Norvež.), Compagnoni (Italija), Vrana (Ceh) itd. Od Srednjeevropejcev sta pred našimi samo 2 Italijana ter Ceha Musil (15. mesto) ter od HDW. Cehom izposojeni Berauer (13. mesto). Jutri popoldan pa se vrši drugi del klasične kombinacije, skoki na olimpijski skakalnici. Vreme se je zopet izpremenilo na dež. Rezultati v teku 18 km: 1. Bergendahl (Norveška) 1.11.21, 2. Jnlkanen (Finska) 1.12.35, 3. Niemi (Finska) 1.13.48, 4. Hanson (Švedska) 1.14.08, 5. Kurikkala (Finska, 18 letni) 1.14.2'.', 6. Dahlagyist (Švedska) 1.14.35, 7. Roen (Norveška) 1.15.04, 8. DeniPtz (Italija) 1.17.01, 9. Ge-rardi (Italija) 1.17.07, 10. Hagglund (Italija) 1.17.49. 23. Klančnik (Jugosl.) 1.21.10, 27. Smolej (Jugosl.) 1.21.27, 38. Knap (Jugosl.) 1.25.50. • 14. februarja so prispeli v Chamonix naši vojaki. ki bodo tekmovali na internacionalnem vojaškem tekmovanju iij siter v patruljnem teku. To tekmovanje se vrši jutri, 17. februarja, ob 9 dopoldne na 20 km. Cini. Razpis Gorenjska limsko-sporlna podzveza na Jesenicah razpisuje svojo »mladinsko^ prvenstvo v klasični kombinaciji za dne 21. februarja t. 1. s startom in ciljem v Mojstrani. Program: Nedelja, dno 21. t. m.: Ob 9. uri start za tok. Ob 14. uri skoki zn kombinacijo. Pozivamo vse naše klube, da na to tekmovanje pošljejo ves svoj tekmovalni naraščaj, ki pa mora biti stalno pod nadzorstvom klubskih voditeljev. Razglasitev rezultatov in podelitev ipnznamcs bo isti dan ob 17 v hotelu »Triglav« v Mojstrani. Razpis Smučarska sekcija SK Olimpa razpisuje čotvoriio kombinacijo za mladino do №. let iu sicer: smuk. slalom, skoki in tok t km na Celjski koti. Prvi del, smuk in slalom, dne 21. februarja. 'Гек in skoki 28. februarja. V slučaju slabih »nežnih razmer odjavimo tekmo pravočasno v časopish. Текшчјо so po pravilih .IZSZ. Pravico startati imajo vsi juniorjl, 1,1 se izkažejo s klubsko legitimacijo, odnosno so prodverlfici-ranl v JZSZ. Tekmuje sc za pokal, ki jo prehodnega značaja, 7,n dvakratno zaporedno zmago, odnosno trikrat v presledkih. Prvak v četvorni kombinaciji lahko postane samo junior, kl startu v vseli Štirih disciplinah in doseže največ točk. Ocenjuje se vsaka panoga posebej. Prvi tri.io plasirani prejmejo diplomo. V kombinaciji prejmejo prvi trije darila in diplome. Pri-iarnina znaša j Din za kombinacijo, odnosne za panoge a Hi n. Prijave sprejema gosp. Tkslčič Herman, tvrdka Znngger, Celje. Žrebanje ob 0, razložltev proge eno uro pred startom, start ob 11). Proga 7.a smuk iu slalom pod Tovstom. Višinska razlika 2?20fl m zn smuk, 2/100 m zn slalom, proga se vozi dvakrat. Razglasitev rezultatov ob 4 na Celjski koči in razdelitev diplom 7.П posamezne panoge. — Vodstvo tekme: Predsednik: Svetck Andrej. — Tehnični vodja: Tkalčič Herman. — Sodnik in startor: Filnč Кнге! in Oračner Ervln. Ker jo t osma propagandnega značaja 7.a vzgojo mladine in 7.n vsestransko izpopolnitev, prosimo mnogoštevilno udeieliio. — SK Olimp, Celje. Zveze ta tujski promet v Sloveniji. Ljubljana, Tujsko-prometne zven' v Mariboru, Jugoslovanske Zimsko-športne zveze. Slovenskega planinskega društva in Meteorološkega instituta ljubljanske Univerze ik> stanju î C, Jnsno, mirno, 120 em'snegn, pršič. Pesek: jasno, mirno, 110 cm snega, prllč. milnica: Jusuo, mimo. o« em suuga, prSlč. Mozireka ko(a: jasno, mirno, Ull em snega, pršit. Smrekovee: jasno, mirno, »o cm snega, pršit. Itiinski vreUv; еш snega, piilč. Pohorska dom: Jasno, mirno W cm «noga, pršič. • SK Planina Ljubljana odpoveduje *a jutri organizirani zbor svojih smučarjev. Slalom klub SI. Danes ob 18.30 bo kratek šesta nek vseh tekmovalcev v kiuhovem lokalu. Važno radi jutrišnje tekme v skokih na Polževem. Pridite za-nosljivol SK Korolan. Redni letni občni zbor kluba bo v nedeljo 28. februarja 1W7 oh 10 na Rakovniku. Opozarjamo članstvo, dn naj pravočasno poravna svoje obveznosti. - Vabljeni tudi prijatelji klubn. Radio Programi Radio Ljubljana i Sobota, 10. februarja: 12 T>mgrn za drugo plošče hitijo, vso pa zn boljšo voljo skrbijo — 12.4i \ reme. poročila — 13 Cas, spored, obvestilu — 13.15 Drugu za drugo plošče hitijo, vso pa za boljšo voljo skrbijo — 14 Vrouie — Ш Za riuiopiist (Igra Radijski orkester) W.40 Pogovor s poslušalci — 19 fas, vreme, poročila, spored, obvestila — lO.IKI Nne. urn: Rnr.voj orkestralne glasbe v Zagrebu (Anion tlohronič iz Zagreba). — 10.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 30.20 Trobenta in gosli, flavta In bas, vsakega nekaj, dn krnjSi bo čns. 1'isnn večer — Besedilo sestavila in vodita Jožek in Ježek s sodolovunjoiii Radijskega orkestra in njegovih solistov, vmes nekaj plošč — 'i! Cas, vroino. poročila, spored — 22.15 Lahka glasba (Radijski orkester). Orugi programi t Sobota, SO. februarja. Helgrad: 20 Srbski večer. — Zagreb: 2ogon s stisnjenim plinom je v zapadnoevropekih državah že čisto običajen. V Rerlinu imajo več avtohusnih linij s plinskim pogonom, v Parizu, Londonu prav tako. v vseh večjih zapadnih mestih prodajajo stisnjeni plin kar ob cestah v posebnih napaja-liščih, prav tnko, kakor bencin ali nafto. Države г vsemi sredstvi podpirajo uporabo plina kol pogonskega sredstva, da se s tem osvobodijo uvoza inozemskega bencina in nafte 1er prilagodijo svoje potrebe domačim gorivom, ki jih same v svoji državi prodttcirajo. Prav tako vidimo, da tudi naša država propagira uporabo domačih pogon- 12-2 Enobarvna flanela v vseh barvah za žensko perilo, meter Din 7.— BELI TEDEN teden najnižjih cen. Zahtevajte takoj 32 Vokalni koncert. — Kemike postaje: 30.10 Različni zabavni programi. — Bukarešta: 30,14 Plesni večer. — Sottcns: 20.20 Eksotična glasba. — 21 Tuccinljeva ope-ru «Dndnnie Buttorfly«. Naše dijaštvo Drevi ob e in Jutri ob in pevska vaja za ukn-drrnsko služho božjo pri oo. frančiškanih v nedelje ob 11. Vabljeni vsi pevci ln pevke, ki žele sodelovati. MnilbOTih» oteslftllšie Sobota, 30. februarja ob 20: «Ples v Savoyn«. Gostuje prtmaduna ljubljanske oi>ere Zlnta Ujuogjenčcva. Znižane oono. Nedelja, 21. februarja ob 15: 'Visokost pleše«. Oloooko znižane cene. — Ob 20: od pritiskom 200 atmosfer. Vsebina valja odgovarja 12 litrom bencina. Z običajno zalogo Sest steklenic ima avtobus radij 200 km, kar zadostuje za vse podeželske proge mariborskega avtobusnega prometa. Preureditev n;i plinski pogon bo za avtobusno podjetje ogromnega pomena. Sedaj bo mogoče uspešno izrabljati tudi avtobuse z bencinskimi motorji, ki so doslej obratovali z izgubo. Uradna vremenska poročila - ,.,. .. . -.' »?> • ■ »MUžJg. Vï -i.-': • -- ■ ■ + Pokreptan s tolažili svete vere je danes ob pol dvanajstih po muke-polnotn trpljenju, v 40. letu starosti, unir! naš iskreno ljubljeni mož, pre-skrbni oče, sin, brat, stric in svak. gospod Franc Cuk posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 21. t. m. ob štirih popoldne iz liiSe žalosti v Postojni na domače pokopnlišče. Svete maše zadiišnice se bodo brale dne 26. februarja ob osmih zjutraj v Postojni in v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. P o s t o j n a - L j u b I .j u n a , dne 19. februarja I937. Globoko žalujoče rodbine: Čuk, Pclnn, Kikelj, M ah nič in ostnlo sorodstvo. No va pogonska sita za avtobuse Znalna pocenitev obrata — Uspeli poskusi na I NO * 22-21 UNION Premiera Veiela opereta, polna sladklb melodl) Cvetje Iz Nice Erna Back - Paul Kemp, Jane Tllden, Friedl Caepa m Kari schonbcck MATINEJA ob 1415, jutri ob 11. uri Veeela dtmalska operela Raj na zemlji Llizl Holzecliub, Herman Thimig dane Moeer, Tbeo Lingen, Adela bandrock 2T7E3lo SLOGA Premiera Vaški zdravnik Napeta drama polna romantike в sodelovanjem „KANADSKIH PETOttK" Jean Hereholt, June Lang MATINEJA ob 14 15, lutrl ob 11. url Opereta Kal se Zensham vse ne santa Oustav Frbbllch, Nora uregor, Otlo Waiiburg, Peter Lorro à!» MATICA Danes nepreklicno zadnjič! Nesrečniki II. del (Lee Mlserables) HAR KV U A U H m korespondent ki je zmožen popolnoma nemškega in italijanskega jezika, vestna solidna samostojna moč, verziran v lesni stroki, se sprejme 1. IV. t. I. — Pismene ponudbe na FR. GORJANC, Kranj „Sloraicevr podružnica LJubljana, TurSevo cesla (palača Poštni dom) MALI OGLASI ilužbodobe Konjskega hlapca dobro kvalificiranega, za poljska dela. sprejmem. Nastop 1. ali 15. marca t. 1. Plača po dogovoru. Alojz Ašlč, Zagorje ob Savi. (b) Trgovski nastavljenec Izurjen železninar, dobi stalno boljše mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 2427. Mlinarja samca, dobro kvalificiranega, za kmetskl mlin s 3 pari kamnov in stope, sprejmem. Nastop 1. ali 15. marca t. 1. Plača po dogovoru. - Alojz Ašič, Zagorje ob Savi. (b) Prodajalka dobro verzlrana v mami-fakturl ln konfekciji, dobi takoj mesto. Pismene ponudbe z navedbo referenc je poslati na F. I. Gorlčar, Ljubljana. (1) ШШШ Telko biti Je bret kruha. glad muri samo lenuha. S par vrsticami pobaraj, vse dobil bot. — nič im maraj. Gospodična trgovsko in pisarniško naobražena, išče v Ljubljani nameščenje. Sprejme vsako primerno delo. Cenj. ponudbe upr. »S1.« pod šifro »Skromna«. HTBffflTffii Prijatelj, kam pa na vse sgodtijl Prodajat, kar Imam naprodaj PotluiaJI Kdor vrl nas ponuii, proda $ lahkoto ln te — tudi Volna, svila, Lombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje tn ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prelog, LJubljana -Židovska ul. in Start trg. Za Šivilje in krojače! Gumbe Izdeluje lz vsakovrstnega blaga po najnižjih cenah Mêla, Tyrseva cesta 20. (1) Orehova jedrca Ia., člščena, in pristen tr-čan cvetlični med nudi za takojšnjo dobavo po najnižji cen! J. Menart, trgovec, Domžale. (1) Л* Suha A drva koks, la trboveljski brez prahu nudi I. Pogačnik Bohoričeva 5 Telefon 20-S9 »Zvonček« terpentin še vedno po 5 Din na Vodnikovem trgu (vogal Zmajskega mostu). (1) Vino Iz okoliša Ivanjkovcl-Sve-tlnje, 10 hI, prodam. Cena In naslov v upravi »81.« pod št. 2555. (1) Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas jc danes, po kratki in mučni bolezni, za vedno zapustilu naša dobra soproga, ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Marija Mandelj soproga ravnatelja Tobačne tovarne v pok. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 21. februarja 1937 ob štirih popoldne iz hiše žalosti Gregorčičeva ulica 7 a-p na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 19. februarja 1937. Žaliroči ostali. Posestva Posestvo z gosposko hišo ln vsemi vrstami poljedelstva, kupim na bivšem štajerskem. Ponudbo upr. »S1.« pod »Najmanj 20 johov« št. 2390. (P) Več stavbnih parcel prodam pod ugodnimi pogoji. Pojasnila ве dobe : Vižmarje 59. (p) Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2491. (s) ЕШШЗ Oramofonake plošče Slovensko petle. harmonika, plesni in filmski šlagerjl samo P0 Din 30°-Viamemo v račun tudi stare plošče I li Pohištvo 1 Več Šperanih spalnic s 5 letno garancijo poceni naprodaj. - Pohištvo Ma-lenšek, Dravlje p. Ljublj. ПВИ Advokatska pisarna serijozna, v Industrijskem mestu a srednjo šolo, se odda ali privzame agil-nega družabnika. Sijajna pozicija. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stotisoč dinarjev« št. 2406. (n) Пепаг — t veta vladar / Le plaiaj p ar oglasov, ua kmalu zla't h časov zašije tebi tar. Posojila dajemo privatnim nameščencem in državnim uradnikom v gotovini ln blagovnih bonih. »Hermes«, Zagreb, Masarykova ulica 11. (d) Al. Planinšek, koncesljonirai.a trg agen-tura v bančnih In kreditnih poslih, v Ljubljani — Beethovnova ulica 14-1. Telefon 35-10 — vnovči vloge denarnih zavodov najboljše, takoj v gotovini, vedno najkulantneje Vse Informacije brezplačno. (d) Kupimo Eno ali dve pisalni mizi dobro ohranjeni, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2566. (k) ЕтШ§ perzijske preproge vseh velikosti, najnovejših vzorcev, dobite po nizkih okasijskih cenah. — Interesenti vabljeni) Ogled pri tvrdki D. Ostroinlk, Ljubljana trgovina, Pasaža-Nebotičnlk Zahtevajte povsod naš list! Meteor pade z neba 39. Po reki navzdol. Medtem, ko sta bila Profesor in Debeluhar s polno košaro okusnih prigrizkov na poti, se Je splav z našima dvema Junakoma Tinčkom in Tončkom počasi pomikal po reki navzdol. Tinček Je zadovoljno sedel na meteorju in spretno krmaril, kuža Muki Je čepel zraven nJega in sanjaril o tolstih klobasah, Tonček pa jo z veliko vnemo pritrjeval na dolgo palico motvoz s trnkom. »Ker si se tako imenitno postavil pred Škorpijonom In Gorilo ter Ju ugnal v kozji rog, ti bom zdajle nalovil svežih postrvi in ti jih spekel!« Je moško rekel. »To bo kraljevska pojedina 1« »Le daj!« je odgovoril Tinček in se obliznll okoli ust. »Kar prilegle se ml bodo, postrvlce. Lačen sem kot volk!« Tinček Je vrgel trnek v vodo in začel loviti. Preteklo jo pet minut, preteklo deset minut — ribo pa niso hotele ugrizniti. »Le kaj to pomeni?« se je čudil Tonček. »Saj Jih kar mrgoli v vodi. Ali so slepe, ali kaj?« »Kaj si pa pritrdil na trnek?« je vprašal Tinček. »Lej ga hudimana!« se je Tonček udaril ob glavo. »Na to sem pa čisto pozabil. Na prazen trnek se še nobena riba nI ujela...« Potegnil je trnek lz vode, pritrdil nanj muho, ki Jo Je spretno ujel, ln znova poskusil svojo srečo. ^iiop Tokrat je Imel več uspeha. Požrešno postrv Je zamikala muha, zgrabila Jo Je — ln bila je ujeta. Postrv namreč, ne muha. Ves vesel jo jo Tonček potegnil iz vode, ji vzel trnek iz gobca in jo hotel položiti na splav. Takrat je pa riba poskočila — hoplal in pljusknlla nazaj v reko. »Zdaj pa Imaš pečeno postrv!« ве Je zasmejal Tinček. »Nič ne de!« je hitro rekel Tonček, da bi prikril svojo zadrego. »Takoj bom ujel drugo.« Barclay: 49 Rožni venec Koman. Garth se je dvignil s svojega stola in stopil gostu z iztegnjeno ter smehljajem v obrazu nasproti. Bližal se mu je tako trden v korak in tako naravnost, da je moral Deryck pogledati v njegove ugasle oči, in se prepričati, da je veseli, okretni mladi mož pred njim resnično tisti slepec, ki mu je zbujal pri prvem obisku toliko sočutja. Šele sedaj je opazil rjavosvileno vrvco, napeljano od Garthovega stola do vrat; Dalmainova levica je rahlo drsela po njej, ko je šel svojemu gostu nasproti. Zdravnik mu je segel v roko in jo prisrčno stisnil: »Kako čudovita sprememba, moj ljubi mladi prijatelj!« »Kajne?« je odgovoril Garth veselo. >In vse je delo izvrstno male strežnice, ki ste mi jo bili poslali. Odlična je, da bolj biti ni mogoče.« Medtem je dospel spet do svojega sedeža, in ne da bi dosti tipal okoli, porinil proti zdravniku stol, kjer je navadno sedela Jana. »Tudi to je njena misel,« je nadaljeval in izpustil vrvico, vendar tako, da je obvisela na stolu in jo je mogel poljubno spet potegniti' k sebi. >Ena teh vrvic me pripelje h klavirju, druga k oknu, Kako bi ju neki vi razpoznali eno od druge, doktor?« »Po barvah,« je odvrnil doktor Brand. >Ena je rjava, druga je ivšnjeva in tretja oranžna.« >Tako da! Vi jih razločujete po barvah, jaz pa po neznatno različni debelosti, in po tem, kako so spletene. Oko tega ne opazi, jaz pa takoj čutim razloček. Tudi raznobarvne, in baš takšne vrvice je izbrala samo zato, ker je v svojem bistrem rahločutju takoj doumela, kako ljubim harmonijo barv, četudi jih ne vidim.« »Povedali niste, kdo je izbral,« je rekel zdravnik. »Menda mislite sestro Rožoinarijo Gray. Veseli me, da se je tako dobro obnesla.« »Dobro obnesla!« je vzkliknil Garth. »K tem ste rekli mnogo premalo. Samo njej gre vsa hvala, da sem nanovo oživel. Sram me je, če pomislim, kako sem bil obupan, ko ste bili prvič tu pri meni, doktor. Gotovo ste me imeli za resničnega norca in figamoža.« »Ne za tega ne za onega, moj dragi,« je odgovoril Deryck. »Bili ste sredi boja, kakršen je usojen le malokateremu človeku. Hvala Bogu, da ste ga tako zmagovito dobojevali!« »Hvala gre po večini vam, doktor, in še bolj sestri Rožimariji Gray. Želel bi, da bi bila tu in bi jo mogli videti. Zal mi je, da je odšla.« »Odšla? J... prav zdaj?« je vzkliknil doktor Brand tako presenečen, da bi se bil domala izdal. »Da, odšla je sinoči na neke obiske tu v sosedstvu,« je odgovoril Garth. »V ponedeljek se vrne. Zdi se, da si je želela malo spremembe, in ker je vedela, da boste vi pri meni, je menila, da je to najbolj ugoden trenutek za odmor. Sicer pa ravnate zelo ljubeznivo in prijazno, ker se niste ustrašili dolgega pota, in ste me obiskali v moji samoti. Pri tako zelo zaposlenemu možu pomeni to izredno dosti. Hvala vam!« »Zaradi moje prijaznosti ni take sile,« je menil zdravnik. »Četudi sem prišel glavno zaradi vas, imam vendar še neki drug opravek tu v sosedstvu. Tako si vam ni treba delati preveč skrbi, češ, po nepotrebnem ga nadlegujem.« »Hvala,« je odvrnil Garth. »To me nekoliko tolaži, ne da bi zmanjševalo vaše dobrote. A zdaj vas ne smem dlje zadrževati, gotovo ste lačni. Zal mi je, Brand« — Garth je zardel ko mlado dekle in se za čas obotavljal — »želo mi je žal, da vam zaradi odsotnosti gospodične Gray ne bo mogel nihče delati pri obedih družbe. Jaz jem sam zase. Niti pojmiti no morete, kako je strašno, če moram iskati jedi po vsem krožniku, in ne vem nikdar za gotovo, ali ni padlo kaj na prt ali na obleko, ko brodim s priborom sem in tja.« »Ne, tega si ne morem predstavljati,« je dejal zdravnik, »kakor si ne more nihče, ki nima lastnih bridkih izkušenj. Ali kako to, da vam je za strežaja pri jedi bolj po godu Simpson nego sestra Rožamarija Gray?« Garth Dalmaine je spet temno zardel. »Veste, Simpson me brije, oblači in vodi na sprehod, in če mi to tudi ni lahko, se vendar počasi tej strežbi privajam. Rekel ib lahko: Simpson mi nadomešča telesno, gospodična pa duhovno oko. Simpsonova roka je edina, po kateri morem seči v svoji temi — zakaj, pomislite le — gospodična Gray se me ni še nikoli dotaknila ,nit toliko, da b imi segla v roko. In zelo sem ji za to hvaležen. Pozneje kdaj vam povem, zakaj — če smem. S tem se mi tako rekoč nikoli ne vtelesi in dojeni imam, ko da je ona samo glas, ki me ravna — in to čudovito prijazen, dobrotljiv glas.« Garth je pozvonil Simpsonu. »Odvedite gospoda Derycka v njegovo sobo in mu postrezite. Ko bo vse opravljeno, ib odšel jaz rad malo na sprehod. In potem sem ves vas, Brand. Nočem pa vas nič nadlegovati, če bi si želeli odpočiti ali porabiti kako drugače čas zase.« ÎJ3 hKI» S Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čet Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor CenEii Dr. Milan Stojadinovič v Atenah Ob priliki zasedanja Balkanskega sporazuma je predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič položil venec na grob neznanega vojaka v Atenah. Dolgovi dravske banovine Na 5. seji banskega sveta z dne 19. februarja Je podal načelnik finačnega oddelka dr. Filip Orel naslednje poročilo o proračunu finančnega oddelka naše banovine: Od kredita Din 13,934.320, ki je predviden v poglavju finančnega oddelka, odpade na osebne prejemke in pokojnine Din 1,924.320, na stvarne izdatke pa Din 12,510.000. _ Upokojenih banovinskih uslužbencev je 34, ki prejemajo iz banovinske blagajne Din 576.516 pokojnine na leto. Poleg teh osebnih upokojencev imamo še 20 rodbinskih upokojencev, to so vdove in otroci po umrlih banovinskih nameščencih, ki obremenjujejo banovinsko blagajno z zneskom Din 257.544 na leto. Med stvarnimi izdatki je najvišja postavka kredit za obrestno in amortizacijsko banovinsko službo. V letu 1936 je banovina najela Din 3,100.000 novih posojil, ki jih je rabila za adaptacijo poslopja v Sve-čini, za popravilo ceste v Rogaški Slatini, za nakup posestva v Mengšu in za opremo nove gimnazije v Ljubljani. Po stanju dne 31. decembra 1936 so znašali banovinski dolgovi Din 62,304.431. Med upniki je na prvem mestu banovinska hranilnica v Ljubljani z okoli Din 19,000.000, na drugem mestu je banovinska hranilnica v Maribor 15,480.000, na tretjem Pošta hranilnica Din 10,000.000, potem sledi Pokojninski zavod z Din 9,500.000 in še razni drugi denarni zavodi. Obrestna mera se giblje med 7% in 9%. Drugo večjo postavko med izdatki Din 1,000.000 predstavljajo obveznosti iz prejšnjih let. Sem spadajo razni računi, ki se iz tehničnih razlogov niso mogli poravnati v istem proračunskem letu, ko so nastali. Zaradi preselitve deškega vzgajališča iz Po-novič na Selo pri Ljubljani, je bilo treba prejšnjo žrebčarno primerno preurediti in opremiti. Ker v starem proračunu v ta namen ni bil predviden nikak kredit, so se stroški začasno krili iz sredstev Pokojninskega sklada banovinskih uslužbencev, ki mu bo treba izposojene zneske refundirati zi dohodkov predloženega proračuna. Na enak način so se krili stroški za napravo vodovoda na gospodinjski šoli v Mali Loki. Tudi za te izdatke je treba predvideti kredit v novem proračunu. Skoraj ves denarni promet banovine se vrši po Poštni hranilnici. Stroški tega prometa, to so pristojbine in tiskovine Poštne hranilnice, so predvideni z zneskom Din 200.000. Ob ukinitvi okrajnih samouprav je banovina prevzela vse njihove obveznosti. Za poravnavo še obstoječih takih obveznosti je predviden kredit Din 50.000. Gospodarstvo v naši banovini Na zasedanju banskega sveta dne 19. t. m. je podal poročilo oddelka za trgovino, obrt in indu- josne-inje: strijo načelnik dr. Rudolf Marn. Iz poročila pc mamo o položaju našega gospodarstva nasledn. Lansko leto je bilo še v znamenju krize, vendar je bilo že opažati mnoge znake izboljšanja in v nekaterih industrijskih strokah že normalni položaj. Od posameznih strok se je najbolj izboljšal položaj v nekaterih industrijah, pa tudi lesna stroka se je nekoliko popravila. Trgovina se je najmanj poravila na deželi. Ko bo kmetu bolje, bo tudi trgovina uspevala. Položaj gospodarstva ilustrirajo tudi insolvence. Število konkurzov je padlo od 43 na 28 od 1935 na 1936, število poravnav pa od 74 na 52. Delniških družb je v banovini 75, od tega sta bili dve ustanovljeni lani. Nadalje je bilo v naši banovini 53 avtobusnih podjetij, ki so imeli v obratu 78 prog s 1871 km dolžine. Izredno zanimanje za dovolila za prevoz blaga z motornimi vozili pomeni na eni strani modernizacijo prometa, na drugi strani pa kaže na izboljšanje gospodarskih razmer. Kredit za obrtno pospeševanje v znesku 264.000 dinarjev se je porabil predvsem za prirejanje tečajev, obrtnih razstav ter za zavod za žensko domačo obrt, za katerega izdelke je vedno večje zanimanje. Moda je pomagala, da se je žanimanje za čipke povečalo. V zadnjem času prihajajo k nam tudi številni interesenti iz inozemstva. Zavod za ženski domači obrt se mnogo trudi tudi za plasranje naših izdelkov v Nemčiji. Zavod se nadalje letos udeleži tudi prvič oficjelne razstave v Lipskem in Pragi. Zlasti je treba poudariti to, da ni ostala niti ena čipkarica brez dela, kar je gotovo razveseljivo dejstvo. Potrebno pa je Se povečati propagando za naše čipke. Poskrbeti pr. bo treba tudi za naraščaj čipkarskih učiteljic, ker je vzgoja nepopolna in nezadostna na obrtnih učiteljiščih. Statistika obrtnonadaljevalnega šolstva kaže, da se je letos povečalo število učencev od 5690 na 6175. Skupno 70 šol z 245 razredi in 511 učitelji. Banovina izdaaj za obrtno šolstvo izredno velike zneske. Preurejen je dokončno tudi pouk v tem šolstvu. Po uradnih ugotovitvah obiskuje sedaj nadaljevalne šole 75 vseh vajencev, ker je skupno vseh vajencev bilo leta 1935-1936 7547, od teh 2120 ženskih. Odstotek pri obrtnih vajencih je večji kot pri trgovskih, kjer pohaja od 1277 vajencev šole le 573 ali 45 odst. Toda vpoštevati je treba, da je veliko število trg. vajencev radi večje predizobrazbe oproščenih od obiskovanja strokovnih nadaljevalnih šol. Med nalogami je omeniti, da bo potrebno v bodoče učne pripomočke čimbolj izdelovati doma, ker so tuji izdelki odločno predragi, izkazuje za lansko leto zmanjšanje števila gostov od 205.507 na 179.387 in nočnin od 1,019.851 na 999.387. Toda to je pripisovati le manjšemu številu krajev, kjer se je vodila ta statistika leta 1936. Lani je bila izdelana statistika samo za 75 krajev, za 1935 pa za 104. Nato našteva poročilo vse ovire tujskega prometa, katere bi bilo treba odpraviti in na čemer dela banovina. Načrti za 1937-1938 Ker država premalo prispeva k stroškom za obrtnonadaljevalno šolstvo, je tem večje breme banovine. Potrebno je zato, da se povečajo izdatki za strokovno šolstvo. Potrebno je med drugim tudi vprašanje poklicne posvetovalnice, za kar so pred-dela končana. Nezadostni so tudi krediti za pospeševanje obrti, pa tudi za tujski promet, kjer bi bili samo za propagando potrebni milijoni. Banska upra- va bo delala na tehničnem izboljšanju naše tujsko-prometne propagande. Ker je že v teku akcija, da se predpogoji že priznanih tujsko-prometnih krajev izboljšajo in izpopolnijo, pri nastajajočih takih krajih pa ustvarijo, bo banovina to akcijo podprla. Inicijativno delo pa mora priti od lokalnih faktorjev, brez teh banovina ne more ničesar ustvariti. Adamičev orkestralni koncert Kako bogata je po številu umetniška zapuščina skladatelja Emila Adamiča, kažejo »Adamičevi koncerti«, ki se sedaj uvrščajo v naše koncertno življenje, pa se še v bodočnost obetajo. Po vokalnem je priredila ljubljanska Glasbena Matica sedaj še orkestralni večer Adamičevih sklad, ki se je vršil pretekle dni v veliki dvorani Filharmonije. Koncert je izvedel z raznih strani sestavljen orkester (Orkestralno društvo Glasbene Matice, Orkester konservatoristov, Radijski orkester in člani Podzveze godbenikov), in ga je vodil dirigent naše radijske postaje Drago Mario Sijanec. Tako smo na tem koncertu spoznali Adamiča kot instrumentalnega skladatelja in sicer posebej v okviru orkestra, v katerem se je poleg vokala največ izpel. Na sporedu niso bila vsa njegova tovrstna dela; pač pa v tej smeri najbolj značilna dela, ki so obenem precej verna slika skladateljevega umetniškega nazora, istega, kot smo ga že spoznali ob njegovi zborski pevski umetnosti, kot jo je bil predstavil pred kratkim voknlni koncert. — Spored Je bil spleten iz »Ljubljanskih akvarelov«, v katerih je skladatelj s polnim čopičem barv naslikal svoje impresije z raznih krajev ljubljanskega mesta, iz »Dveh turkestanskih ljubavnih pesmi«, in iz »Tatarske suite«, kjer je Adamič pod dojmorn širokih ruskih pokrajin ter prav tako širokih ruskih duš, s katerimi je bil nekaj časa povezan, a posredno tudi pod dojmom petorice najbolj ruskih skladateljev tonsko upodobil svoja doživetja z ruske zemlje; nadalje iz tipične programske suite za veliki orkester »Iz moje mladosti«, kjer so skladatelju v tonih oživeli spomini iz davne neekrbne mladosti ter iz scherza za veliki orkester »Potrkan ples«, ki je orkestralna upodobitev starega kranjskega plesa. Ta spored orkestralnih skladb je bil dovolj raznolik in dovolj jedrovit, da je mogel zapustiti obris Adamiča kot orkestralnega skladatelja. In ta obris je razodel dvoje dejstev. Da je bil Adamič res umetnik, ki je znal prisluhniti zelo tanko življenju v sebi, a še bolj okrog sebe ter znal takim svojim iskrenim doživetjem najti prikladen tonski izraz. Da pa je bilo polje njegovega ustvarjanja predvsem vokalna glasba in pa majhne oblike, ki jih je intuitivno oblikoval, dočim mu velike oblike nikakor niso tako uspevale in si še posebej v instrumentalni glaebi ni mogel najti pravega lastnega izraza. Vse to se je jasno čutilo v vseh teh orkestralnih skladbah, ki so v utrinkih zadihale v iskrenem in močnem življenju, a so končno v celoti zapuščale vedno znova vtis raztrganosti; da celo posamezni stavki so se zdeli večkrat kot skr-pani iz posamič lepih, a v skupnosti neenotnih glasbenih misli, kar dokazuje, da skladatelj take glasb, misli, kar dokazuje, da skladatelj take velike oblike v celoti hkrati ni mogel v eebi doživeti. Ugodna izjema v tem je edino »Potrkan ples«, kjer je notranji arhitektonski lok trdno napet. Nadalje je še značilno, kako je kompozitorni način v teh orkestralnih skladbah izrazito vokalen, nekako pevsko zbor-sko doživljen, Če ne, pa naslonjen jako močno in občutno na tuje vzore, tako da pri tem izgublja domač značaj; v kolikor sej je Adamiču v vokalnih skladbah izoblikoval slovenski značaj, ga jo tako v instrumentalnih skladbah zastrl po vzorih prevzeti kompozitorni način. Kljub vsemu pa je končno potreba priznati, da je v naših bornih instrumentalnih glasbenih razmerah Adamičevo delo na tem polju mnogo vredno in da je bil zato ta koncert, ki nam je predetavil Adamiča kot orkestralnega komponista, priznanja vredna prireditev, še zlasti, ker smo na orkestralnih koncertih še vedno tako borni. Izvedba celotnega sporeda Je bila na primerni umetniški stopnji. Sicer se je že omenjeno dejstvo z raznih strani sestavljenega orkestra na izvedbi neugodno uveljavilo v toliko, da igra orkestra ni Pogreb f g. Andreia Kušlana Planina pri Rakeku, 18. februarja. Danes smo spremili na božjo njivo gospoda Andreja Kušlana, župnega upravitelja v Spodnjem Logu pri Kočevju, ki je umri v bolnišnici v Ljubljani in bil prepeljan v rojstno župnijo Planino. Pogreb je pričal, da tudi pri nas dobri verniki visoko cenijo duhovniško poslnnstvo in njegovo vzvišeno službo. Udeležba pri pogrebu je bila izredno številna kljub slabemu vremenu. Pogrebni sprevod je vodil ob asistenci sosednjih gospodov duhovnikov domači gospod župnik in duhovni svetnik Ivan Lovšin, ki se je od umrlega poslovil v prekrasnem ganljivem govoru, polnim tolažbe za njegove domače, posebno za njegovo dobro mater, ki ga je z izredno materinsko ljubeznijo spremljala na njegovih potih; izbrane besede so našle svoj globok odmev v srcih vseh na-vzočnih. V imenu pokojnikovih sošolcev mu je lepo spregovoril gospod Anton Kovačič, kaplan iz Cerknice. Pevski zbor mu je zapel tri lepo žalostinke. — Tako je končal svoje težko zemeljsko potovanje duhovnik — trpin, ki je mlad po letih do dna izpil kelih zunanjega gorja, za kar naj mu bo bogat plačnik Oni, ki mu Je 15 let kot mašnik zvesto služil. Spominski koncert t „Trboveljskih slavčkov" Adamič je zelo globoko posegel tudi v mladinsko glasbo in je zato kaj primerno, da se ga je spomnila tudi mladina s koncertom, kjer je nekak predstavnik mladinskega zborskega petja — »Trboveljski slavček« zapel na popoldanski prireditvi pred zbrano šolsko deco spored Adaimčevih originalnih mladinskih skladb in njegovih priredb narodnih in ponarodelih motivov za mladinsko petje. Koncert se je vršil v veliki Filharmonični dvorani ob obilni udeležbi mladih in odraslih. Večina to pot izvedenih skladb je bila ie večkrat na sporedu koncertov tega mladinskega zbora in jih je večina tudi zalo našemu ušesu že kaj dobro poznana. Vendar človek rad še vedno znova sliši zlasti nekatere med njim in rad tudi sprejema to pesem od tega mladinskega zbora, ki ima v svojem podajanju vedno nekaj otroško lepega, takega, kar se utrinja le iz preproste, a tem bolj iskrene otroške duše, ki zna prav v svoji preprostosti tako naravnost prisluhniti pravi umetnosti — čeprav јз teh pesmi svežina v podajanju tekom tolikega časa že nekoliko ovenela. Koncert, ki ga je vodil zborov stalni pevovodja Avgust êuligoj, je bil zelo primerna in lepo uspela mladinska prireditev. V. U. , Plesalni par Mlakarjev (Pino ln Pia) Je bil znova deležen velikega priznanja ter je »Neue ZUrcher Zeitung« v obširnem poročilu o mestnem gledališču poudarila »vso umetniško resnobo« in »tehnično dovršenost« njih velikega znanja. Poročilo se je nanašalo na uprizoritev »Srednjeveške ljubezni«. Za to plesno dramo je sestavil glasbo Fran Lhotka, vodja Glasbene akademije v Zagrebu. Dvojni roparski Metlika, 18. februarja. V prijaznem naselju Čurili pri Metliki je bil v pretekli noči izvršen zverinski umor, ki priča, kako daleč lahko pripelje pohlep po denarju človeka in ga izpremeni v pravo zver. Kra^evčevo hišo v Čurilih št. 10 sta si vzeli v najem Frlan Bara, 85-letna žena, in njena hči, okro 60-let stara Vraničar Marjeta. Vraničar Marjeta je bila nad 30 let v Ameriki in se je pred dvema letoma vrnila. Ima pa v Ameriki še 3 brate in eno sestro, ki ji vedno pošiljnjo podporo v denarju. Obe sta bili na glasu, da imata denar in bilo je morda ravno to usodno za njiju življenje. Na predvečer so opazili na podu poleg hiše, kjer sta stanovali, nepoznanega moškega, ki je bil do vratu zarit v slamo, čez glavo pa pokrit s suknjičem. Poleg njega pa je ležal nahrbtnik. Ta mož pa nima nič zveze z umorom, ker je v času dejanja se spal in tudi pred orožniki dokazal svojo nedolžnost. Danes zjutraj ob 8 je soseda Jožefa Govednik nesla hlebček kruha k Vraničarjevi. Vrata so bila zaprta in tudi okna. Gledala je skozi okno in klicala, naj pridejo odpret. Ker se nihče ni oglasil, je šla domov in možu povedala, da se Ji zdi, da pri sosedovih ni nekaj v redu. Ob pol devetih se je soseda vrnila in opazila, da so okna zastrta. Ker je Govednik Jožefa na vsak način hotela priti v hišo, Je neki moški pri drugih vratih pobegnil čez Go-vednikov vrt v smeri proti Borihi. Mož je čez glavo vrgel suknjo in hitro bežal. Govednik Janez, ki ga je opazil, ga je zasledoval prav do Borihe. Pred Boriho pa se je obrnil in bežal nazaj, ker jo nekdo zakričal iz gozdn, da jih je notri še več. Prišedši nazaj, je šel Govednik v hišo in se mu je že v veži nudil prizor, kakršnega še ni videl v svojem življenju. Pri stranskih vratih na tleh je ležala na trebuhu Vraničar Marjeta s presekanim vratom in razbito glavo, popolnoma napravljena, kar je do- bila zlita in ne spijena v ubrano zvočnost, a to je pač pri naših prilikah usodno posebno v primerih, kot je bil ta, čeprav je treba na splošno poudariti nujno potrebo, da naj bi dobili tudi Slovenci vendar enkrat že orkestralni ansambel, ki bo imel to prepotrebno lastnost, da bo uigran in zvočno vlit. Sicer pa je dirigent v tem zmislu z orkestrom mnogo dosegel; saj pa je tudi njegova glavna odlika v tem, da zna izvajajočo skupino v igri urediti in izenačiti v ritmičnih in dinamičnih potezah. In tako eo bile kot vedno tudi sedaj izvajane umetnine lepo umerjene, počesane in izlikane, dočim je bil notranji izraz bolj zabrisan, večkrat tudi ne izgre-ben, v čemer se je izgubila marsikakšna globlja izrazna poteza. Tudi bi se dala mestoma arhitektonska raztrganost z interpretacijo nekoliko zabrisati. A v splošnih potezah je imelo podajanje vendar dostojno lice. Udeležba pa bi vsekakor lahko bila številnejša. V. U. Dve gostovanji v mariborskem gledališču Na pustno nedeljo zvečer Je v mariborskem gledališču gostovala v opereti »Baron Trenk« priznana in priljubljena pevka ga. Ančica Mitroviče-va, ki je naši gledališki javnosti že znana iz svojega pevskega udejstvovanja prejšnjih let. V vlogi Lidije si je ga. Mitrovičeva po iskreno pozdravljenem nastopu na mah pritegnila navzoče poslušalce. Glas ji je vseskozi enovit in vprav kovinsko čist, prožen v vseh legah in lehak, poleg tega pa zvo-nek in prodiren, tako da je brez težav obvladal ves pevski in orkestrski ansambel ter primerno nad njim dominiral. Z velikim notranjim doživetjem muzikalnib vrednot Je znala pevka dati svoji pevski partiji resničnega življenja in je z razgi bano izraznostjo dosegla pravi odnos do poslušalca. Na mnogih mestih je bilo čutiti, da je vse ostale, MOJ PRIJATELJ, ZDRAVNIKI Skupaj sva hodila v šolo, skupaj sva uganjala mnoge mladeniške budalosti. Danes je moj prijatelj zdravnik, a obenem pravi dobrotnik človeštva. Njegova neutrudljivost, sposobnost in volja do dela, njegovo veliko znanje in poznavanje novih pridobitev znanstvu in njegovo veliko praktično izkustvo, so temelji njegovega uspehu. Ni torej čuda, da ga njegovi bolniki obožujejo. Hvala svojemu dobremu zdravju, nikdur nisem potreboval njegovega zdravniškega sveta. Nekega dne ga slučujuo srečam pred hišo. Prijazno me pozdravi: »No, stari, zakaj si tako slabe volje?« Začudil sem se. On zares vse opazi. »Hm!« mu rečem, »nič važnega!« »No? Povej vendar, kaj je!« Pa sem mu povedal, da trpim že nekaj dni hude bolečine in neznosno srbečico na gotovem diskretnem delu telesa. »Ah, tako, hemoroidi!« odgovori on z obžalovanjem. »Zelo neprijetno, laka stvar se no sme nikoli zanemarjati. Pojdi z menoj, takoj bomo pogledali!« Šel sem z njim v njegovo ordinacijo, kjer me je pogledul in dal v roko dva mala poskusna zavojčka, rekoč: »Tu imaš nekaj!« »Vzemi to zjutraj in zvečer in v slučaju, da to ne bi zadostovalo, pojdi v najbližjo lekarno in zahtevaj POSTERIbAN, mast in čepke. Pozdravljen, ni treba več priti, to koristi.« Za mojo zahvalo ni imel več časa. V čakalnici so čakali bolniki. Tri dni pozneje sem se mu zahvalil pismeno. Bolečine so ponehale, ravno tako tudi srbečica. O kakem vnetju ali dražljajih ni bilo nobenega sledu več. Kako zadovoljen sem bil, dn sem srečal svojega starega prijatelja, dobrega zdravnika! POSTERISAN se dobiva v vsaki lekarni. Tuba masti Din 36.—, a škatlica čepkov suino Din 49.—. Oprl reg. 8. »t. W«/S2 umor pri Metliki kaj, da je bil zverinski umor izvršen, ko jo Marjeta že vstala in da je hotela klicati na pomoč in bežati iz hiše, pa ji je zločinec prej presekal nit življenja. V hiši na postelji pa je ležala njena 85-letna mati, ki ima nad levim ušesom popolnoma razbito lobanjo, obrnjena je bila k zidu in jo je zločinec najbrže ubil v spanju. 85-letno starko je zločinec popolnoma zametal z blazinami in perilom in tako zakril strašno dejanje. Vsi predali eo bili odprti. Postelja, na kateri je ležala Marjeta Vraničar, vsa prekopana in pre-obrnjena. Amerikanski zaboj s silo odprt, kar priča, da je zločinec iskal denar. V noči je padal sneg in je po stopinjah videti, da je zločinec prišel po polnoči. Prišel je v hišo skozi podstrešje, kjer je odtrgal desko in s podstrešja prišel po lestvi v hišo. V veži in v hiši je bilo polno suhega mesa, katerega je hotel vlomilec vzeti s seboj, pa je bil predčasno prepoden. Pokojni sta bili veseli ženski in druea na drugo zelo navezani. Med sosedi je bilo prav prijateljsko razmerje in vse obsoja človeka, ki je storil to gnusno dejanje. Pokojna Marjeta ali »Američanka«, kakor so jo imenovali, je živela v vednem strahu, da jo l>o nekdo enkrat ubil. Sosedu g. Govedniku je celo naročila, če bo kdaj ponoči klicala »Govednik«, naj takoj pride. No In kdo bi si mislil, da bosta nesrečnici tako žalostno končali. Vsa vas in bližnja okolica je zaradi strašnega zločina silno ogorčena in vse čaka samo na trenutek, ko bo padel zločinec pravici v roke. — Pri caprtjn. motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >Fran»-Ji>-eet grenčire«. pevce in orkester, nekako fwlegnila za seboj. Zato smo tudi tembolj občutili potrebo po večjem zanosu, po popolnejši vigranosti in ubrani homogenosti našega opernega orkestra. V igri je ga. Mitrovičeva ugajala s svojim finim in aristokratskim nastopom, ki se je njeni vlogi močno prilegal. Vsaka kretnja je bila zares neprisiljena, vzrastla iz, nujnosti in življenjske resničnosti. Le v tretjem dejanju je igralska sila odpovedala njej. kakor tudi ostalim. Dejanje že samo po sebi v opereti tu zastane in nima več prave gonilne sile v svojem razvoju. Pri tej predstavi se je pa ta nerazgibnnost še očitneje pokazala. Morda je bilo temu nesoglasju krivo dejstvo, da je ga. Mitrovičeva pela v srbohrvaščini, in je to vse ostale pevce in igravce premotilo. Njej ob strani je pel naslovno vlogo barona Trenkn g. Belizar Sancin. Od ostalih vlog so predstavljali Marico gdč. Barbičeva, Nikolo, g. Verdo-nik, Kornelijo ga. Slava Gnrinšknva, VVnrzbacha g. Rasberger, marquisa g. Danilo Gorinšek, V soboto, 13. februarja pa je v isti opereti gostoval v naslovni vlogi g. Marij Šimenc, ki je tudi v Mariboru že znan, saj je svojo glasbeno življenjsko pot pričel vprav na mariborskem odru. Baronu Trenku je dal s svojim nastopom mogočno, orjaško zunanjost, ki ji v igri ni manjkalo neprisiljene goste. Njegov tenorski glas, ki je sicer neprijetno presenečal s svojim nazalnim nastavkom zlasti vsakokrat ob prvih zvokih petja, je pa s svojo mehkobno mili no in pevsko prožnostjo močno ugajal, ludi dramatične razgibanosti je bilo v njegovem petju dovolj. Z lahkoto je obvladal višino in prevladoval zbor ter orkester; v pianu pa smo pogrešali raz-ločnejše izreke. Med njegovim petjem, ki je imelo kakor rečeno mnogo dramatične razgibanosti ter med orkestrom smo tudi tokrat čutili precej neskladnosti. Lidijo je pri tej predstavi pela gdč. Igličeva, ostale vloge pa so bile v običajni zasedbi. Bb. Drobne novice Koledar Sobot», 20. februarja: Kvatre; Sadot in tovariši. Novi grobovi •f" V Ljubljani je mirno v Oospodu zaspala gospa Marija Ma n d e I j, soproga ravnatelja tobačne tovarne v jiokoju. Pogreb bo v nedeljo ob 4 jx»poldne iz hiše žalosti Gregorčičeva ulica 7 a-p ua jx>kopališče k Sv. Križu. -f- V Ljubljani so včeraj popoldne pokopali gospoda Mihaela Frančiča, davčnega upravitelja v pokoju, ki je umrl v 84. letu starosti. -f" V Mokronogu je mirno v Gospodu zaspal gospod Fraue Koleno, |>o=estnik in gostilničar. Pokopali so ga včeraj dojioldne na farnem pokopališču v Mokronogu. -J- V Kranju je umrl gosp. Mihael J a k o f -č i č, posestnik in brzojavni mojster v pokoju. Dosegel ji lepo starost 80 let. Pokopali ga bodo danes ob 3 popoldne na župnem pokopališču v Krauju. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje I ARTIN D R A C É ES SREDSTEV ZA IZTREBLJENJE IMAMO VELIKO Sigurno, milo. normalno izpraznjenie omogočujejo ARTIN - DRAŽEJE Dr. WANDERA. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dra-žej Din 8'— in v vrečicah po 2 dražeji Din Г50. __Ogl. »g. pod S. br. 2211133. — Prometna nesreča. V ponedeljek, 15. t. m. ob 15 se je prevrnil na državni cesti Cerknica— Rakek Zumrov avto in se močno poškodoval, razbil šipe in pa zmajal ogrodje. Posebno je poškodovana streha avtomobila. V njem se je vozil notar gosp. Maležič Peter iz Cerknice. Dobil je poškodbe po glavi in desni roki. Prvo pomoč mu e nudil banovinski zdravnik dr. Franjo Smerdu, ki mu je prevezal rane. Želimo priljubljenemu gospodu notarju skorajšnje popolno okrevanje. Avto baje ni bil zavarovan proti jx>škodbam in bo moral lastnik sam trjrcti Škodo. Potniki pa so bili zavarovani. Nesreča se je zgodila na spolzki cesti na ovinku par sto metrov iz Cerknice. — Prepovedan prihod v našo državo. Finančno ministrstvo v Belgradu je z odlokom U. t. m. prepovedalo prihod v našo državo trgovcu Izraelu Perlsteinu, rodom iz Češkoslovaške, ki je znan mednaroden lihotajiec z valutami. Naše dinarje je iztihotapljal v Švico. Obmejni organi so prejeli nalog, da Perlsteina takoj na meji zavrnejo nazaj cli ga pa aretirajo. Pravijo, da je ta Perlstein na glasu kot eden najdrznejših tihotapcev. — Združenje kinomalografskh podjetnikov dravske banovine sklicuje svojo U redno skupščino na dan 5. marca ob 9.30 v garederobni dvorani kina Union v Ljubljani. — Radi visokih snežnih žametov na Črnivcu avtobus Liubljana—Kamnik-Gornji grad—Ljubno do preklica ne obratuje. — Neznano kam izginil. Matevž Sedmak, oze-njen kamnosek, star 55 let, rodom od Sv. Križa pri Trstu, ima dokaj burno preteklost. Več let je živel v Turčiji, od koder pa so ga izgnali, ker je bil nevaren tuji lastnini. Nedavno se je pojavil v Mariboru, od koder pa je pred dnevi neznano kam izginil. — Tudi Kuharska knjiga je potrebna našim gos]>odinjani, |>osebno v časih sjilošne draginje, da si znajo tudi ob pičlih sredstvih pripraviti tečna in izbrana jedila. Za take čase priporočamo: Varčna kuharica. Knjiga vsebuje navodila in recepte za pripravo okusnih in zdravih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe In dobre čnse sestavila Marija Remec, II. pomnoženi natis. Stane vez. 36 Din in ima 222 strani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1920. Vsa navodila in recepti so večkrat preizkušeni, tako, da se vsaka Jed lahko postavi na sleherno mizo. Tudi pri vsakdanjem vprašanju: »Ka.i bom danes kuhala ?« skuša naša kuharska knjiga pomagati vsaki gcsjiodiiiji na ta način, da ima kazalo jedil pregledno sestavljeno. Knjiga je namenjena predvsem kmečkim in delavskim go»podinjam, z uspehom jo pa bodo uporabljale tudi meščanske gospodinje. — Toplo priporočamo! — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Joseiova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Og!. rog 8. br. 1ХН71/И. _ V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. t. m. je objavljena »Uredba o trgovinskem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in združeno kraljevino Veliko Britanijo in Severno Irsko«, dalje »Seznam angleških naprav, ki so pooblaščene izdajati potrdila o izvoru blaga«, »Naredba, s katero se izvzemajo od obveznosti zavarovanja osebe, zaposlene pri uradih, napravah in podjetjih javnopravnih teles«, »Pravilnik o uporabljanju in upravljanju sklada za pospeševanje turizma v turističnih krajih kraljevine Jugoslavije«, »Izpremembe in dopolnitve odločbe št. 7482/IV Ui navodil 7500'IV k predlogu zakona o občni carinski tarifi«, »Izprememba členov 42. in 57. pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav«, »Izpremembe uredbe o monopolskih taksah št. 40.625 (glede vžigalnikov ln kreeilnlkov)«, »Črtanje tretjega odstavka člena 16. pravil o predpisovanju in oddtjanju zdravil in ublranju plačil zanje«, .Razglas o ustanovitvi posebnega odseka za elektrostroine posle« in »Razglas ô postavitvi novega banskega svetnika za mesto Ljubljana«. — Umivalnik vrgel v zdravnika. V Zagrebu so na tramvaiakih tračnicah pobrali nekega delavca. Bil je vea krvav in eo ugotovili, da je bil močno ranjen na glavi. Rano je dobil očividno v pretepu Prepeljali eo ga v bolnišnico, kjer mu ie zdravnik hotel nuditi pomoč. Delavec, ki je bil močno pijan, pa je prevrnil etol, zgrabil umivalnik, ga vrgel proti zdravniku in nato pobegnil Iz bolnišnice Natli «o ga kmalu in pripeljali nazaj v bolniSnlco Delavec je bil tako pijan, da ne ve, kdo ga je idarll po glavi. — Vid vtilh o1 9. in Jutri ob 4., 6. in 8. zvečer krasen film »Škrjanček poje, žvrgoli.. .< V glavni vlogi Marta Eggerth. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. 1 Maša za turiste, izletnike in smučarje bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 1 Razstava slik akademskega slikarja Slavka Tomerlina bo otvorjena v nedeljo 21. t. m. ob 11 dojioldne v Jakopičevem paviljonu in ostane odprta do 2. marca. I Jacobus Gallus-Carniolus, ki ga nekateri tudi nazivajo Petelin, bo po evojih kompozicijah obsegal dobršen del Akademskega koncerta dne 1. mai-ca. Rojen je bil 1550 nekje na Kranjskem, odtod tudi negov naziv Carnioltis. V mladosti je bn pevec dvornega zbora na Dunaju, pozneje kantor v Olomoucu in v Pragi, kjer je umrl leta 1591. Nje- fova glasbena tvornost je bila izredna. Komaj l let star je zapustil potomcem okrog 700 kompozicij, prav gotovo pa je, da se jih je mnogo porazgubilo. Njegova najpriljubljenejša forma so mo-teti, ki jih je izdelal do klasične pofiolnosti. Napisal je tudi nekaj madrigalov, večinoma svetnih pesmi Poleg Orlanda I.aesa in Palestrine je Gallus najodličnejši predstavnik glasbene tvornosti 16. stoletja, ki jo nazivamo »musica nuova«. Uvedel je delitev zbora za tako zvano »chori spezzati« (Be-nečanska smer). Presežna stran Gallusovega dela pa leži v motetih, kjer obravnava religijozne teme po latinskem besedilu psalmov in psaltrov. V kompozicijah mu gre za strogo arhitektonsko gradnjo, za notranjo napetost, kjer s čudovito invencijoz-nostjo doseza ao senzualnih efektov Dela ki jih bo izvajal Akademski lovski zbor, z izjemo znanega »Ecce quomodo morilur lustus«, še niso bila izvajana. Izvajala je Gallusa drugače pri nas prva Glasbena Matica pod dirigentom Matejem Huba-dom leta 1906, drugič pa dirigent goep. Mirko Polič 1932 na festivalu. Na dela, ki jih bo 1. marca letos izvajal v veliki unionski dvorani Akademiki pevski zbor pod dirigentom gosp. Francetom Ma-roltom, se o priliki še povrnemo. 1 Brezposelni šentjakobskega okraja (od Pod Tranče do Dolenjskega mostu) ae prosijo, naj se zglase, kateri se še niso, v nedeljo dojioldne od 10—11 na Privozu 4. na dvorišču (keglijšče) v svrho statistike brezjioselnih omenjenega okraja. 1 Zadnje tri dni nobene nesreče. V zadnjih 3 dneh kronist lahko zaznamuje razveseljivo dejstvo, da nI splošna bolnišnica sprejela nobenega ponesrečenca odnosno poškodovanca tako z dežele ne, kakor tudi lz mesta. Tudi reševalna postaja v teh dneh ni intervenirala prt nobeni nesreči. Do včeraj opoldne je splošna bolnišnica že sprejela 4200 bolnikov na razne oddelke. I Podstrešne srake. Neznan vlomilee je vlomil v podstrešno shrambo Hiharda Negovetiča na Celovški cesti ter pobral razno obleko in drugo blago v skupni vrednosti 2400 Din. — Veliko smolo je Imel 17. t. m. okoli 14. Jože Kastelie, 29 letni klatež iz Velikega Oabra, okraj Litija, ki je presedel že več let po Ječah. Splazil se Je bil omenjenega dne v podstrešje velike mestne hiše na Jegličevi cesti. Tam je v vreče nabasal mnogo blaga. Pod streho pa je prišel dimnikarski pomočnik France Kočevar in ga zapazil, kako se je skrival pri dimniku z vrečo. Prijeli so ga in odvedli na policijo. 1 Itacija za berači in postopači. Policija je včeraj kot običajno organizirala racijo za berači. Dopoldne je aretirala 4 starejše berače. Eden se Je bil že nalokal s prlberačenim denarjem žganja. Pred dnevi je policija aretirala staro beračico in tatico Marijo DriiSkoviČevo, ki je bila že 39 krat kaznovana zaradi beračenja in manjših tatvin. Na Vldovdanski restl eo jo zasačllt, ko je prodajala razno perilo, tako rjuhe, robce, brisače in 2 namizna. velika prt« rdeče barve. DruškoviČeva pripoveduje, da je vse to našla na Sv. Petra cesti. Gotovo pa stvari Izvirajo iz kake tatvine. Oškodovana stranka naj se Jnvl na policijski upravi. I Tatvina medeninastih pip. Na tiru topničar-ske delavnic« pri gorenjskem kolodvoru je bilo pred dnevi ukradenih 5 medeninastih pip za umivalnike v vrednosli 1325 Din. Pipe so hiic iast železniške uprave. Pozor pred nakupom! Maribor m Radio-motnje še Tedno trajajo. Prejlll smo iz vrst naših naročnikov: »Poštna direkcija je obvestila časopisje, kakšne uspehe ima ie dosedaj v Mariboru njen strokovnjak za odpravo radio motenj. Vemo pa vsi naročniki radia, da so te motnje ostale prav take, kakor so bile. Najhujše pritožbe ao vedno prihajale na poštno ravnateljstvo od naročnikov v okolici gornje Gosposke ulice. Tam Je danes vsak sprejem brez motenj nemogoč. Prav tako se sliši od lastnikov radia tudi iz drugih mestnih delov Od iskanja neprijavljenih aparatov nimamo naročniki ničesar ln na ta način se ne bodo motnje v Mariboru nikoli odpravile.« m Oroinov smuk. Udeleženci Orožnovega smuka čez Pohorje «e odpeljejo danes popoldne ob 3. z Glavnega trga z avtobusom do Mariborske koče. Jutri zjutraj ob 6. start pri Mariborski koči, cilj pri večernem vlaku v Vuzenicl. m Hitlerjeve! zopet prihajajo. Vïeraj 9ta se prijavila pri naših obmejnih oblasteh zopet dva jiolitična begunca iz Avstrije. Bila sla to Josip Schwarz in Oto Črepinko iz Gradca. Oba sta bežala iz strahu pred aretacijo zaradi hitlerjevske propagande. Pri Schwarzu je napravila policija v Gradcu hišno preiskavo ter odkrila v stanovanju skladišče propagandnih letakov, kar bi mu bilo prineslo najmanj leto dni ječe. Oba pravita, da se je začel v Avstriji nov val preiskav proti Hltlor-jevcem in da lahko pričakujemo pri nas še več beguneov. m Še vedno blažena nemščina... V Mariboru sta pred dvema letoma ustanovila dva Avstrijca, ki sta pribežala k uani zaradi političnih pregreh, svojo trgovino. Oba gospoda pa sta tudi pri nas »stranmi deutsch«, kar dokazujejo njihova reklamna pisma, ki jih pošiljata širom naše domovine ter so eeveda vsa — nemška. Dvomimo, da bi se jima taka nemška reklama obnesla, zadeva pa je vsekakor značilna za miselnost tujcev, ki uživajo pri nas gostoljubnost. m Branjevce — vlomilec. Pred malim 9enaloni mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj branjevec Anton Pernat, ki ima svojo stojnico na Glavnem trgu. Pernat je obtožen zaradi vloma, katerega je izvršil v trgovino Helene Lu-kež v Vetrjnjski ulici 10. Pernat ima v kleti pod omenjeno trgovino skladišče za sadje in zelenjavo. Nekoč jo opazil, da se nahaja v stropu kleli luknja, ki je zadelana z lesenim pokrovom Radovednost ga je gnala, kaj je za tem jiokrovom ter je splezal po lestvi navzgor in odmaknil doske: nenadoma so je znašel sredi trgovskega lokala Heleno Lukcš. Poslužil se jo priložnosti ter jiobral razno blago in ga odnesel s eel>oj v klet, luknjo pa je zopet zaslonil s pokrovom. Pernata jo potem še večkrat premagala izkušnja va, dokler Lukeževa teh tatinskih pohodov ni opazila. Pri Pernatu so našli v zalogi za 9000 Din ukradenega blaga. Obsojen je bil na poldrugo lelo robije. m Rdeči petelin na deželi. Pri posestniku Francu Roberju v Sp. Goricah v Račab je zgorelo ostrešje na hlevu in kolarnica ter zaloga sena, več vozov in orodja. Škoda se ceni na 20.000 Din. Pri gašenju je zadobil posestnik hude opekline na obrazu in na levi roki, 14-letnegn domačega hlapca pa so jedva rešili s hleva na katerem so ga plameni presenetili. — V Lokavcu pri Sv. Ani v Slovenskih goricah je zgorelo ostrešje na hiši posestnika Tavla Ouček ter znaša škoda 5000 Din. m Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor opozarja, da Je 15. februarja potekel skrajni rok za plačilo I. četrtletnega obroka zgra-darine, pridobnlne, davka na poslovni promet in luksuz (pavšaliranega), rentnine, davka na neože-njene osebe, družbenega davka, vojnlce in posebnega davščnega dodatka na skupni brutto promet. m Mladina beži od doma. Zopet imajo na policiji prijavljen slučaj pobega od doma. Izginil je fired nekaj dnevi 17-Ietni Andrej Kovačev iz 2e-ezničarske ulice 13, kjer je stanoval pri svojcih. Fant je velike postave, podolgovatega suhega oiira-za, sivih oči, črnih las ter gologlav, oblečen v temnorižasto obleko in površnik. Sumijo, da se je odpeljal iz Maribora z vlakom. Cerknica Sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani je povabilo pred poravnalnao komisijo ki bo f>o-slovala v soboto, dne 20. februarja ob 3 popoldne pri okrajnem sodišču v Cerknici, več prič v znani zadevi med dr. Pušenjakoni in Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki je dr. Pu-seniaku odpovedal pogodbo. Zanimanje je zlasti med delavci veliko Predavanje o Španiji je imel gosp. Mirko Ja-vornik. V skoro dveurnem govoru, ki so ga pojasnjevale skiopiične slike, je oib obilni ude'ežbi temeljito brazložil vzroke bratomornega klanja in razblinil v nič fantazije onih zapeljancev, ki so dogodke jx> svoje komentirali. Stekel volk napadel vas V Vaganih pri Banjaluki se je pripetil neverjeten slučaj Očividno stekel volk je pridivjal iz gozda v vas in tam napadel kmete, ki so bili na cesti. Volk je ugriznil štiri kmete in neko dekle. Volk je napadal samo ljudi in je divjal skozi vas dokler ni naletel na kmeta Marka Pezeroviča Ker je imel Marko 6ekiro pri sebi, je počakal volka in kmalu se je med njima razvila strašna borba Naenkrat pa se je držaj sekire prelomil in volk je skočil Marku na vrat. Ko je Marko videl, da je v smrtni nevarnosti, je zgrabil volka za uhlje, ga podrl na tla in se boril z njim, dokler niso pri hiteli kmetje s sekirami in ubili volka Ogrizene ljudi so poslali v Banjaluko v Higijenski zavod. ЛУшушјеШ гмјшршћфна od jeseni do pomladi. Komaj je minit en prehlad, se je ie kl/ttb največji previdnosti znova prehladih. V jeseni sem ji pričela dajati Biomalz, nakar je prešla zima brez vsa/tet a nahoda.« O.B Innsbruck. — Nežno otroško telo ie prav posebno občutliivo za jesensko mokroto in zimski mraz. Začne se z nahodom. A vedno ne ostane pri tem. Biomalz daie otrokom pravilno odporno moč. Ekslrakt iz 14.700 na solncu dozorelih ieč-menovih zrn je v dozi Biomalz BIOMALZ _Poskusim doza Din lž'80 v lekarnah. Za naše gluhoneme Ljubljana, 19. febr. Včeraj zvečer se je vršil v posvetovalni dvorani ljubljanske gluhonemnice občni zbor Podpornega društva za gluhonemo mladino. Občni zbor je zaradi odstopivšega predsednika dr. Steske vodil podpredsednik g. Cepon, ki se je spomnil pred kratkim umrlega člana g. inž. Šukljeta. Po kratkem referatu je podal besedo tajniku g. strokovnemu učitelju Vilku Maziju, ki je svoje poročilo podal prav izčrpno. Predvsem je omenil delovanje društva v preteklem poslovnem letu. Število članstva se je dvignilo na 205, kar pa je vsekakor premalo za tako humanitarno ustanovo. Tudi je v svojem poročilu opisal težko življenje gluhonemih otrok v ljubljanski gluhonemnici. Stavba, ki je bila svoj čas namenjena 50 otrokom, ima sedaj pod streho nič manj kot 112 otrok. Vsako jesen pa prihajajo nove prošnje, a jih ne morejo sprejeti. Nujno je potrebno, da se stavba poveča ali dogradi nova, ki bo povsem ustrezala namenom. V letošnji banovinski proračun je vnešena vsota 100.000 Din za povečavo gluhonemnice, toda to je vsekakor premalo. Potrebno je propagandno delovanje. Naj se o delovanju društva obveste vsi sloji, naj se jim vzbudi zanimanje za gluhonemce in uspeh bo brez dvoma velik. S prošnjo, naj člani delajo po svojih močeh za društvo, je g. tajnik zaključil svoje izčrpno poročilo. Blagajniško poročilo je podala strokovna učiteljica Vita Zupančičeva, ki že 25 let deluje za uboge gluhoneme. Na lanskem občnem zboru se je osnoval Sklad Vite Zupančičeve, iz katerega se vsako leto dajejo gotove podpore najrevnejšim in najpotrebnejšim gojencem -višjih razredov. Kakor lansko leto tako bo tudi letos ta vsota 1000 Din. Ves sklad pa ima sedaj 12.524 Din. V preteklem letu je bilo tudi veliko izdatkov, pa tudi prejemki so bili še dokaj razveseljivi, tako da je sedai v blagajni (skupno s skladom) 45.224 Din. Pri tej priliki je bilo govora tudi o občinskih prispevkih, ki pa so žalibog zelo skromni. Za nadzorni odbor je poročal g. Gartus, ki je predlagal odboru razrešnico s pohvalo. Nato so bile volitve novega odbora, ki pa se je spremenil le v toliko, da je namesto odstopivšega g. dr. Steske prevzel predsedniške posle g. dr. Oton Pnpež, preds. dež. sod. Pri debati je bilo stavljenih veliko lepih predlogov, o agitaciji, o izvestjih, o delovanju gluhonemih ter o delovanju članov samih. Predvsem je pozdraviti vest g. kateheta gluhonemih Tomčta, da bo meseca aprila v frančiškanski dvorani prireditev za gluhoneme in pa, da namerava izdajati mesečnik za gluhoneme. Ves občni zbor pa je bil ena sama prošnja po čim večji pomoči, ki so jo potrebni nesrečni gluhonemi. Saj gluhonemi potrebuje pomoči le nekaj časa, potem pa je izdatna pomoč kjerkoli. Jesenice JESENICE V I. DRAGINJSKI RAZRED. Mestna organizacija JRZ je začela akcijo za prevedbo Jesenic v I. draginjski razred. Izdelana je bila obširna spomenica, opremljena z dokazil-nim materijalom, iz katerega je bilo razvidno, da o cene življenjskim potrebščinam na Jesenicah mnogo višje kakor v mestih, ki uživajo ugodnosti I. draginjskega razreda. 400 državnih uradnikov, ki bivajo tu, je radi draginje zelo prizadetih, saj zaslužijo nekateri le po 600 Din mesečno. Organizacija je prejela odgovor, da zaenkrat Jesenicam še ne more biti priznan I. draginjski razred. Začeto akcijo bo mestna JRZ nadaljevala. Še ni sporazuma. Kakor poročajo lokalni jeseniški listi, med podjetjem in med delavstvom še ni bil dosežen sporazum za novo kolektivno pogodbo. Zdi se pa, dà bo po obojestranskem prizadevanju pogodba v zadnjem terminu le jxxlpisana. Potek pogajanj je pokazal močno voljo in objektivnost jeseniškega delastva in tudi razumevanje podjetja. Zadnji termin za podpis je 23. februar. Za novo elektrarno. Član banskega sveta jeseniškega mesta gosp. Arnež je imel na zasedanjih banskega 6veta govor, v katerem je poudarjal nujnost zgraditve nove elektrarne za tovarno. Letošnjo zimo mora radi jximanjkanja električne energije trj>eti 500 delavcev in žrtvovati svoj zaslužek. Tovarna bo zaprosila oblasti za dovoljenje nove centrale, ki naj podpre slovensko jv>d-ietnost in reducira dopuste delavcev, ki so letos tako prizadeti. Min. predsednik dr. Stojadinovič doma Izjava g. Antone sc a Belgrad, 19. febr. m. Nocoj ob 9.40 sta se vrnila iz Aten v Belgrad jugoslovanski ministrski pred-sednik In zunanji minister dr. M. Stojadinovič in romunski zunanji minister Viktor Antonescu. Na kolodvoru ju Je sprejela in pozdravila celokujma vlada z notranjim ministrom dr. A. Korošcem na čelu. Pri sprejemu obeli državnikov so bili na kolodvoru tudi vsi diplomatski zastopniki držav Male zveze In Balkanskega sporazuma ter veliko število poslancev in senatorjev JRZ, kakor ludi vos mestni odbor JRZ za Belgrad, Zemun in Pančevo, Gospod Antonescu ostane v Belgradu ve« jutrišnji dan 1er ee bo v teku dneva sestal z našim ministrskim predsednikom dr. Stojadlnovičem. Belgrad. 10. febr. Nocoj ob 9.50 sta prispela iz Aten v Belgrad naš ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič in romunski zunanji minister Viktor Antoneecu. Ob tej priliki je bil romunski zunanji minister g. Antonescu lako ljubezniv, da je dal zastopnikom osrednjega tiskovnega urada tole izjavo za jugoslovanske liste: »V veliko radost mi je, da sem se lahko ustavil na svojem potu v Bukarešto v lepi prestolnici prijateljske in zavezniške države, ki jo vežejo lako prisrčne vezi z mojo državo. Uporabljam to priliko, da Izrazim svoje najgloblje spoštovanje Nj. kr. Vis. knezu-namestnlku Pavlu. Imel sem čast potovati z vašim ministrskim predsednikom g. dr. Stojadino-vičem, ki je pri naših razgovorih v Atenah pokazal toliko prirojenega mu lakta in obzirnosti. Svojo pot v Bukarešto nadaljujem jutri zvečer, da obvestim Nj. Vel. kralja Karola in kr. vlado o velikem uspehu naših razgovorov v Alenah. SIcer je o naših pogajanjih povedal Že vse komunike, ki smo ga izdali po končanih razgovorih, vendar naj mi bo dovoljeno izrazili svojo zadovoljnost nad harmoničnim sodelovanjem in vsestranskim razumevanjem, ki se је pokazalo na konferenci v Atenah, kjer Je vladalo vseskozi prijateljsko in razumevajoče ozračje. Jutri bom nadaljeval svojo razogovore z všim ministrskim predsednikom g. dr. Stojadlnovičem, ki se pač ne morejo drugače končati kakor s takšnim rezultatom, ua bo v korist obema prijateljskima državama, med katerima vlada tako globoko prijateljstvo, da pač ne more priti do kakšnih nesoglasij.«