Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — V petek podal se je trgovinski minister v Budim-Pešt nadaljevat carinske razprave z ogersko vlado deloma zarad carine na petrolej, deloma pa zarad ponovljenja trgovinske pogodbe z Rumunsko. Bukovinski poslanec Lupul vprašal je v delegacijah, kako stojimo z Rumunsko zarad ponovljenja trgovinske pogodbe, na to je Kalnoky odgovoril, da se nadja dobrega vspeha, da se je rumunska vlada prepričala, koliko škode ji prizadeva carinska vojska z nami, in da se bodo obravnave pričele v malo dneh. — To se je res zgodilo: razgovori so se zopet pričeli, pa ker so na Rumunskem ravno sedaj nove volitve, pri katerih opozicija zmaguje, so se daljni razgovori odložili z,a toliko časa. da se pokaže, kdo tam v roke dobi krmilo vlade. — Za Raaecky-jev spominek nabranih je uže nad 207.000 gold. — Princesinja Valerija, katera je imela v Išlnu ostati samo do 24. dne t. m., ostane, kakor se sploh sodi, zaradi bolehnosti še dalje v Išlu.
Budim-Pešt. — V soboto imela je avstrijska delegacija svojo drugo sejo. oziroma prvo, v Kateri prišli so v obravnavo predlogi budgetnega odseka. Na dnevnem redu bilo je poročilo o proračunu za redne potrebščine vojne, o nekaterih dodatnih kreditih in pa o podaljšanji pravice za porabo prej dovoljenih kreditov za vojno. — O teh predmetih poročal je češki poslanec dr. Mattuš; o daljnih točRah dnevnega reda namreč o proračunu za skupno finančno ministerstvo in pa o proračunu za skupni najviši računski dvor poročal je dr. Poki ukar. Predlogom zadnjega poročevalca pritrdila je delegacija brez ugovora, pri proračunu za vojno pa se je vnel nenadoma jezikovni boj, katerega je zakrivil koroški zastopnik z Dunaja Dumreicher.
Ta je skušal dokazati, kako se zadnjih 7 let tudi v vojni nemščina odriva in pomika nazaj, kako bo vse to še hujše od leta 1890. počenši itd. naglašal je, kako mora za vojaške rodbine celo nemšKi „Schulvereiu" vzdržavati nemške šole in je sklepal s tem, naj vojni minister po izgledu dveh obstoječih vojaških nemških šol v arsenalu na Dunaji in pa v Zadru napravi še več druzih takih šol. V obče dokazaval je, kako bi se potom vojaštva morala nemščina širiti po vsej državi.
Galicija. — Na mesto sedanjega deželnega maršala ZibliJsieviča, kateri uže delj časa boleha zn pljučno bolezuijo, je za deželnega maršala imenovaa grof Tarnovski.
Bolgarska — Zadnjo soboto zapustil je general Kaulbars in z njim vred vsi ruski konzuli in agenti Bolgarsko. Zadnji navidezni povod za ta korak ruske diplomacije ali ruskega čara bil je ta, da bolgarska vlada na zahtevanje Kaulbarsovo po zadostenji zarad žalenja nekega ruskega „Kavasa" v Plodivu, ki je hotel pri tamošnem telegrafiškem uradu oddati depeše, ni ne o igovorila in ne v odločenem času dala zado-stenja. — Uradni ruski časniki trdijo, da je odhod Kaulbarsa le naravna posledica slepe trdovratnosti bolgarske vlade; drugi časniki pa trdijo, da je to odgovor Ruske na govora Salisboury-ev in Kalnoky-ev. „Novoje Wremja" pa piše: dogodba bo vladarjem in vlastem, ki so v Bolgarski v zakritji proti Ruski kazala, da se agitacija bliža koncu. V Bolgarski se bodo nasprotniki prepričali, kedaj bo Ruska prestopila od besedi k dejanji.
Za položaj izrekoma glede zaveznikov, katerih bi se imela Ruska nadejati, je to, da Kaulbars pred svojem odhodom varstva ruskih podanikov ni izročil, kakor se je  pred culo zastopnikom  Nemške,  ampak
378
Francoske. Ker je naravno in sploh navadno, da v takih slučajih namestuištvo izroči zastopnikom one države, s katero so njene razmere najprijaznejše, iz tega sme dosledno sklepati, da so se razmere med Rusko in Nemško zadni čas zelo ohladile in da ste se Ruska in Francoska izdatno sprijaznile. — To pa je velikega pomena za Avstrijsko Nemško zvezo posebno pri seuanji borbi za vpliv na Balkanu.
O tem, česa je pričakovati v Bolgarski v bližni prihodnosti, si ne upa nihče ugibati, ker so zadnje dogodbe Kazale, da je to sploh nemogoče, ker v Ruski, kakor v nobeni drugi državi, rnajno politiko neposredno narekava car sam.
Hrvatska. — Zadnjo soboto imel je deželni zbor prvo svojo sejo, v kateri je bila najpooienljivejša dogodba interpelacija dr. Antona Starčevič-a, v kateri ta poslanec trdi, da naša država po berolinski pogodbi ni pravice imela Bosno zasesti, preden se ni dogovorila s Turško, da brez takega dogovora v Bosni gospodari, kakor v lastni deželi; dalje omenja, da bi znala Ornagora zahtevati, da pustimo zasedene dežele.
Točno pa trdi: Domače (bozensko in hercegovinsko) prebivalstvo bo tam v svoji obupnosti seglo po orožji m na lastno roko ali s pomočjo drugih na to delalo, da se iz dežele odpravijo ljudje, katero tamošno prebivalstvo smatra za svoje zatiratelje. „ Pravica zahteva, da Hrvatje za interese Avstro-Madjarske in druzih toliko store, kot Avstro-Madjarska in drugi za interese Hrvatsko." Konečno vpraša: Jeli vladi znano, ali se je o tem podučila v kaj nameravajo merodajni krogi Avstro-Madjarske za ta slučaj storiti, ako bi kedo od države zahteval, Bosno ;in Hercegovino zapustit.
Ban Khuen-Hedervary je na vprašanje odgovor odrekel, ker se je poslanec popolnoma izvan države postavil, zoper srditev pa, kakor bi se država ne držala pogodeb, se je odločno zavaroval, glede položaja v Bosni pa je izrekel, da se poslanec dosledno drži načela: vse in vsakega grditi.