Starši prosijo za podporo novi ljudski šoli v Celovcu
V novem šolskem letu bodo naši otroci v Celovcu dobili novo ljudsko šolo. Šola je privatna, pouk bo v dveh deželnih jezikih. Zato je potreben denar. Kljub podpori Mohorjeve družbe bodo starši morali plačevati šolnino. Tega ne zmorejo vsi. Kjer je potrebno, hočemo pomagati. Zato Vas prosimo za podporo. Položnice so priložene tej številki Našega tednika.
Združenje staršev Mohorjeve dvojezične ljudske šole v Celovcu
naš tednik
LETO XXXXI. Številka 26 Cena 8,— šil. (1000 din) petek, 30. junija 1989
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Haider izsiljuje in hoče z 31. dec.
ZAPRETI OBIR!
Skupnost južnokoroških kmetov: zaprtje bi imelo katastrofalne posledice za naše kmete
MLADA KEL in NOVI FOSILI
v soboto, 1. julija, V GLOBASNICI!
Mlada KEL vabi to soboto v Globasnico na ustanovni občni zbor, ki bo ob 18. uri pri Šoštarju. Nato bo igrala znana skupina NOVI FOSILI.
Deželni glavar dr. Jorg Haider je po seji koroške deželne vlade dejal, da bo tovarno celuloze Obir z 31. decembrom zaprl, (do tega termina lahko da dovoljenje ministerij za kmetijstvo) nove tovarne za brušenje lesa pa menda ne bo. S to izjavo hoče Haider očitno prisiliti Slovenijo papir, da bi le kupila oz. prevzela tovarno celuloze v Magdalenu, za katero dežela še do danes ni našla kupca. Magdalenu vrhu tega grozi stečaj in zaprtje.
Podjetje, kateremu grozi stečaj in zaprtje in je vrhu tega gospodarsko menda nerentabilno, naj bi prevzel Slovenija papir in tako končno rešil deželo tega problema. Toda ker to ni možno, je zdaj
Haider krepko ukrepal in Sloveniji papir napovedal tudi konec v Obirju.
Proti zaprtju O dirja, kar bi pomenilo izredno gospodarsko slabitev za celotno regijo, se v bistvu tudi socialisti z Ambrozyjem niso izrekli, zahtevajo pa nova delovna
mesta za delavce tovarne. Izrecno proti zaprtju sta se izrekla NSKS in ZSO. Haider da hoče z zaprtjem Obirja gospodarsko slabiti dvojezično ozemlje. Haiderjeva najava je vojna napoved dvojezičnemu ozemlju, zato bo potrebno proti tej politiki organizirati odpor prizadetih.
Skupnost južnokoroških kmetov je zahtevala, da mora priti do direktnega prehoda med produkcijo celuloze in brušenja lesa. Zaprtje Obirja bi imelo katastrofalne posledice za gozdarsko in lesno gospodarstvo v tej regiji. V interesu kmetov zahteva zato SSK nadaljnji obstoj tovarne.
Ministrstvo za kmetijstvo odklonilo dovoljenje za Obir
Da kalna	trlftigen Grtinde (tir	dle beantragten
Fristerstreckungen	vorlagen, w*r dam Antrag nicht
j stattzugeben.
u
Diee muli nicht dae "Todesurteil" fUr die Firma eein, da es dem LH von Kttrnten frai staht, die von dar Firma OBIR eingereichte Vorstudle zur Errichtung ainar CTMP-Anlage zu behandeln und aomit dan Beztand dae • Herkea zu sichern.
Ministrstvo je odklonilo podaljšavo termina za gradnjo biološke čistilnice in zastopa mnenje, da je zdaj na vrsti deželni glavar Haider. (Glej stran 5)
itika
PIŠE
BERNARD
SADOVNIK
Komentar
Pri pripravah za ustanovitev Mlade KEL je bilo večkrat slišati očitek, da imamo koroški Slovenci inflacijo mladinskih organizacij. Mlada KEL bo potemtakem spet le ena več med mladinskimi organizacijami na papirju. Kakšna pa je dejansko ta preveč organizirana dejavnost? Naše tradicionalne mladinske organizacije v pretežni meri umirajo. Tiste, ki bi se lahko jasno in odločno zavzemale za narodno-politične predstave mladih, obstajajo samo še na papirju oziroma nagovarjajo samo določen krog visokošol-cev. Katoliška mladina pa v svoji vlogi in tudi poziciji v okviru laičnih cerkvenih ustanov ne more zasledovati samo narodnopolitičnih ciljev. Nagovori pa tudi predvsem samo mlade do 18. leta.
Tudi v drugih organizacijah in društvih ustanavljajo mladinske referate, ki pa so po večini samo olepšavanje dejanskega položaja. Kakor da mladina nima več zanimanja za prosvetno in politično delo?
Mislim, da je mladina pripravljena za delo, če res dobi tudi možnost sooblikovanja in soodločanja. Zato se tudi zbira v novih skupinah. Seveda pa tudi tam deloma manjka šolanih mladincev, ki bi bili zmožni dolgoročno voditi in usmerjati. Manjkata pa tudi zagnanost in potrpežljivost v času krize.
Zato mladi pozdravljajo ustanovitev samostojne sekcije v okviru KEL, kjer si hočejo izoblikovati svojo samostojno in avtonomno politično strukturo. Združevanje slovenske mladine po podeželju in krepitev njene samozavesti in narodne zavesti je neobhodna potreba. Mladi so se zbrali in z velikim idealizmom šli svojo pot. To je bilo potrebno. Odločili so se, da nočejo ustanoviti mladinsko organizacijo za na papir, ampak aktivno in kreativno zasnovati dolgoročne cilje in demokratične oblike delovanja znotraj slovenske narodne skupnosti. Vsi pa naj podprejo novo skupino mladih. Da ne bo več slovenskih mladinskih organizacij le na papirju.
STRAN q petek,
O 30. junija 1989
Politika
Občina proti naravnemu toku Reke
Dnevni red šentjakobske občinske seje z dne 26. junija je obsegal 20 točk. Občinski svet je med drugim skepal o imenovanju porotnikov za leto 1989 in Socialno gospodarska skupnost je imenovala mag. Jakija Sitterja; sklenjena je bila tudi servitutna pogodba med občino Šentjakob in podjetjem Trans-Austria glede gradnje plinovoda.
Precej pa je javnost razburila občinska odredba, s katero so zvišali pristojbino za priključek na občinski vodovod Baško jezero na 17.000 šil. na ocenitveno enoto, hkrati pa so z drugo odredbo zvišali ceno kubičnega metra vode vodovodne skupnosti Baško jezero od 8,80 na 9 šilingov — vse s 1. julijem tega leta.
V poročilu nadzornega odbora pa je črno na belem zapisano, da mora 6 otrok 4. razreda ljudske šole v Podrožci
(šola je last Schulverein Sud-mark) ure dvojezičnega pouka prebiti v prostoru za učne pripomočke. To dejstvo neverjetno nazorno kaže, kako enakopravnost" uživajo k dvojezičnemu pouku prijavljeni otroci. Kaj pa k temu pravi Deželni šolski svet?
Je mar ta hudi prekršek bil tudi vzrok za to, da je poročilo nadzornega odbora z dne 9. 9. 1988 (!!!) šele sedaj prišlo na dan?
Soglasno je bil sklenjen dodatni izredni proračun za leto 1989, ki izkazuje 7,1 milijonov šilingov, od katerih je za popravilo občinske hiše namenjenih 2,6 milijonov, za gasilski dom v Podgorjah 564.000 šilingov, za asfaltiranje cest in poti 2,6 milijonov in za občinski gradbeni oddelek 1,3 milijona šilingov. Asfaltirna dela v višini 2,7 milijonov šilingov so bila zaupana tvrdki ARGE Bauvvesen in podjetje Maier-
brugger bo za 280.000 šil. pokrilo poslopje občinskega gradbenega oddelka.
Soglasno pa je občinski svet sprejel načelni sklep o „potrebni" (???) regulaciji Reke. Po tem sklepu naj bi vse površinske vode s karavanške avtoceste na področju odvoza Kot s posebno cevjo napeljali v Reko pri Šušterlnu na Reki. Potok, ki doslej teče v naravnem okolju, bojo stisnili v umeten kanal, da ne bo poplavljal okolja. Kolikor pa se spuvnajo domačini, potok doslej nikoli ni poplavljal okolice.
Za konec še to: župan je poročal tudi o razgovorih s Schulvereinom Sudmark o bodočnosti šole v Fužinah, Podrožci. Torej je še vse odprto. Povedal pa je tudi, da je občina dobila priznanje najprijaznejše občine za kolesarje (velikost do 5000 prebivalcev).
Mi
SSK o volitvah v evropski parlament
Slovenska skupnost je z volilnimi izidi za obnovitev evropskega parlamenta zelo zadovoljna. Lista manjšin Federalizem je ponovno izvolila svojega predstavnika v Evropski parlament v StraGburgu. Po dosedanjih podatkih bo to v prvem delu mandata sardinski politik Mario Melis. Ohranili smo 0,6 odstotka v vsedržavnem merilu, kljub nižji udeležbi pa smo številčno še napredovali. Pred petimi leti je imela lista manjšin 190.879 glasov, zdaj pa jih je prejela 206.299. V okrožju severovzhodne Italije se je odstotek povečal od 0,2 na 0,6, tako da je to okrožje drugo najmočnejše v Italiji. Kar zadeva vsedržavne izide, smo zadovoljni tudi s prodornim uspehom referenduma, za katerega smo tudi mi svetovali volivcem, naj glasujejo „da“.
V Furlaniji-Julijski krajini smo v odstotkih izboljšali prejšnje izide, čeprav je bil delež furlanskih glasov skromen. Pri prejšnjih parlamentarnih volitvah je imela lista manjšin leta 1987 0,7 odstotka, na prejšnjih evropskih 0,9 odstotka, zdaj pa točno en odstotek.
Seveda, če gledamo številke, niso take, da bi bili kot Slovenci zelo ponosni, saj je lista manjšin v deželi prejela 7885 glasov. Spet je prišlo do žalostnega pojava, velike razpršitve slovenskih glasov, za katero si morajo določeni krogi prevzeti odgovornost.
Pri Slov. skupnosti smo zadovoljni, da je kandidat, ki smo ga predlagali na listo manjšin, pisatelj prof. Boris Pahor, na Tržaškem in Goriškem najbolj voljeni slovenski kandidat. In izbira ni bila velika. Tudi drugi kandidat, prof. Andrej Bratuž, se je zelo dobro uveljavil. Končno moram izraziti zadoščenje naše stranke, da Trsta ne bo zastopal v Evropskem parlamentu predstavnik zaprtosti, včerajšnje Evrope, protimanjšinstva, skupni kandidat socialistov in Liste za Trst odv. Camber, temveč tajnik SSK Ivo Jevnikar.
Na naših šolah slovenščina še vsekakor ni enakopraven jezik, o tem najbolje pričajo enojezična nemška spričevala. V zadnjem času vedno več staršev zahteva od vodstev šol. naj izstavijo spričevala v slovenskem jeziku.
Po členu 7 ADR pa imamo Slovenci tudi pravico, da izstavijo vodstva šol vsa šolska obvestila v slovenskem jeziku. Zato bomo to morali v bodoče bolj dosledno zahtevati, tako da bo to v prihodnje tudi na vseh dvojezičnih šolah možno. NSKS je to akcijo na svoji zadnji seji zelo pozdravili in jo podpira.
DRAGI STARŠI!
Vsi, ki imate v ljudski šoli svoje otroke prijavljene k slovenskemu pouku, imate pravico do obveščanja v slovenskem jeziku. To željo je treba vodstvu šole sporočiti. Sporočilo je lahko v sledeči obliki:
Vodstvu ljudske šole
.....	datum......
Zadeva: Obveščanje v slovenskem jeziku Kot roditetj/ica svojega otroka (vpiši ime svojega sina/hčerke) zahtevam od vodstva ljudske
šole..... da ml v smislu 7.
člena Avstrijske državne pogodbe iz I. 1955 pošilja vsa obvestila v slovenskem jeziku. Zahteva vključuje tudi spričevalo.
Z vljudnim spoštovanjem!
(podpis)
Zahtevo pošljite priporočeno ali še bolje, to zahtevo oddajte v šoli osebno in zahtevajte, da Vam prejem potrdijo na kopiji pisma. V slogi je moči Samozavestno bomo dosegli tudi te svoje pravice!
Mlada KEL hoče so odločali in sooblikovati naša politiko?
Sicer bosta to soboto v Globasnici na ustanovnem občnem zboru MLADE KEL referirala poslanec Zelenih Andreas Wabl in tajnik KEL Miha Za-blatnik, toda to bo očitno le dopolnilo celotnega programa. Mladina ima že čisto konkretne predstave in svoj delovni program, katerega hočejo mladi in angažirani mladinci v prihodnje na vsak način izvesti.
V	ospredju prizadevanj Mlade KEL je vključevanje v priprave za samostojen volilni nastop koroških Slovencev. Mlada KEL hoče vsebinsko sooblikovati delo KEL.
V	to hočejo vključiti vso slovensko mladino, ki naj dobi v tem forumu možnost sooblikovati slovensko narodno politiko. V posebnem pa se hoče mladina zavzeti za poenotenje vseh slovenskih političnih in kulturnih organizacij in doseči demokratizacijo znotraj slovenske narodne skupnosti. V tem so si mladinci očitno z državnozborskim poslancem Smolletom edini, odločanje znotraj narodne skupnosti je potrebno postaviti na nove demokratične temelje.
Ker je na Koroškem predvsem
mladinska brezposelnost velika, hoče Mlada KEL nuditi vsem mladincem stalno službo, kjer bo razvidno, koliko delovnih mest z dvojezično kvalifikacijo je odprtih. Brezposelnim pa bodo na razpolago tudi posebna šolanja in izobraževanja. S tem v zvezi pa se hoče mladina zavzeti tudi za enakopravnost žensk na delovnem mestu in v družbi.
Ker je mladini posebno pri srcu varstvo okolja, hoče Mlada KEL ozko sodelovati z Zelenimi v Avstriji. Na Koroškem, tako pro-ponenti Mlade KEL, si morajo Zeleni najprej sami ustvariti strukture v svojih krajih. Z Zelenimi skupaj pa si lahko predstavlja Mlada KEL platformo vseh zelenomislečih. Trenutno
da živijo Zeleni samo od KEL, to se naj bi spremenilo.
Najbolj pri srcu je mladini slovenščina kot pogovorni in uradni jezik. Zato bodo podprli vse akcije k uveljavitvi slovenščine v javnosti, predvsem pa na uradih. Pri tem pa bo veljalo v posebni meri upoštevati tudi pogovorni jezik v družinah, kjer dobijo mladinci osnovno znanje slovenščine. Tozadevno bo pa Mlada KEL gotovo tudi svoje prispevala.
Silvo Kumer
Peter Kaiser: Haider uganja demagogični populizem
Na seji deželnega zbora se je k diskusiji o Haiderjevi vladni izjavi javil tudi poslanec socialistov mag. Peter Kaiser in dejal, da Haiderjeva vladna izjava v zvezi z manjšino ne bo koristila vzdušju v deželi, ampak bo kopala nove jarke. Vse intelektualce, katerim je Haider napovedal vojno, bo ščitila SPO, tako Kaiser, ki je mdr. pozval Haiderja, naj se javno distancira od „FPO-Grenz-landjahrbucha."
Z izjavo o vindišarščini hoče Haider razdvojiti koroške Slovence. K Haiderjevi zahtevi, da je potrebno zapisati vindišarski jezik, je dejal Kaiser, da bi potem pravtako lahko zapisali tudi nemški dialekt v Labotski dolini, Ziljski dolini in koroško obarvani zgornjeavstrijski dialekt. Vzrok za Haiderjevo zahtevo je zgolj političen, tako Peter Kaiser.
V ljudski šoli Zitara vas že dvojezična koroška himna
Deželni glavar dr. Jorg Haider je pred kratkim najavil, da bo pustil namesto slike deželnega glavarja izobesiti v šolah deželni grb in deželno himno, v dvojezičnih krajih tudi dvojezično. Ravnatelj ljudske šole Žitara vas Franc Kukoviča se ni pustil dvakrat pozvati, danes je v avli že koroški grb ter dvojezična koroška himna, ki je v slovenščini prevedena v slovenski pesmarici. V velikosti 40x50 cm visi v ljudski šoli v Žitari vasi dvojezična koroška himna:
Kjer gorski venci se blišče, v Tirolsko se okno ozre, tam Klek Pasterce čuvar je, potočki ljubi dol hite, ob gorskem robu slap Šumija, tam kraj je naš, tam smo doma.
1-fJTfvMRLAMENTV
SPO in OVP proti slovenskim učiteljem
SPO in OVP sta v sredo ponoči zabranili izboljšave za slovenske učitelje. V podporo zahtevam, ki prihajajo iz vrst ..Pedagoškega združenja", je naš poslanec Karel Smolle vložil v parlamentu predlog, da pri učiteljih na osnovnih šolah upoštevajo izobrazbo iz slovenščine tudi pri plačah — tako kot sedaj vračunajo angleščino in omogočajo učiteljem prestop v plačilno kategorijo L 2A2.
Predlog Smolleta je velika koalicija zavrnila. Zanimivo je, da nihče od učiteljskega sindikata, ki mu naši učitelji pridno plačujejo članarino, tudi v šolskem pododboru Smolletove zahteve ni podprl. Dvojezični učitelji lahko sedaj vprašajo .svoj" črni in rdeči sindikat, čemu sploh plačujejo članarino . . .
Pri FPO kažejo več razumevanja za potrebe dvojezičnosti. Tako sta v šolskem pododboru podprla oba odbornika FPO Gug-genbauer in Frischenschlager Smolletov predlog, da pri izbiri ravnateljev upoštevajo izpit iz slovenščine na dvojezičnih šolah kot dodatno kvalifikacijo. Tudi ta predlog je velika koalicija zavrnila . . .
Vendar imamo tokrat tudi pozitivno vest: na predlog Smolleta je parlament soglasno sprejel sklep, v katerem predlagajo parlamentarci, da dotični minister preveri dvojezičnost na sodiščih in stori vse, da bodo na razpolago vsi obrazci v obeh jezikih. Kot vidimo iz faksimila, je parlament tudi lepo dvojezično omenil sodiščne centre Pliberk, Železno Kaplo in Borovlje.
Glede dvojezičnosti v javnosti je Smolle v okviru šolske debate
povzel nov korak za dvojezična spričevala. Od ministrice Havli-čekove je zahteval, da se ugodi številnim zahtevam staršev po dvojezičnih spričevalih za prijavljene otroke. Zanimivo je, kar trdijo glede te zahteve uradniki v ministrstvu:
Menijo, da je treba prav tako zahtevo nasloviti na šolsko komisijo, ki spremlja razvoj šolstva. Obenem uradniki pričakujejo, da bodo slovenski člani te komisije na naslednji seji predlog vložili kot njihovo zahtevo. Vsem staršem. ki se udeležujejo te akcije, ki so jo sprožili v Bilčovsu, in jo KEL podpira na vsem dvojezičnem ozemlju, priporočamo, da kopije spričeval z odgovarjajočo zahtevo naslovijo tudi na ministrstvo za pouk, Minoritenplatz 5, 1014 Dunaj, v roke dr. Kirch-bergerju.
Naj še omenimo, da se je v okviru uradnega obiska v Avstriji sestal v parlamentu s Smolletom tudi madžarski zunanji minister Gyula Horn. Smolle je v pogovoru z zunanjim ministrom iznesel vrsto predlogov za zaščito madžarske manjšine na Gradiščanskem, Horn pa se je Smolletu še posebno zahvalil za njegove iniciative v prid madžarske narodne skupnosti na Romunskem.
Ko že omenimo obiske. Več dni se je na Dunaju mudila švicarska parlamentarna delegacija. Posebej so si Švicarji želeli sestanek s Smolletom, ker so se še posebej zanimali za položaj Slovencev pod novim deželnim glavarjem. Ob tem so se domenili, da bo jeseni obiskala švicarska parlamentarna delegacija Koroško, kjer bodo Švicarji na kraju samem točno preverili položaj koroških Slovencev.
Entschliefiung
Dpr Bundcsministcr ftlr Justiz wird ersucht zu Eisenkappel/Zplezna Kapla und Blcibure/Plibgrk prtlfcn, inwicwcit dic noch nicht in slowenischer nach MaGgabe des tatsilchlichen Bedarfs auch in Sprachc vorhandcncn Gcrichtsformulare und Vor- diescr Sprachc aufgclcgt wcrdcn kOnncn. drucke bei dcn Bczirksgcrichtcn Ferlach/Borovlje,
Gospodarstvo
Davčni problemi počitniške zaposlitve
šolarjev/študentov, povezani z družinskim dodatkom (Familienbeihilfe)
Davčni
nasveti
Piše
dr. Marian VVakounig
Koliko lahko zaslužijo šolarji/študentje v počitnicah?
Iz aktualnih razlogov bom tokrat obravnaval tematiko, ki je predvsem na finančnem področju zanimiva za starše, a prav tako za njihove otroke, ki se nameravajo zaposliti v počitnicah. Šolarji ter študentje se veselijo počitnic. Za marsikoga teh mladih ljudi so morda prihodnje počitnice prva možnost za lasten zaslužek. Starši si bodo pa prav tako stavili sledeče, neprijetno vprašanje: „Kaj bo z družinskim dodatkom, če hčerka/sin naenkrat zasluži lasten denar?"
To vprašanje je upravičeno, ker družinski dodatek (Familienbeihilfe) znese 1450,— šilingov mesečno. Zaradi tega naj Vas ta članek informira o tej problematiki in s tem prepreči poznejše terjatve finančnega urada, s katerimi država zahteva povračilo družinskega dodatka. In to lahko postane za starše mučna zadeva.
OPOZORILO: Današnji članek je zanimiv samo za tiste starše, katerih otroci so že spolnili 18. leto. Otroci, ki še niso spolnili 18. leta, imajo lahko lastne dohodke v neomejeni višini — kljub temu staršem ostane pravica do družinskega dodatka.
Splošno:
Kdaj imate pravico do družinskega dodatka?
•	Pravico do družinskega dodatka imate za otroke/mladoletnike (minderjahrige Kinder), če živijo v Vašem gospodinjstvu.
•	Pravico do družinskega dodatka imate za polnoletne otroke (to so tisti otroci, ki so spolnili 19. leto), če se otrok nahaja še v poklicni/študijski izobrazbi. Za te otroke preneha pravica do družinskega dodatka s koncem tistega meseca, v katerem je otrok spolnil 25. leto. Pod določenimi pogoji se ta rok podaljša za 2 leti (torej do spolnitve 27. leta), če je otrok reden slušatelj (ordentli-cher Horer) univerze in vrhu tega — iz važnih vzrokov — lahko prekorači predpisano trajanje študija.
Lastni dohodki otroka do 3500,— šil. mesečno
•	Pravica do družinskega dodatka zapade, če je otrok
spolnil 18 leto in ima vrhu tega lastne dohodke več kot 3500,— šilingov mesečno
•	Kot dohodki pridejo v poštev vsi dohodki, ki jih pozna zakon o dohodnini (Einkom-mensteuergesetz)
•	Najbolj pogosta zvrst dohodkov bo tudi pri naših mladincih dohodek iz nesamostojnega dela (Einkunfte aus nicht-selbstandiger Arbeit). Zaradi tega vsak zaposleni šolar/študent brez problemov lahko razbere, ali je presegel čarobno mejo, ki velja po davčni reformi (kot sem že omenil) šil. 3500,— mesečno.
Kdaj ta ominozna meja nima veljave? Velika izjema — dohodki v počitnicah
Kaj so počitnice?
•	poletne počitnice
•	semestralne počitnice
•	božične počitnice
•	velikonočne počitnice
Kaj niso počitnice?
•	dnevi, na katerih odpadejo predavanja oz. pouk
To pomeni: Če je otrok izven počitnic zaslužil maksimalno 3500,— šilingov mesečno in samo v počitnicah prekorači to mejo (to se pravi, da v počitnicah zasluži več kot 3500,— mesečno), potem starši NE IZGUBIJO pravice do družinskega dodatka.
Ta ugotovitev je na prvi pogled enostavna in razveseljiva — kljub temu vsebuje problematiko, ki se nanaša na maturo oziroma vojaški rok/civilno službo:
ZAKAJ?
a)	če je otrok uspešno opravil zrelostni izpit/maturo v glavnem terminu (ponavadi
sredi junija) in bo vrhu tega s
1. oktobrom pričel visokošolski študij, potem dnevi med zaključeno maturo ter začetkom poletnih počitnic (ponavadi 1. julij) ne štejejo k počitnicam. V teh dneh (približno dva tedna) za maturanta velja meja s 3500,— mesečno, šele s 1. julijem lahko prekorači to mejo — ne da bi starši izgubili družinski dodatek.
b)	Če otrok mature prostovoljno ni opravil v glavnem terminu, temveč jo bo opravil šele jeseni ali pa celo spomladi naslednjega leta, potem za tega otroka do mature (jeseni/ spomladi) velja meja 3500,— šilingov mesečno. To se pravi, da sploh ne sme prekoračiti te meje (tudi v počitnicah ne) — če jo prekorači, starši izgubijo pravico do družinskega dodatka.
c)	Če otrok ni zmogel mature (to se pravi, da bo maturo ponovil) oziroma mora sploh ponoviti zadnji razred, potem se mu je treba samo do začetka poletnih počitnicah držati meje v višini 3500,— mesečno. V poletnih počitnicah lahko prekorači to mejo — v tem oziru se mu godi bolje kot tistemu sošolcu,. ki prostovoljno ni opravil mature.
d)	Če je otrok opravil maturo in vrhu tega s 1. oktobrom namerava k vojakom/civilni službi, potem zanj tudi v počitnicah velja meja 3500,— šilingov mesečno.
Za čas vojaščine/civilne službe starši nasploh izgubijo pravico do družinskega dodatka.
e)	Po vojaščini/civilni službi imajo starši zopet pravico do družinskega dodatka, če otrok prične s študijem v prvem mo-
gočem terminu (npr. konec vojaškega roka/civilne službe 31. 3. ali pa 30. 9. — pravočasen pričetek velja za oba termina kot 1. oktober). V tem času (med koncem vojaškega roka/civilne službe ter pričetkom študija — torej ponavadi med 31. 3. — 1. 10.) za otroka velja meja 3500,— šilingov mesečno. Tudi v poletnih počitnicah ne sme prekoračiti te meje — sicer izgubijo starši pravico do družinskega dodatka.
Iz vseh teh variant lahko razberete, da celotna situacija ni tako enostavna. V tem članku sem predvsem za maturante nakazal vse možne alternative. Kljub temu kratek povzetek:
•	staršem ostane pravica do družinskega dodatka, če otrok izven počitnic zasluži samo 3500,— šilingov mesečno.
•	v počitnicah otroci lahko prekoračijo to mejo, ne da bi starši izgubili pravico do družinskega dodatka.
•	maturanti naj upoštevajo, da čas med opravljeno maturo ter pričetkom poletnih počitnic ne šteje k počitnicam.
•	za maturante, ki s 1. oktobrom pričnejo vojaški rok/civilno službo, tudi v poletnih mesecih velja meja s 3500,— mesečno — če prekoračijo to mejo, starši izgubijo pravico do družinskega dodatka.
•	otroci, ki še niso spolnili 18. leta, imajo lahko dohodke v neomejeni višini — staršem kljub temu ne zapade pravica do družinskega dodatka.
Ob koncu: Za tiste šolarje/ študente, ki se bodo v počitnicah zaposlili kot delojemalci, veljajo isti predpisi kakor za vsakega drugega delojemalca. To pomeni, da morajo delodajalcu za obdavčenje plače predložiti davčni list nesamostojno zaposlenih (Lohnsteuer-karte). Za te zaposlene mladince pa velja tudi nasvet, da se po zaposlitvi obrnejo na zanje pristojni finančni urad in tam zaprosijo za davčno izravnavo (Jahresausgleich). V teku te izravnave bo finančni urad povrnil celotni davek od plače (Lohnsteuer), katerega so mladinci — kot zaposleni delojemalci — plačali.
Vam staršem — pa kljub zaposlitvi otroka v počitnicah — ni zapadla pravica do družinskega dodatka.
Politika
V ospredju želje po skupni organizacij
Odmevi na občni zbor NSKS
Predlogi na občnem zboru NSKS v nedeljo, 18. junija, so našli rodovitna tla. Delegati podpirajo zahtevo po poenotenju obeh osrednjih organizacij, prav tako pa jih veseli, da je finančni položaj organizacije bil odkrito prikazan.
Naš tednik se je pri nekaterih delegatih pozanimal za mnenje o občnem zboru. Delegati pa so tudi izrazili za u-panje Smollejevi politiki novega dialoga.
Urban Popotnig, delegat za Strajo vas, pozdravlja dejstvo, da je dipl. trg. Joža Nabernik prikazal finančni položaj NSKS. O Smollejevem predlogu v zvezi s slovenskim parlamentom meni, da je to dobra zamisel, s katero se marsikdo strinja. Zato mora biti v interesu organizacije, da se o tem tudi v bodoče razpravlja. Ni pa bilo prav, da o tem predlogu sploh ni bilo diskusije na občnem zboru.
Janez Lesjak, delegat za Vrbo, ugotavlja, da je bil občni zbor pozitiven. Posebno je pohvalil dejstvo, da so bili vabljeni in navzoči tudi zastopniki drugih narodnih skupin. Posebej pa je pohvalil transparenco pri porazdelitvi finančnih sredstev. Tako se je zvedelo tudi, koliko NT stane. O diskusiji meni, da
je bila dobra, pojavljale so se tudi kritike in ne samo pohvale.
Štefan Domej, delegat za Pliberk. Po njegovem mnenju volitve za predsedstvo NSKS niso bile preveč demokratične. Želi, da bi v bodoče volili predsednika in posamezne člane posebej. „Osebno ne vidim potrebe, da bi vsi tisti, ki so kdaj delali pri NT ali v NSKS in potem to delovno mesto zapustijo, morali biti nujno v predsedstvu. Treba bi bilo poiskati ljudi, ki do sedaj še niso bili preveč vključeni v delo NSKS." Tudi je Domej mnenja, da je bilo nakazanega premalo optimizma za bodočnost. Poenotenje organizacij pa je zelo velikega pomena, o tem bo treba razmišljati.
Štefan Kramer, delegat za Dobrlo vas. „Ni mi bilo všeč, da
se o demokratičnosti govori, voli pa drugače. Sem za tajne volitve." Premalo se je Kramarju zdela upoštevana mladina. „Všeč pa mi je bilo, da je bila na občnem zboru živahna diskusija."
Adolf Kanzian, delegat za Galicijo. Njemu je bil občni zbor zelo všeč. „Sem za skupno organizacijo če bo možno. Te možnosti pa še dolgo ne bo. Jasno, če bi se mogli zediniti, bi bili bolj močni." O Haberni-kovem poročilu o razdelitvi financ pa meni, da je zelo pametno, da ljudje vedo, za kaj se denar porabi, vendar pa bo treba v bodoče bolj gledati na to, kam denar gre. Pa še nekaj je dejal: „Dosti ljudi je bilo na občnem zboru. Malo spodbude pa človek le dobiš."
Pavel Buch, delegat za Velikovec. Omenja dobro vsebinsko diskusijo. Beli si pa tudi glavo, kako bi bilo možno o vsem odločati demokratično. „Ne vem, kako bi dosegli, da bi bili vsi za to, za kar smo se zmenili." O odprtem prikazu finančnega stanja NSKS pa meni, da je to tudi zaradi tega dobro, ker tako ljudje zvedo, s koliko denarja NSKS dejansko razpolaga.
Peter Štern, delegat za Ži-
taro vas. .Ugajala mi je zamisel po ustanovitvi skupne organizacije. Počasi bo to že možno. Prava traparija sta dve organizaciji. Osebno sem že zmeraj bil za njuno zedinjenje." O preglednosti financ je mnenja, da je to prav. Tako ljudstvo vsaj ve, koliko je denarja in kaj se z njim počne.
Peter VValdhauser, delegat za Borovlje. „V diskusiji so se javili tudi taki, ki niso imeli kaj povedati. Poenotenje sil je zelo pozitivno, skupna organizacija mora biti cilj. Takim besedam morajo slediti dejanja, kajti že večkrat je o tem bilo govora." O financah pa je dejal: .Skrajni čas je že bil, da smo zvedeli za vire, od kod denar prihaja in kam gre."
Franc VVutti, delegat za Podklošter. .Zelo pozitivno na občnem zboru je bilo poudarjanje skupnosti. Linija dialoga Narodnega sveta mi je zelo všeč. Zamisel o skupni organizaciji je zelo pozitiven aspekt. Skupno organizacijo zelo pozdravljam."
vg
Predsedstvo NSKS razdelilo funkcije
Na 1. seji novo izvoljenega predsedstva Narodnega sveta \ koroških Slovencev so člani razdelili posamezne funkcije v odboru. Za osrednjega tajnika je bil potrjen mag. Marjan Pipp, ki je doslej vodil Informativni center avstrijskih narodnosti na Dunaju. Do-slejšnji tajnik Hubert Mikel pa se bo preselil na Dunaj, kjer bo prevzel vodstvo v centru.
Posamezne pododbore pa bo predsedstvo sestavilo v naslednjih dneh.
Predsedstvo NSKS: Predsednik: dr. Matevž Grilc; podpredsedniki: Valentina Kušej, dipl. trg. Janko Urank, mag. Filip VVarasch, drž. poslanec Karel Smolle; tajnik: mag. Janko Pipp; namestnik: mag. Janko Kulmesch; odborniki: dv. sv. dr. Pavel Apovnik, Franci Kelih, Hubert Mikel, Gabrijela Partl, Mirko Srnreč-nik, Franc-Jožef Smrtnik, Andrej VVakounig, dr. Franc VVutti. V predsedstvo so bili koop-tirani tudi predsednica KDZ, predsednik KKZ in glavni urednik Našega tednika.
OBIR - Haider
(nadaljevanje s 1. strani)
Ministrstvo za kmetijstvo na Dunaju ni pripravljeno podaljšati termina za gradnjo biološke čistilne naprave, ki jo hoče Obir zgraditi do 31. 12. 1992.
Bivši deželni glavar Am-brozy je 7.12.1988 podaljšal termin na 30. 6. 1989, zdaj pa bi bilo pristojno ministrstvo, ki pa zastopa mnenje, da bi moral zdaj ukrepati deželni glavar (glej faksimile na 1. strani).
Ministrstvo pa se sklicuje v svoji obrazložitvi mdr. na Koroško deželno vlado, ki je poslala na Dunaj povsem negativno poročilo (dobesedno: Der Zustand der Vellach gleicht einem Abvvasserkanal). Zato zdaj ministrstvo čaka na deželnega glavarja, ki se je očitno hotel na lep način znebiti odločitve In z Dunaja čakal na smrtno usodo Obirja.	S. Kumer
Učitelji iz Švice obiskali NSKS in NT
Pretekli teden so obiskali Koroško učitelji iz Švice. Učitelji so obiskali tudi Narodni svet koroških Slovencev. Tu sta jih sprejela tajnik Hubert Mikel in Filip VVarasch. Švicarski učitelji so se predvsem zanimali za šolsko ureditev. Zglasili so se tudi na uredništvu NT in v Mohorjevi. Srečali so tudi slovensko kmečko družino v Bilčovsu. Ustavili so se tudi v Tinjah, kjer so slišali nekaj besed o položaju koroških Slovencev. Spregovorili so Jože Kopeinig, Reginald Vospernik in Janko Zerzer.
Rož — Podjuna — Zilja
V	J.
^Tbesedl
ČESTITAMO
Udeleženci zborovodskega tečaja GŠ pri enem izmed svojih nastopov. Posnetek je s srečanja sosednjih zborov v Kotmari vasi.
Letni koncert Glasbene sole
Manifestacija mladih glasbenikov
Ponovno so mladi glasbeniki Glasbene šole potrdil s svojo spretnostjo in znanjem njen upravičen in potreben obstoj. Pri letnem koncertu, v sredo, 21. junija, v javnem studiu avstrijskega radia v Celovcu je nastopila vrsta učencev tudi v počastitev svetovnega dneva glasbe. Predsednik Glasbene šole Jožko Hudi je pozdravil številne goste iz Slovenije, Trsta in Koroške, posebej pa podpredsednika Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Staneta Uršiča, ki se prav posebno zavzema za obstoj Glasbene šole.
Ponovno je predsednik Jožko Hudi apeliral na deželo, naj končno podpre dejavnost slovenske Glasbene šole. Vsem se je zahvalil za njihov trud in delo, ki ga vložijo v prid učencev Glasbene šole.
Pedagoški vodja, prof. Lovro Sodja, je prav poudaril važnost svetovnega dneva glasbe in posebej omenil uspešni učenki na deželnem glasbenem tekmovanju, Darijo Kapus in Katjo Gasser.
Svoje znanje pa so mladi učenci
dokazali pri 19 točk obsegajočem sporedu, čigar glasbeni lok je segal od slovenske narodne pesmi do zahtevne skladbe „Nocturno“ F. Chopina. Učenci so se predstavili na violini, klavirju, harmoniki, saksofonu, kljunasti in prečni flavti ter klarineti.
Za višek večera pa so poskrbeli mladi glasbeniki iz Ljubljane in Trsta. Dušan Sodja na klarinetu, David Vi-dali pri solopetju, Martin Šušterič na klavirju in komorna skupina (David Žerjal in Majla Ozbič — violina, Aleksander Sluga — violončelo, Tamara Ražem — klavir) so poskrbeli za profesionalno izvedbo klasične glasbe.
Po sporedu je še sledil skupni večer ob zakuski in pomenku v Slomškovem domu.
Glasbena šola pa za zaključek šolskega leta prireja vrsto zaključnih nastopov po raznih oddelkih. Tudi zbo-rovodska šola je uspešno zaključila triletni seminar. Za novo šolsko leto pa so spet možne prijave za sprejem v 1. letnik zborovodske šole.
Bernard
Te dni je obhajala Katarina Bitimi iz Šentjanža svojo 85-let-nico.
80-letnico praznuje Janez WeiB iz Celovca.
83. rojstni dan praznuje na Obirskem Marija Osojnik.
V Humčah praznuje svoj 70. rojstni dan Alojz Belovšek.
Ana Zablatnik iz Gorinčič pri Žitari vasi praznuje svojo 80-let-nico.
Na Obirskem praznuje svoj 60. rojstni dan Pavla Mak.
Svoj 59. rojstni dan praznuje v Celovcu odvetnik dr. Janko Ti-schler.
50. rojstni dan obhaja Pavla Sadnikar iz Bikarje vasi.
60. rojstni dan obhaja Marija Išep v Podkraju pri Pliberku.
Slovensko društvo upokojencev v Pliberku čestita svojim slavljencem: Milki Kraiger iz
Strpne vasi, Janezu Igercu iz Podkraja, Mariji Bricman iz Strpne vasi, Cirilu Rudolfu iz Bistrice in Ani Čebul iz Šmihela.
Ani Korpič iz Kršne vasi za 60. rojstni dan iskrene čestitke.
Travdiji Lipusch iz Strpne vasi vse najboljše za 40. rojstni dan.
Društvo upokojencev Podjuna v Dobrli vasi čestita svojima slavljencema Mariji Lomschek iz Ti-hoje in Petru Sadjaku iz Podjune.
Društvo upokojencev v Šentjakobu v Rožu čestita slavljenkama Johani Amrusch iz Tesinje in Mariji Isop pd. Lebnovi mami v Gorinčičah.
40. rojstni dan in god obhaja Janez Rakeb na Blatu.
Stanko Verhnjak iz Dvora in Evelin Schaus iz Celovca se veselita rojstva hčerke.
Anici in Hanziju Urak se je rodil sinček, ki ga bosta krstila na ime Kristijan-Johanes.
Šentjanž v Rožu: Obletnice naših domačih faranov
Skoraj smo pozabili na našo zvesto faranko Dorotejo Malle, katera ja že v mesecu februarju prestopila prag 85-letnega življenja. Dori, tako jo kličemo, stanuje sama v svoji hišici v sredi lepega sadovnjaka, v kateri se prav srečno počuti. Morala se je pred leti podati na težko operacijo zaradi noge, pa si je tako opomogla, da spet sama opravlja lažje posle brez tuje pomoči.
Dne 24. junija je tudi praznovala svoj 85. rojstni dan Katarina Bliiml, pd. Slemcova mama, v Šentjanžu. Zadnji čas jo že vidno mučijo starostna leta, iz globine vere pa črpa moči in še vestno in z veseljem skrbi za lepoto naše farne cerkve. Šlem-covi mami želimo in upamo, da bo z božjo pomočjo zmogla to delo tudi v bodoče.
Meseca junija, okoli šentjan-ževega je dopolnil 80 let Janez WeiB, krojaški mojster v pokoju. Z veseljem še krojači po nekaj ur na dan v delavnici svojega sina Hanzeja. V prostem času pa je njegov najljubši spremljevalec kolo, na katerem še jaha po Celovcu in okolici. Njegovih osem križev ga še ne teži, zato rad potuje. S svojo ženo sta prava „rajžovca“. Pre-
potovala sta razen Islandije že vse države v Evropi. Želimo mu še mnogo zdravih let za nadaljnje potovanje.
Dne 27. majnika sta se za skupno življenjsko pot odločila Mežnarjev Kristijan iz Šentjanža in Halekarjeva Marija iz Sveč. Zakonsko vez sta sprejela po patru Ivanu Antoliču iz Sveč pred oltarjem šentjanške cerkve. Vesela svatba pa je potekala v gostilni Adam v Svečah. Medene tedne imata po-ročenca že za sabo. Sedaj pa pridejo še skrbi in težave, katere tudi v srečnem zakonu ne izostanejo.
Gramozna jama, katera je pred desetimi leti nastala na lepem šentjanškem polju in iz katere se je izvažal gradbeni material, bo letos izčrpana. Nastalo je obširno jezero, ki bo nudilo plavačem in ribičem razvedrilo in veselje. Jezero in okolje je prešlo v last občine, ki je dolžna skrbeti za dokončno izpeljavo temu letnemu športu. Občina je že pozidala poslopje, ki bo ponudilo ribičem in obiskovalcem kopališča telesne in materialne dobrine. Ali bo občina kaj uspela v to smer, se bo izkazalo po letih.
Mihi Pečnik
Inge Koren in igralci igre „Bajka o kraljevih češnjah'
»Bajka o kraljevih češnjah"
Globaški otroci so minulo nedeljo pod vodstvom domače režiserke Inge Koren uprizorili v farni dvorani zanimivo otroško igro „Bajka o kraljevih češnjah". Otroci so s svojo igro, ki so jo igrali tako pristno, nadvse navdušili številne gledalce, ki so do kraja napolnili globaško farno dvorano.
Vidi se, da je mladina še za dobiti, samo je treba nekoga, ki jih zbira, kijih uči. Zato je zelo pohvale vredna pobuda domačinke Inge Koren, ki že nekaj let ljubeznivo in uspešno vodi otroke
za odrske nastope. Nastopile pa so tudi vse tri domače folklorne skupine, ki jih že leta skrbno vodita Janja Bo-schitz in Štefka Igerc. Mladinci so zapeli in zaplesali, da jih je bilo veselje gledati. Nazadnje pa je še nastopila skupina 4J, ki je v nekakem skeču prikazala trenutni položaj na Koroškem. Posebno je vžgala pesem: „Na Koroškem je f letno, že Hajda(er) zori “. član skupine 4J, Pepej Krop, je čestital Globašanom za to lepo predstavo.
Hvaležni starši
Rož — Podjuna — Zilja
80 let kavarna Kosta v Celovcu
Znana celovška kavarna KOSTA je pretekli teden praznovala svoj 80. jubilej. Kot posebno darilo je mesto Celovec podarilo kavarni celovški mestni grb, kar je nedvomno veliko priznanje. Šefa hiše VValtraud in Bogdan Kosta sta potem pretekli petek vabila vse goste kavarne na žegnanje, dopoldan pa je mesto slavnostno predalo mestni grb.
Zdaj, ko je kavarna prestala vsa praznovanja in je prestopila v drugo 80-letje, pa bo na sporedu vsako leto hišno žegnanje. Na to so vabljeni prav posebno še vsi tisti, ki se redno srečujejo v kavarni in vsi tisti, ki kdaj pridejo v Celovec in potem pogledajo h Kosti, kamor zahajajo od dvornih svetnikov do nogometnih trenerjev in politikov vsi. •
Bogdan in VValtraud Kosta z grbom mesta Celovec v krogu gratulantov. P. S. Na sliki manjka gospa Irmgard Steiner, ki pa je kot vedno, skrbno gledala na goste.
Koncert,.Dežela ob Dravi" v Dohrli vasi
V	četrtek, 22. junija, je SRD „Srce“ v Dobrli vasi v avli glavne šole priredilo že tradicionalni dvojezični koncert „ Dežela ob Dravi — Land an der Drau".
Pester večerni spored so oblikovali: MePZ „Srce" iz Dobrle vasi pod vodstvom Marjana Berložnika, Obirski ženski oktet, ki ga vodita Justina Polanšek in prof. Janez Bole in kot gost mešani pevski zbor Singkreis Klagenfurt-VVorthersee, katerega vodi Heribert VViener. Ta zbor je poslušalce presenetil s slovensko pesmijo „Kje je moj mili dom", ki jo je posebno ubrano zapel.
V	pozdravnih besedah je predsednik društva „Srce“ Andrej Sturm poudaril važnost takšnih srečanj, ki naj bi služila prijateljstvu med obema narodoma v deželi Koroški.
Med posameznimi nastopi sta
Frida Marketz in Ljudmila Sturm s primernim besedilom v obeh deželnih jezikih povezovali posamezne točke in tako ustvarili koncertu primerno vzdušje.
Na dnevnem redu pa je bila tudi predaja občinskega grba društvu „Srce“. Ker pa je bil župan Pfeiffer zadržan, je ta zgodovinsko pomembna točka izpadla.
Mnogo obetajoči naslov prireditve in znani nastopajoči zbori pa bi si zaslužili mnogo boljšo udeležbo občinstva.
Koncertu je sledilo družabno srečanje, kjer je društvo „Srce“ bogato pogostilo vse nastopajoče in mnogo obiskovalcev koncerta. Ob prepevanju in pogovorih so se spletale nove prijateljske vezi, ki bodo še bolj trdno povezovale oba naroda v „Deželi ob Dravi".
V soboto, 1. julija, vabi glavna šola v Pliberku na slavje 50-letnice obstoja. Ob 9. uri bo v telovadnici uradna slavnostna prireditev, ki jo skupno oblikujeta glavna šola 1 in glavna šola 2. V šoli pa bo na ogled zanimiva razstava o mlajši in starejši zgodovini glavne šole v Pliberku. Razstavo so oblikovali bivši in sedanji učitelji in učenci glavne šole. Na jubilejno prireditev prisrčno vabijo vse prebivalstvo učenci in učitelji.
Glavna šola Pliberk prazunje
Obhajanje katoliškega shoda v Kazazah
Lepo pritrkavanje — kakor ob največjih praznikih — nam je minuli petek v pozni večerni 21. uri naznanjalo, da se začenjajo dnevi KOROŠKEGA KATOLIŠKEGA SHODA, zadnjega viška in slovesnega zaključka HEMINEGA JUBILEJA.
Napolnili smo vse naše tri cerkve z lučjo božje besede, našo molitvijo, petjem psalmov in drugih pesmi.
Srečanje župnijskih svetovalcev naše pliberške dekanije z našo partnersko dekanijo St. Leonhard v Labotski dolini (Lavanttal) v soboto dopoldne v dve leti mladi fari sv. Janeza Boška v Celovcu, je bilo za nas vse nepričakovano in lepo doživetje. Vladalo je naravnost prijateljsko, idealno krščansko in zavzeto vzdušje. Že sprejem je bil zelo prisrčen.
Pri besednem bogoslužju in pri poročilih o izsledkih delovnih krožkov o skrbi za stare in bolne ljudi v novi, moderni farni cerkvi na Trgu škofa dr. Jožefa Kostnerja je vladala popolna dvojezičnost. Pa to nikogar ni motilo. Nasprotno. Naši nemško govoreči dekanijski partnerji so pokazali veliko razumevanja za naše težave, ki jih povzroča dvojezičnost in ki velikokrat zelo otežkočajo dušnopastirsko delo v naših župnijah. Tako smo zelo prijetno iznenadeni in srečni odhajali s tega kraja srečanja z željo, da bi tudi po naših župnijah vladalo čim bolj in vedno bolj tako vzorno ozračje medsebojne naklonjenosti.
Z njim lastnim elanom in navdušenjem so se nekateri naši sodelavci v župnijskem svetu ponovno zagnali v delo, da bi obhajali na Hemino nedeljo in Katoliški shod v fari evharistično bogoslužje kar se da slovesno in spodbudno.
Naša od vhoda v cerkev preko klopi do oltarjev praznično okrašena, lani obnovljena farna cerkev, papeški zastavi in slovesno pritrkavanje nas je opozarjalo, da obhajamo posebno velik praznik.
Naš zelo nadarjeni in neumorni pevovodja Tončej Mucher, ki vodi dva cerkvena zbora, pa je potegnil vse registre in je z našimi cerkvenimi pevci z izbranimi pesmimi olepšal praznično peto sveto mašo. Po berilu so ljubko zapeli naši letošnji prvoob-hajanci spev in alelujo s kretnjami,
nato pa smo še vsi mogočno zapeli alelujo po napevu našega domačina, prof. mag. Jožeta Ropitza.
Povabili smo k nedeljskemu slavju tudi našega župana, deželnega poslanca, g. Josefa Pfeiferja, ki ima v veliki občini kar tri fare, pa je počastil nas, ki smo v občini najmanjša fara, s svojo udeležbo. Povabili smo tudi referenta za gradnje v občini in člana občinskega predstojništva, našega farana, g. Johana Miklaua, zastopnike šole, komandanta gasilcev, g. Valentina Kovvatscha, vse predsednice in predsednike raznih združenj in gibanj.
Zelo smo bili veseli, da sta se mogli udeležiti našega slavja tudi naši domačinki elizabetinski sestri Petro-nila in Immaculata Kovvatsch.
Po evangeliju pa so nam mladi pričevalci vere doživeto polagali na srce besede poslanice: mag. Franc Rogi v slovenščini, Christiana Brug-ger in VVilhelm Popatnig pa v nemščini. Res lepo doživetje. Vsa čast! S kora ter od spredaj in od zadaj pa so zadonele iz ust naših faranov in farank priprošnje. Nato pa sta prinesla dva pričevalca vere iz Žile, ki ju je v soboto popoldne pri zaključnem slavju Katoliškega shoda na Novem trgu v Celovcu poslal k nam naš škof, KRUH IN VINO, kot simbol zemeljskega in večnega ŽIVLJENJA, k oltarju, dva mlada kristjana iz naše fare pa darove za mašno daritev.
Iz naše fare sta se peljala v brško faro kot pričevalca vere mlada zakonca, Jožefina in Jožef Butej.
V potrditev te povezanosti je bil pozdrav miru pred svetim obhajilom še posebno prisrčen. Sosed je zaželel sosedu v cerkvi mir.
Tako sta si v osebi mladih zilskih pričevalcev vere in našega župnika podali roko tudi ŽILA IN PODJUNA V ZNAMENJE MEDSEBOJNE NAKLONJENOSTI IN LJUBEZNI V GOSPODU.
Mašno slavje je izzvenelo s pesmijo „KRŠKA HEMA, SVETA ŽENA", ki jo je prav za Hemin jubilej skomponi-ral na besedilo našega letošnjega zlatomašnika LOVRA KAŠLJA naš domačin, g. prof. mag. JOŽE RO-PITZ. Da bi obrodil KATOLIŠKI SHOD BOGATE SADOVE NAVDUŠENE IN NAVDUŠUJOČE VERE V NAŠI KAZAŠKI ŽUPNIJI IN V VSEJ KOROŠKI ŠKOFIJI.
Kultura
18. grafični bienale v Ljubljani
Odraz družbene pestrosti
Avstrijski delež z Atterseem (levo) in Inge Vavro)
kulturni stenogram
Ponovno odlikovanje za film TEVŽEJ
Mednarodnega filmskega festivala nekomercialnega filma v Ebenseeju v Zgornji Avstriji se je udeležilo 180 filmov iz celega sveta. Med njimi je bil tudi film TEVŽEJ, ki ga je posnela skupina koroških Slovencev in je bil že ob predstavitvi na Koroškem zelo odmeven. V Ebenseeju je dobil bronasto kolajno. Na 17. mednarodnem filmskem festivalu v Splitu pa je prejel prvo nagrado za igrani film. Z zlato kolajno je bilo odlikovano vodenje kamere Miha Dolinška.
Ferk bral v Dunajskem krožku
Iz svoje knjige ..Vsebina peščenih ur" je na Dunaju v Dunajskem krožku bral pisatelj Janko Ferk. Pisatelja je predstavila mag. Neva Šlibar.
VIBA FILM je ustvaril vsakih devet tednov en celovečerni film
V zadnjih 33 mesecih je VIBA FILM v Ljubljani ustvaril 14 celovečernih slovenskih filmov. V pripravi je 15. celovečerni film z naslovom UMETNI RAJ. Viba film je bil na Festivalu jugoslovanskega kratkega filma v Beogradu producent z največjim številom prijavljenih kratkih filmov in se je dve leti zapored vračal z najvišjimi priznanji za animirani film. Tudi je Viba film prejel berlinskega Zlatega medveda. Za vsemi temi uspehi pa se skriva tudi kruta resničnost. Ta je v informacijah Viba filma opisana tako:
„A za vsem tem se skriva mnogo bolj kruta realnost. Bilo je to obdobje največje inflacije v povojni Jugoslaviji. To je bilo obdobje velikih in hudih omejitev, ki včasih niti niso bile logične in razumne, a bile so! Bil je to čas prepovedi uvoza, deviznih omejitev, kultura je bila skupaj z drugimi družbenimi dejavnostmi ocenjena (in pogosto ožigosana!) kot poraba, ne kot ustvarjalna panoga. Ko se je tu in tam morda še našel kak dinar, s katerim bi morda uvozili kak del opreme, je bil uvoz prepovedan, ko je bila prepoved uvoza odpravljena, denarja ni bilo več. Pred kratkim je en znan filmski delavec javno vprašal, kako to, da smo popravili stranišča, kupili nekaj pisalnih miz in uredili pisarne filmskih ekip ter montaže, nismo pa kupili kamere. Odgovor je preprost: kamere so iz uvoza in drage, za njih sta veljali dve omejitvi: prepoved uvoza pa še omejitev deviz za kulturo. Pisalno mizo in WC školjko pa lahko kupiš brez omejitev. Torej smo v tem času obnovili prostore filmskih ekip, montaž, delno tonskega študija, obnovili smo telefonske napeljave in po dolgih desetletjih smo se lotili ateljeja v Piranu."
Do 30. septembra je Moderna galerija v Ljubljani razstavni prostor 18. mednarodnega grafičnega bienala in v središču pozornosti in zanimanja za svetovno grafično umetnost oz. njen razvoj.
Že bežen, tako rekoč sprehajalni ogled razstave pokaže, kako različen (predvsem kakovostno) in dramatičen (kar zadeva vsebino in njeno sporočilo) razvoj je v svetovnem merilu doživela grafična umetnost. Ta vtis pa se pri daljšem ogledu seveda krepko stopnjuje.
Ljubljanski bienale, ki zajema celotno razpoložljivo prostorsko ponudbo v pritličju in v kletnih prostorih Moderne galerije, je lep primer tega, da se umetnost ne more odtegniti družbenim in političnim razvojem in danostim oz. da je lahko tudi glasnik nekega sistema.
Med glavne vsebine razstavljenih del sodita prav ekologija in kritičen odnos do družbe in njenega, tudi političnega, razvoja. Ta družbena komponenta je prav krepko zaznavna pri vzhodnoevropskih delih, predvsem so to
sovjetski, madžarski in poljski prispevki, ki jim seveda ne manjka močne ekološke primesi; središčna pa je ekološka tematika v delih iz visokoindustrializira-nih držav. Izredno nazoren primer grafike, ki odgovarja ideološko propagandni liniji države, je albanski prispevek, ki je še docela ujet v socialistični realizem. V prispevkih številnih držav pa so prikazani motivi ljudske umetnosti. Zelo odmeven je av-
strijski prispevek, ki se od ponesrečenega prejšnjega razlikuje po sodelujočih umetnikih (med drugim Attersee in Inge Vavra) in po številčnosti razstavljenih del. Za to je treba pohvaliti Inge Vavro, ki je avstrijski del imela na skrbi — in je to nalogo dobro opravila.
Letošnji bienale je res dober prerez skozi svetovno grafično umetnost, z mnogimi vrhunskimi prispevki. Ogled priporočamo.
Franc VVakounig
Umrl je
prof. Anton Dermota
Na Dunaju je v 80. letu starosti umrl eden najbolj znanih opernih pevcev, prof. Anton Dermota. Prof. Dermota je bil eden izmed tistih Slovencev, ki so se zaradi svojega izrednega talenta uveljavili v velikem svetu. Prof. Dermota je bil že kot mlad fant organist na Bledu, kmalu pa je vstopil v ljubljanski operni zbor. Poleg tega je študiral na tamkajšnjem državnem konservatoriju. Ko je po štirih letih dosegel diplomo, v Ljubljani ni bilo več možnosti za nadaljnji glasbeni študij, zato je šel na Dunaj. Že po dveh letih študija na Dunaju so ga angažirali v Dunajski operi; član te opere je bil do zadnjega. V dunajski operi je pel v svoji dolgi in nadvse uspešni karieri kakih 75 vlog. Slovel je predvsem kot interpret Mozartovih oper. Med temi je največkrat pel arije iz Gosi fan tutte, Don Giovanni in Čarobne piščali. Koroškim Slovencem se je prof. Dermota v zadnjih letih predstavil z nepozabnim večerom v Domu v Tinjah in v pogovoru z vseslovensko revijo Celovški Zvon (marec 1986/10).
Marianne Bahr in Cene Avguštin se veselita razstave
Odmev sveškega slikarskega tedna
V galerijskih prostorih Prešernove hiše v Kranju je od petka, 22. junija, naprej odprta razstava slik celovške slikarke Marianne Bahr. Razstavo je odprl kustos gorenjskega muzeja dr. Cene Avguštin in posebej naglasil pomen prijateljskega sodelovanja in človeških stikov med umetniki različnih dežel, kultur in narodov.
Marianne Bahr razstavlja slike, iz katerih vejeta velika sla in želja po svobodi, odprtosti in zbliževanju med ljudmi, obenem pa kažejo na puščobo okostenelosti in ozkosti, ki človeka odbijata in tlačita. To dvojno izpoved umetnica doseže z barvnimi efekti in s strogo potegnjenimi črtami. Ta prijateljska razstava pa je tako rekoč otrok sveškega slikarskega tedna: pred dvema letoma sta na njem sodelovala in se pobliže spoznala razstavljajoča umetnica Marianne Bahr in Kranjčan Karel Kuhar. Oba sta v razgovoru z Našim tednikom posebej omenila pomen sveškega slikarskega tedna za to razstavo in si želela še več podobnih razstav v tem prostoru. Razstava v Prešernovi hiši je odprta do 16. julija 1989.	Franc VVakounig
Reportaža
Sakralno glasbo bo treba boli goliti
MePZ Danica bo pela Schubertovo mašo
Mešani pevski zbor SRD „ Danica" bo v nedeljo, 2. julija, ob 10. uri izvajal v farni cerkvi v Šentprimožu znano Schubertovo mašo v G za zbor, orkester in soliste. Sodelovali bojo, kar je ne-mala senzacija, solisti Slovenske filharmonije.
Za to mašo se je Danica odločila po besedah mladega zborovodje mag. Stanka Polzerja zato, ker je važno, da na zborovskem področju ubiramo in iščemo nove poti in izzive, ker bomo edinole tako dvigali pevsko in splošno kulturno raven. Prav sakralno glasbo pa smo koroški Slovenci, čeprav zato ni sploh nobenega vzroka, krepko zanemarjali in poleg cerkvenih zborov je bil svetla izjema mešani pevski zbor „Gallus“. „Ko sem pevce seznanil z načrtom koncertantne izvedbe Schubertove latinske maše v G-duru, so mlajši bili zelo navdušeni, starejši pa so se počasneje ogreli zanj, a danes, in to bi rad posebej poudaril, danes vsi pevci stoodstotno zagovarjajo ta koncert, kar med drugim nazorno potrjuje tudi nadvse dobra udeležba pri vajah."
Z vajami je zbor pričel meseca februarja in prvotno naj bi mašo izvajal že začetek aprila. To pa ni šlo, kajti smrt priljubljenega župnika Franca Krištofa in številni vmesni nastopi zbora ter vaje za igro so ta termin kmalu onemogočili. Glavni vzrok za prestavitev na 2. julij pa je bila
Galerija Rožek -
„To je danes naš dan, dan naše skupnosti, ki smo jo postavili na noge, to je dan srečanja z ljudmi ob Dravi, ki jih imam rad" — tako je znani slikar Hans Staudacher glasno razmišljal o srečanju, ki ga je konec minulega tedna posebej zanj priredila galerija Rožek. Taka in podobna srečanja z umetniki so sestavni del „politike" rožeške galerije in reči je treba, da njih priljubljenost in odmevnost iz leta v leto rasteta. Srečanje s Hansom Staudacherjem je bilo v soboto, 24., in v nedeljo, 25. junija popoldne. Ni ga bilo težko navdušiti za to zamisel, ampak dobiti ga, to je bilo neprimerno teže.
Saj Staudacher je znan po tem, da išče stik z opazovalcem, gledalcem, da ga nagovori in povabi k sodelovanju ali pa vsej na klepet. Medtem ko obiskovalca vplete v
Mladi zborovodja Stanko Polzer ubira z Danico nova pota
Andreja Močilnik
razpoložljivost instrumentalistov slovenske filharmonije: ta nedelja je bila eden od redkih možnih terminov, prej sploh ne bi šlo. In kdo bi se že odrekel tako izredni možnosti sodelovanja in nastopanja s slovenskimi filharmoniki?
Prvotno Stanko Polzer sploh ni mislil na sodelovanje mojstrskih
pomenek, šviga pred nastajajočo sliko sem ter tja, potegne s čopičem črto tu in zlije ali paskida barvo tam, da se kar pocedi po platnu, potem za hip obstoji, se umiri in se v naslednjem trenutku ponovno spoprime z barvo, čopičem in platnom. V tem vrtincu nastajajo dela, ki sodijo v sam vrh avstrijske oz. evropske sodobne likovne ustvarjalnosti in ki krepijo sloves današnje avstrijske slikarske šole.
Staudacherja sploh ne moti, če ga med delom obdajajo ljudje. V soboto in nedeljo se je pa prav vzorno ravnal po pravilu, da je potrpežljivost božja mast in je na vprašanja odgovarjal izčrpno, pa čeprav so se ponavljala.
Tako je doprinesel velik delež, da je srečanje z njim bilo tako prijetno.
glasbenikov iz Ljubljane. Nameraval je vključiti instrumentaliste iz naših krajev, to je tiste, ki obiskujejo Glasbeno šolo ali deželni konservatorij. To zamisel pa je moral kaj kmalu ovreči, ker ima Glasbena šola še premalo dijakov, ki se učijo na godala oz. ki bi bili že sposobni za tako zahteven part kakor je Schubertova maša, člani deželnega konservatorija pa so bili že drugod zadolženi. Odločiti se je bilo treba za drugo rešitev.
Obrnil se je v Ljubljani na svoje znance in prof. Mirko Cuderman, med drugim tudi vodja zbora Consortium musicum in priznana osebnost v slovenskem glasbenem življenju, je bil takoj pripravljen posredovati instrumentaliste slovenske filharmonije. „To,“ tako Stanko Polzer, „je za nas veliko priznanje, ker slovenska filharmonija sodi v sam evropski oz. svetovni vrh. Nadvse
Sam je v pogovoru z Našim tednikom menil, da je spontanost del njegove osebnosti in da slika agresivno, a poetično.
Bil je med prvimi, ki so sodelovali na sveškem slikarskem tednu in mu vtisnili svoj pečat. Letos se ga na žalost ne bo mogel udeležiti, pripravlja veliko retrospektivno razstavo, ki bo okoli božiča odprta v deželni galeriji.
Med številnimi gosti, ki so prišli v Rožek, sta bila tudi slikar Valentin Oman in pisatelj Janko Ferk. Okvir za uspelo srečanje pa sta nudila svojstven ambient galerije same in velika gostoljubnost družine Šikoronja.
V torek, 27. junija, pa je bila v galeriji Schnitzer v Celovcu odprta razstava Staudacherjevih del.
Franc VVakounig
smo veseli, da smemo z njimi sodelovati in zaupanja, ki smo ga deležni, ne bomo razočarali". Solo pevce je zborovodja dobil med kolegi na glasbeni visoki šoli v Gradcu, eden pa obiskuje koroški deželni konservatorij.
Solo pevci so: Mika Kaiyama, sopranistka, rojena v Tokiju, kjer je obiskovala mojstrski razred za solopetje na glasbeni visoki šoli. Od jeseni 1988 študij glasbe v Gradcu pri prof. Loiblu; ima že več mednarodnih nastopov. Gerd Kenda, basist, baritonist, Šentjakobčan, na glasbeni visoki šoli v Gradcu poučuje solopetje, zadnja leta pa se je mednarodno (Nemčija, Jugoslavija, Japonska, Avstrija) uveljavil kot pevec oratorijev. Hanzej Muchar, tenorist, doma v Račičah pri Šentpetru na Vašinjah, študira na celovškem konservatoriju solopetje pri prof. Gerlinde Simon-Dietrich, že več nastopov, med drugim z zborom Gallus.
Vaje, tako zborovodja in pevci, so bile zelo intenzivne in korepetitorja sta bila Hanzi in Marija Kežar. V veliko podporo pa je bila klavirska spremljava Andreje Močilnik, ki je igrala orkestralni part in tako posredovala globalni glasbeni občutek.
Franz Schubert je skomponi-ral več maš, maša v G-duru pa sodi med najbolj pete. Sploh so njegove maše zelo lirične, kar pa sploh ne pomeni, da bi bile enostavne. Od pevcev, predvsem pa od amaterjev, kar Daničani so, taka maša zahteva ves angažma in vso predanost. Tega se pevci in zborovodja od vsega začetka zavedajo in temu primerno resne so bile priprave na mašo. Zbor bo pel Kyrie, Glorio, Sanctus, Benedictus in Agnus Dei, vmes pa slovensko cerkveno literaturo.
Franc VVakounig
popoldneva s Hansom Staudacherjem
Kultura
Znamenita knjiga, pravzaprav zbirka pridig za govorniško šolanje slovenske duhovščine, je življenjsko delo kapucinskega patra, pridigarja Ro-gerija Ljubljanskega, s pravim imenom Mihael Kramer. O njegovem življenju vemo bore malo, nekaj več je o njem pisal v Slovenskem biografskem leksikonu, pokojni prof. dr. Mirko Rupel, nepozabni slovenski jezikoslovec in literarni zgodovinar. V ostalih naših leksikalnih delih in enciklopedijah je za celovit opis Rogerijevega življenja in dela le nekaj skopih podatkov, ki piscu ne zadostujejo, da bi bralcem NT predstavil velikega slovenskega rodoljuba v vsej njegovi veličini. Pa vendar je uspel zbrati o Rogeriju nekaj zanimivih podatkov.
Pisal za življenja, cenjen po smrti
Pater Rogerij Ljubljanski, ali krajše pater Rogerius, se je kot Mihael Kramer, rodil leta 1667 v Ljubljani, kjer je sklenil tudi svojo življenjsko pot, 20. avgusta 1728, v starosti 61 let. Po šolanju se je odločil za samostansko življenje med redovni-ki-kapucini, ki so se v 17. stoletju (kapucinski samostan v Celovcu je bil ustanovljen leta 1646) odlikovali kot goreči pridigarji, pospeševali so zakramentalno življenje in češčenje Matere božje. Z vso ljubeznijo so gojili ljudske pobožnosti in so bili sploh zelo blizu preprostemu ljudstvu svojega časa. Pospeševali so pasijonske igre, ki so pritegnile mnogo ljudi.
Znan je Škofjeloški pasijon v slovenščini iz leta 1721.
Slovenski kapucini — med njimi je bil kajpak najbolj vnet in goreč za slovensko govorico pater Rogerij — so slovenskim duhovnikom oskrbeli prve pridigarske priročnike ter druge knjige. Najbolj znan kapucinski pridigar je bil Janez Svetokriški z znamenito zbirko svojih pridig v slovenskem jeziku, pater Hi-polit iz Novega mesta pa je sestavil latinsko-nemško-slovens-ki besednjak. Prvi je prevedel v slovenščino Kempčanovo Hojo za Kristusom in pripravil tretjo izdajo Evangelijev in listov. Svetokriškemu in Hipolitu je v dvajsetih letih 18. stoletja sledil pater Rogerij. Nekaj let pred svojo prezgodnjo smrtjo, je pripravil za natis dve knjigi svetniških pridig Palmarium empyreum, ki jih je govoril vernikom malone dve desetletji,
Ob dragoceni knjižni pridobitvi Mohorjeve
Palmapium dobrena. starena (ne)znanca Roaeriia
Oba naša osrednja tednika — NT in Nedelja — sfa sredi majnika razveselila svoje bralce z novico, da je Mohorjeva družba v Celovcu nabavila v okviru razprodaje arhiva tiskarne Kleinmayr, prvo v slovenščini tiskano knjigo na Koroškem. Z dragoceno pridobitvijo Mohorjeve je po dolgih letih naposled prišla v prave,
slovenske roke, knjiga neprecenljive vrednosti, s sicer daljšim, a zato toliko bolj zanimivim in privlačnim naslovom — Palamarium empy-reum, seu Conciones CXXVI de Sanctis totius anni, ali med slovenskimi literarnimi zgodovinarji, kratko imenovana — Palmarium empy-reum.
med leti 1709 in 1728. Izšle so šele po njegovi smrti; prva knjiga leta 1731 pri založbi Klein-mayr v Celovcu, druga 1743 v Ljubljani. Skratka, prizadevno je pisal za življenja, s svojo zbirko pridig pa je postal upoštevan in predvsem spoštovan šele po smrti. Tako lahko patra Rogerija označimo za našega dobrega, starega (ne)znanca, kajti nanj smo v stoletju, v katerem živimo (in še veliko poprej!) povsem pozabili, še huje, prezrli smo njegovo pomembno življenjsko delo in delež k zgodovini starejšega slovenskega slovstva.
Otipljivih dokazov za to trditev je več: pozabili smo celo na okrogle obletnice pomembnih mejnikov v Rogerijevem življenju in delu. Že leta 1981 je minilo 250 let od celovškega izida njegove prve knjige Palmarium empyreum, pred dvema letoma 320 let od Rogerijevega rojstva, lani pa 260 let od njegove smrti.
Zgodbo pripoveduje in duhovno razlaga
Po ocenah literarnih zgodovinarjev so Rogerijeve pridige sistematično zgrajene, za napovedjo teme imajo tri dele. Zgodbo kapucinski pater pripoveduje in duhovno razlaga. Slog Rogerijevih pridig je baročno razkošen, kar buhti, čeprav le sem in tja, od preobilja besed, simbole in prispodobe kopiči brezosebno, zglede in dokaze je posnemal po drugih pridigarskih priročnikih. Posebno pozornost zaslužijo slovenski verzi na začetku pridig, nekaj jih je vključenih tudi v besedilo. Rogerij je imel smisel za rimo in naravni besedni poudarek, veliko manj pa za jezikovna
I M ARIU/
emptreum, j
DE
\.L
i' TOTIUS ANNI
jr-T**
i___
#H*
pravila, ki jih ni dosledno upošteval pri knjižnem oblikovanju svojih pridig.
V knjigi Valvasor in sodobniki, ki jo je 1976 izdala Mladinska knjiga v Ljubljani v zbirki Naša beseda (izbral in uredil dr. Jože Pogačnik), je s pripovedno prozo in pesništvom predstavljenih kar šestnajst Valvasorjevih in Rogerijevih sodobnikov. Prav je, da se spomnimo vseh po vrsti, kakor jih srečamo v Valvasorjevem izbranem delu. Poleg nekaterih Rogerijevih pridig, najdemo v Pogačnikovem izboru dela Erazma Franciscija, Matije Kastelca, Žige Žigona, Janeza Strnišarja, Janeza Gregorja Dolničarja, Franca Mihe Pa-glovca, Jerneja Basarja, Jaco-busa Gallusa Carniolusa, Ano-nymusal., II. in III. Jožefa Zizen-čelija (Franca Siezenheima), Jurija Žigo Pogačnika, Romual-da (Lovrenca Marušiča), Ahaci-ja Stržinarja in Maksimilijana Redeskinija. Na drugi strani, našim bralcem bržkone ni znano, da je znani slovenski pisatelj, dramatik in pesnik, Ivan Pregelj (27. oktober 1883, Sv. Lucija, današnji Most na Soči —
21. januarja 1961, Ljubljana), na dunajski germanistiki in slavistiki promoviral s tezo o jeziku v delu Palmarium Empyreum Rogerija Ljubljanskega (P. Rogerius Labacensis: Palmarium empyreum, VBV 1910).
Iskanje, razmišljanje, delo...
Tako kot življenje mnogih kapucinov, je bilo tudi Rogerijevo zaznamovano z nenehnimi iskanji, razmišljanjem in duhovnim delom, s trpljenjem in radostjo, z nemirom in ustvarjalnostjo. Vsega tega se zavemo šele, ko življenja ni več. Nemo zremo predse in obujamo spomine na dela naših slavnih mož. Za vse moramo pobrskati po orumenelih arhivskih zapiskih; velikokrat so viri zelo skopi ali jih sploh ni. Na našo srečo to ne velja za iskanje drobcev iz življenja in dela slovitega kapucinskega pridigarja, patra Rogerija. Avtor dela Palmarium empyreum, katerega lastnik je zdaj naša Mohorjeva družba, je živel in pridigal v prepričanju: „ Lahko traja vse življenje, da se človeku naposled odprejo oči ... “ Rogerij je bil prepričan, da je dovolj že trenutek, da vidi in sliši okrog sebe, sliši za resnične, nepohujšljive zgodbe, ki so s svojimi nauki zanimive tudi za preproste ljudi.
Zgodbe patra Rogerija niso niti skrivnostne niti preveč pretresljive, ravno nasprotno — vsakomur so razumljive in osebno iskrene. In ker niso polne nasprotij, hitro razkrivajo bistvo svojega namena. Kdor je pripravljen prisluhniti in pogledati tisto, kar se morda skriva za nekaterimi besedami, bo v Rogerijevih pridigah odkril resnico, ki ga bo docela prevzela in navdušila.
Pisma bralcev / Razno
PISMA BRALCEV
Odgovor: letošnja akademija in tisoči maturant
Po resnici povedano, se mi niti ne zdi vredno počečkati papirja niti zapravljati časa zavoljo puhlega pisma bralcev. To je eno. Drugo pa je, da doslej zaradi angažiranega dela na gimnaziji nisem utegnil odgovoriti na kup dvomljivih trditev. Ne gre mi za to, da bi se pred anonimnim piscem, pred nekom, ki v svoji bojazljivosti in v svojem strahopetništvu skriva svoj obraz ter v potuhnjenost vlači še „ kritične" maturante (ki si jih tudi letos lahko zaštel na eni roki in pri katerih močno dvomim o kritični solidarnosti s TebojD opravičeval in zagovarjat svoje delo, pač pa mi gre za to, da bo dobil bralec nt, ki ni bil na letošnji akademiji, pravo sliko.
Nikdar v življenju še nisem videl tekmeca, ki bi svojo zmago praznoval, preden jo je dobil. Zato bi taktično tudi slabo kazalo, počastiti tisočega maturanta, preden je matura srečno potekla. Navsezadnje je treba pripomniti, da bi se letošnjega jubileja najbolj morali veseliti dijaki. Kje si bil, ko bi bilo treba praznovati? Označuješ odrsko sliko kot primitivno. Zelo mi je žal, da mi ni uspelo Ti privzgojiti — kar pa seveda ni izključno moja krivda — toliko kreativnosti, da bi razumel v umetnosti tudi simbolizme.
Smilijo se mi tisti dijaki, ki v obdobju računalnikov ne razumejo modernih znakov, jedrnatih informacij v obliki piktogramov. Prvotno je bila odrska slika načrtovana popolnoma drugače; geslo, katerega verjetno na vabilih, programskih listih in v časopisih nisi utegnil prebrati, je zahtevalo logično tudi spremembo slike.
Po Tvojih opisih bi morala po petih
minutah zbežati vsaj polovica polno-zasedene dvorane. Gledalci in poslušalci pa so, kolikor sem z lastnimi očmi lahko videl, pridno ostali na svojih sedežih in na balkonu do zadnje programske točke.
Da ne bom predolg: stari šolski emblem, dozoreli klas naj bi predstavljal enico (1), krog (v našem primeru so bili kar trije) velja v umetnosti, filozofiji in matematiki nekaj popolnega, v sebi zaključenega in uravnoteženega. V tem smislu je nastala tudi slika. Menda mi ne boš zameril, če Ti razložim, da je šlo za številko tisoč.
Spored za akademijo nastaja skozi vse šolsko leto, kar Ti je morda manj znano. Situacija pa včasih zahteva, da moramo kak prispevek črtati in ga nadomestiti z drugim. Nepredvidene tehnične okoliščine pa prispevajo neštetokrat tudi svoje. Ker vemo, da bi se vsak dan iste hrane kmalu najedli, skušamo ustvariti vsako leto nekoliko drugačen program z drugačno vsebino. Težko je vsem ustreči.
Skušaš ugoditi enemu, se bo že oglasil drugi; tretji grozi, da ga ne bo več naslednje leto, če ne bo dovolj slovenskih narodnih pesmi, četrti grozi, da zaradi sodobne glasbe nima več namena kupiti zase in za svojce vstopnice. So najprej nekateri tarnali, da je vse predolgo, smo skrajšali oz. napravili potek prireditve brez pavze. Takoj so planili na plan kritiki, ki so terjali „ nujni odmor"; pa naredi 900 poslušalcem in gledalcem prav.
Akademija je imela in ima smisel, da pokažejo učenci svojim staršem
in z gimnazijo povezanim, kaj so sposobni in kaj so se med letom, deloma tudi v svojem prostem času, naučili. In na to smo lahko ponosni. Navedi mi samo eno srednjo šolo na Koroškem, ki bi imela tako dejavnost, četudi morda zmeraj z istimi učenci, kot jo ima naša! Ne boš je našel. Če bi se naši ljudje širom naše dežele tega ne zavedali, ne bi bili na akademiji vsi stoli zasedeni.
Radi sprejmemo konstruktivno kritiko, ker tudi sami nismo brez napak. Odklanjamo pa destruktivno kritiko in kritikaste, ki imajo toliko časa, da lahko gledajo drugim na prste. Pa še k Tvoji zadnji, sicer že nekoliko obrabljeni in stereotipni zahtevi nekaj besed: srednje šole imajo poverjene gotove naloge, ki so zapisane v osnovnih načelih za gimnazije. Vzeti jih boš moral v roke! Gorje nam, če bi po Tvoji zahtevi vzgajali na Koroškem vse srednje šole. Celica za kulturno, politično in narodno zavest je še zmeraj družina. Vsaj jaz sem v tem smislu doraščal in bil vzgojen. Za naslednjo akademijo, ki naj bi bila nekoliko „bolj pestra in manj šibka", iščemo ustvarjalnih delavcev; beli si glavo, kajti pred prvo pripravljalno sejo bom potrkal na Tvoja vrata in Te pozval k delu. Najkasneje takrat pa boš moral sneti tudi svojo krinko.
Franc Krištof likovni vzgojitelj na slov. gimnaziji
O vašem TV-teleksu
Zelo rad in z velikim zanimanjem sem doslej prebiral prispevke P. A.
v vašem TV-teleksu. Prispevki so bili izredno duhoviti, manjkalo pa tudi ni potrebne kritike ali pa pohvale za naše nove slovenske televizijske oddaje. Ta rubrika gotovo zanima mnogo ljudi, zato si v imenu mnogih bralcev želim, da bi vaš P. A. v tej obliki in tako duhovito tudi v bodoče ocenjeval naš ..novi" medij.
Andrej Hafner
Gradec: odlično četrto mesto za NK Turbošvasaparat
Z veseljem Vam lahko sporočamo, da je Klub slovenskih študentov in študentk v Gradcu v obliki nogometnega kluba TURBOŠVASAPARAT na letošnjem graškem visokošolskem nogometnem prvenstvu osvojil odlično četrto mesto. Na prvenstvu je nastopilo šestnajst moštev in nam k temu velikemu uspehu, dragi bralci in bralke, lahko samo še čestitate. Kljub verbalnim in fizičnim napadom naših nasprotnikov smo igrali borbeno, trdo, vendar vedno pravično.
Za naslednje leto iščemo dobrotnike in ljubitelje NK TURBOŠVASAPA-RAT-a, kupili bi radi nove drese. Spredaj na majicah bi stalo seveda Vaše ime (ime tistega, ki bi nam plačal drese) in zadaj na hlačah bi stalo ime našega nogometnega in študentskega kluba. Za vse druge interesente in inserente bi bilo še malo prostora na nogavicah in za neustrašene še na sprednji strani hlač! Tako lahko podprete najboljše študentovsko nogometno moštvo koroških Slovencev V naprej se Vam zahvaljujemo . . .
za NK TURBOŠVASAPARAT in KSŠŠG -REP-
„Veneti“ v slovenski izdaji
V hotelu Union v Ljubljani so sredi junija predstavili slovensko izdajo knjige »Veneti, naši davni predniki", ki je lansko leto izšla na Dunaju v nemški izdaji, še prej pa je njena vsebina v raznih člankih povzročala dolge polemike med kritiki in zagovorniki teorije, da je korenine Slovencev treba iskati v predzgodovinskem narodu Venetov, ki je bil praslovanski.
Pred številnim občinstvom v prepolni dvorani je najprej izdajatelj knjige Ivan Tomažič, za Editiones Veneti, imel uvodno besedo in prikazal pomen tega dela, s katerim se Slovenci uvrščajo med zgodovinske narode. Ivan Tomažič je tudi avtor tretjega dela knjige, v katerem so zbrani razni ugovori in komentarji, ob katerih je ustrezno pojasnil stališča zagovornikov venetske teorije.
Zatem je nastopil akademski pevski zbor »Vinko Vodopivec" iz Primorske in zapel nekaj izbranih slovenskih pesmi, med temi po eno tudi iz Rezije in od Žile, tako da je bil s tem poudarjen pomen celote slovenskega narodnega in kulturnega prostora. Ob zaključni Zdravici je vsa dvorana samodejno vstala in izpričala svoje spoštovanje do slovenske himne.
Po petju je nastopil Matej Bor in orisal pomen svojega prispevka v knjigi, v katerem je na podlagi slovanskih jezikov razrešil številne venetske napise iz znamenite kulture Este v današnji Benečiji. Za njim pa je podal svoje misli še Jožko Šavli, ki je v svojem delu knjige obdelal predvsem predzgodovinska slovenska imena v Evropi in zgodovinski razvoj ljudstva Venetov od tisoč let pr. Kr. naprej.
Knjiga je še obširnejša od nemške izdaje, obogatena z novimi sestavki, med katerimi je vidnejši tisti o državnosti Karantanije z naslovom »institutio Sclavenica". Nova knjiga pomeni nedvomno pomemben korak v iskanju slovenske identitete.
Jože Šavli, Gorica
Trije »pristni " Dunajčani na vrtu Mohorjeve. Z leve Robert Schindel, Milo Dor in Pavel Kohout. Pozdrav pisateljev je veljal predvsem kor. Slovencem.
Močan kulturni akcent, ki obvezuje
Sicer je že nekaj dni od tega, ko sta Mohorjeva založba in Krščanska kulturna zveza priredili literarno branje na vrtu Mohorjeve v Celovcu. Odmev je bil precejšen. Nad 200 poslušalcev se je zbralo, da prisluhnejo literarnemu sporočilu treh »pristnih" Dunajčanov. Bili so to Pavel Kohout, Milo Dor in Robert Schindel. Četrti in soiniciator tega večera Gyorgy Sebestyen je zbolel in poslal besede v pozdrav temu večeru. Da gre tu za pristne Dunajčane pod narekovajem, je bilo vsakomur jasno, saj niti eden od teh ni pristen Dunajčan. Vsi pišejo in objavljajo sicer v nemščini, vendar niso pripadniki nemškega naroda.
Zgubljati besede o prebranem na tem večeru je na tem mestu gotovo nesmiselno. Treba pa je reči, da se je ta prireditev, tako Franc Kattnig, želela vključiti v prireditve Tedna srečanja v Celovcu. Udeležba je dokazala, da je zanimanje za taka branja veliko; Mohorjeva založba in Krščanska kulturna zveza pa sta dokazali, da sta zmožni močnega kulturnega akcenta. Škoda bi bilo samo, če bi takšen akcent izzvenel v enkratni takšni prireditvi, ki je bila deležna velikega zanimanja tudi s strani časopisov in televizije. Pravo domačnost pa je prireditvi vdahnil domači mošt in kruhki z zaseko. „4 J" so za sklep te nekoliko predolge prireditve tudi doprinesli svoje. Nakazali so namreč dvojnost mišljenja nekaterih oseb na Koroškem.	vg
Radio / Prireditve
T
E
D
E
N
V
R
A
D
I
U
bodo predstavili nastavljen-ci obeh slovenskih knjigarn v Celovcu, nastavljen-ci Mohorjeve in Drave.
SOBOTA, 1. julija
Duhovni nagovor (K. Srienc). Voščila (D. Ur-schitz)
NEDELJA, 2. julija
„Misli, mnenja in spomini" — 1030. maturant Slovenske gimnazije.
PONED., 3. julija
..Nezadostno" - starši, profesorji in dijaki reagirajo na negativno oceno/ študijska diskusija z odprtim mikrofonom/vodi Mirko Bogataj
TOREK, 4. julija
Oddaja za otroke: Herman Germ: Otroci enega sonca/pravljica - Pepelka
■
SREDA, 5. julija
Glasbena sreda Večerna: Klopčič: „Berg viol. koncert, popevke
■■■■■■■■■e*
ČETRTEK, 6. julija
Rož - Podjuna - Zilja.
Radijska oddaja 2. 7. (nedelja)
Tisoča dijakinja je letos opravila maturo na Slovenski gimnaziji — jubilej, ki so ga dijaki, profesorji in starši slovesno obhajali na letošnji šolski akademiji. To pa z zahtevnimi besedami Ivana Cankarja .Bodi klas na polju, roža na travniku in javor v gozdu". V okviru oddaje .Misli, mnenja in spomini" smo se pogovarjali z nekaterimi absolventi in absolventkami gimnazije (od prvih maturantov do letošnjih absolventov), ampak tudi z bivšim in sedanjim ravnateljem, o njihovem osebnem odnosu do gimnazijskih let in tudi o tem,, koliko je Slovenski gimnaziji uspelo zadostiti visokim idealom, ki si jih je zastavila sama, in ki jih je sprejel oče Slovenske gimnazije, dr. Tischler, ob ustanovitvi šole, leta 1957, v prosvetnem ministrstvu na Dunaju: .Naredite kvalitetno šolo in vzgojite dijake v dobre Slovence in dobre Avstrijce!" Oddajo je pripravila Mira Grčtschnig-Ein-spieler.
NA TELEVIZIJI
Dober dan, Koroška!
(2. julija 1989, FS 2, 13.00)
O otroškem dnevu na Bistrici na Zilji
Srečanje planincev a prostora Alpe-
Jadran v Železni Kapli
10 let kulturni dom na Radlšah
Trije pristni Dunajčani
Literarno branje na vrtu Mohorjeve v
Celovcu
Antifašistično srečanje pri Peršmanu Deželni arhiv
Nadaljevanje serije. Tokrat: koroški slovenski bukovniki
T	PETEK, 30. junija Kulturno glasbena: čtivo			PRIREDITVE	
DOBRLA VMS
SENCE
SCMATTEN
drama po motivu Igre KAJN Gostuje: SPD ..Dobrač" Brnca Kraj: Samostan Dobrla vas Čas: sobota, 8. julija, ob 21. uri Pokroviteljstvo: dr. Hilde Havvlicek
BEKŠTANJ
KONCERT - PONIŽANI IN RAZŽALJENI
Čas: petek, 30. junija 1989, ob 21. uri Kraj: Grajska arena Bekštanj Nastop: Mešani pevski zbor .Rož"
Pri slabem vremenu bo koncert v grajskem šotoru
ŠENTPRIMOŽ
SCHUBERTOVA MAŠA V G-DURU
za zbor, soliste in orkester Čas: nedelja, 2. julija 1989, ob 10. uri Kraj: farna cerkev v Šentprimožu Prireditelj: SPD .Danica" v Šentprimožu
CELOVEC
NASILJE V MEDIJIH —
VPLIV NA VZGOJO
Predavatelj: prof. dr. Ervvin Ringel
Kraj: Koncertna hiša v Celovcu
Čas: v ponedeljek, 10. julija 1989, ob 10.
uri
CELOVEC
KLEŠČE — odprta uredniška seja In podelitev nagrad
Čas: petek, 30. junija 1989, ob 20.30 Kraj: v kulturni taberni „Pri Joklnu" Prireditelj: iniciativna skupina .Slovenščina, moj jezik"
NONČA VAS
KRESOVANJE
Čas: torek, 4. julij 1989, ob 20.30 Kraj: pri Naveršniku pri Nonči vasi Prireditelj: Podeželska mladina Podjuna
1.7.1989,20.30
:OPEN-AIR
tor dle Musikschule
Novi fosili
4. mesto na .Eurovisions-Soofl-Contastu- leta 1987 4. Plati am .Eurovlstons Song Conteat" 1987 m« dem Ued .1 warma dance"
PRI GOSTILNI Z BEIM GASTHAUS
SOSTAR^e
Globasnica/Globasnitz
BILČOVS
KULTURNI VEČER
Čas: sobota, 8. julija, ob 20. uri Kraj: gostilna Miklavž v Bilčovsu Prireditelj: SPD .Bilka" v Bilčovsu Po kulturnem večeru bo za ples igral ansambel ..MELOS"
OBIRSKO
KEGLJARSKI TURNIR
Čas: petek, 30. junija, od 15. ure naprej sobota, 1. julija, od 10. do 20. ure nedelja, 2. julija, od 10. ure naprej Kraj: pri Kovaču na Obirskem Prireditelj: SPD .Valentin Polanšek" na Obirskem
BISTRICA V ROŽU
SKLEPNA PRIREDITEV ODDELKOV GLASBENE ŠOLE SVEČE IN ŠENTJANŽ
Čas: petek, 30. junija, ob 18.30 Kraj: v kinodvorani na Bistrici v Rožu Prireditelj: SPD .Kočna" in SPD v Šentjanžu
DOBRLA VAS
OBČNI ZBOR ZADRUGE DOBRLA VAS Čas: nedelja, 9. julija, ob 9.30 Kraj: kulturni dom v Dobrli vasi
Pavel Kohout pred kamero za „ Dober dan, KoroškaV tokratnem slovenskem televizijskem magazinu avstrijske televizije, bo eden izmed prispevkov tudi branje treh „pristnih Dunajčanov" na vrtu Mohorjeve v Celovcu. Na povabilo Mohorjeve založbe so brali Pavel Kohout, Milo Dor in Robert Schindel. Na fotografiji vidite z leve pisatelja Pavla Kohouta, Ingmarja Lindnerja (asistenta kamere v firmi MKS), Marjana Velika (ORF slovenski oddelek) in snemalca Ivana Klariča (sodelavca filmske firme MKS v Celovcu).
ŠENTJANŽ
Premiera Igre
„DOBERNIK IN POŽIGALCI" (Max Frlsch)
Kraj: pri Tischlerju v Šentjanžu Termini: sreda, 5. julija, ob 20. uri četrtek, 6. julija, ob 20. uri sobota, 8. julija, ob 20. uri Nastopajo: igralci Slovenskega prosvetnega društva Šentjanž Režija: Peter Militarov Prireditelj: SPD v Šentjanžu Pozor, omejeno število vstopnic.
CELOVEC
Otvoritev razstave
GRAFIKA IZ AZERBAJDŽANA — Sovjetska zveza
Čas: četrtek, 6. julija, ob 20.30 Kraj: kulturna taberna .Pri Joklnu" Prireditelj: Kulturno društvo .Pri Joklnu"
ROŽEK
GALERIJA ROŽEK
Hans Staudacher, razstava. Dela bodo na ogled do 14. julija
CELOVEC
12. PODELITEV BRALNIH ZNAČK
Čas: ponedeljek, 3. julija, ob 19.30 Kraj: Mladinski dom SŠD, Mikschallee 4 v Celovcu
Prireditelji: SPZ, krajevna društva in Zvezna gimnazija za Slovence Gostje: Kristina Brenkova, Jože Zupan, Vitan Mal, Ciril Zlobec in Andrej Kokot
CELOVEC
.PRVI AVSTRIJSKI EKSTREMISTIČNI POTOVALNI CIRKUS"
Čas: sobota, 1. julij, ob 16. uri Kraj: Mladinski dom SŠD, Mikschallee 4, v Celovcu
Sodelujejo: Heino Fischer, Jorg-Mar-tin-Wienauer, Robert Schindel, prof. Peter Gstettner, dr. Erik Adam in dr. Marjan Sturm. Za zaključek bo nastopila glasbena skupina .Szelkialto' iz mesta Pecs (madžarske, hrvaške, srbske in pesmi drugih narodov).
ŠENTPRIMOŽ
KONCERT
VOICE COMPANV (A CAPELLA-VOCAL-ENSEMBLE)
Čas: petek, 7. julij, ob 20.30 Kraj: kulturni dom v Šentprimožu Prireditelj: SPD .Danica" v šentprimožu
Strokovna šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester Šentpeter 25, 9184 Šentjakobu v Rožu, tel. 04253/343
Obvestilo
Po odloku Deželnega šolskega sveta je
SPREJEMNI IZPIT
za 1. razred 3-letne Strokovne šole za gospodarske poklice in za 1. razred 5-letne Višje šole za gospodarske poklice na Strokovni šoli za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
v sredo, 5. julija 89, ob 9.30.
Izpit bo trajal predvidoma do 12. ure.
Ker je na šoli še nekaj prostih mest, imajo možnost prijave tudi še tisti, ki so rok vpisovanja zamudili.
VODSTVO ŠOLE
Prireditve/Oglasi
Modestov dom-Slomškov dom-Provincialna
prisrčno vabijo na praznovanje nove maše g. JANKA IVANČIČA, bivšega vzgojitelja. Novomašno slavje bo v torek, 4. julija, ob 18. uri v kapeli Modestovega doma v Celovcu. — Takoj po podelitvi no-vomašnega blagoslova bo skupna agapa. — Nato vas vse vabimo v dvorano, kjer bo sklepna prireditev, ki so jo ob zaključku šolskega leta pripravili dekleta in fantje iz omenjenih treh dijaških domov.
IZOBRAŽEVALNO IN ROMARSKO POTOVANJE:
od ponedeljka, 24. julija, do ponedeljka, 31. julija 1989 IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE: OGLED ROMANSKIH IN GOTSKIH STOLNIC V NEMČIJI Proga: VVurzburg, Limburg, Koblenz, Ander, Maria Laach, Rheintal, Mainz, Bonn, Kčln, Aachen, VVorms, Speyer Vodstvo: dr. Johann Sturm, rektor Jože Kopeinig
od petka, 25. avgusta, do petka, 1. septembra 1989
IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V RUSIJO
od sobote, 23. septembra, do nedelje, 1. oktobra 1989
ROMARSKO IN IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V LURD, LA SALETTE IN MARIJA EINSIEDELN
SODALITAS
v soboto, 1. julija 1989
ROMARSKO POTOVANJE NA SVETE VIŠARJE
Proga: Suha, Žvabek, Pliberk, Vogrče in Zgornje Libuče Vodi: kaplan Peter Olip
od sobote, 7. julija, od 15. ure do nedelje, 8. julija, do 17. ure
DNEVI IGRE, PETJA IN DUHOVNE OBNOVE ZA MINISTRANTE, od 8.
do 10. leta
od ponedeljka, 10. julija, od 18. ure do četrtka, 13. julija, do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike: DAM VAM NOVO SRCE Voditelj:	p. Lojze Markelj DJ,
Ljubljana	____
od petka, 14. julija, od 18. ure do sobote, 22. julija, do 9. ure
LATINSKE POČITNICE Voditelj: Ralph Prausmuller
od petka, 14. julija, od 18. ure do petka, 21. julija, do 13. ure SLOVENSKE POČITNICE Voditelj: mag. Miha Vrbinc
V mesecih juniju, prvi polovici avgusta in septembru oddam v najem 6-posteljni apartma v Barbarigi pri Fa-žani (pred Pulo nasproti Brionskih otokov). Podrobnejše informacije po tel.: 03/064/38006, samo zvečer.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) In Izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in poslovodeči tajnik Hubert Mikel. Viktringer Ring 26. 9020 Celovec.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika Franc VVakounig in Vincenc Gotthardt. Viktringer Ring 26 9020 Celovec
■E						
Petek, 30. 6.	Sobota, 1. 7.	Nedelja, 2. 7.	Ponedeljek, 3. 7.	Torek, 4. 7.	Sreda, 5. 7.	Četrtek, 6. 7.
Vreme: grom	Vreme: vroče	Vreme: veter	Vreme: vroče	Vreme: grom	Vreme: jasno	Vreme: nestanovitno
Goduje: Prvi rim. muč.	Goduje: Teobald	Goduje: Mar. obisk., Oton	Goduje: Tomaž	Goduje: Urh, Berta	Goduje: Ciril, Metod	Goduje: Marija Goreti
POMEMBNE OBLETNICE						
			3. 7. 1909 Franc Grafenauer je v drž. zboru kritiziral stanje na koroških utrakvističnih šolah.	5. 7. 1940. Nacist, oblasti so slovenski najemnici gostilne v Selah odvzele obrtno dovoljenje z utemeljitvijo, da je Slovenka	5. 7. 1890 je avstr, prosv. ministr. izdalo odlok št. 13.113 o obsegu pouka o slov. in pouka slov. na utrakvističnih šolah	6. 7. 1972 Avstrijski parlament je sprejel zakon o dvojezičnih .topografskih- napisih za Koroško.
Pavla
Uršič-Kunej
Sobota, 1. julija, 20.15
NOKTURNO ZA HARFO
na Humu pri Rožeku!
Samstag, 1. Juli, 20.15
NOTTURNO FUR HARFE
am Hum bei Rosegg!
Kmetijsko gospodinjska strokovna šola v Št. Rupertu pri Velikovcu prisrčno vabi na
sklepno prireditev
in
ogled šolskih izdelkov
Ogled razstave:
v soboto, 1. julija, od 14. ure, v nedeljo, 2. julija, do 16. ure
KULTURNI SPORED: Petje in pozdrav. Igra: MATI po Andersenovi pravljici, dramatiziral: Fr. Ks. Meško, režija: Peter Sticker Gostuje skupina godba na pihala kat. mladine iz Šmihela pod vodstvom Julijana Burdzija
Začetek prireditve: v soboto, ob 15. uri, v nedeljo, ob 13.30 in 16. uri
ŠD Šentjanž vabi ob 40-letnici obstoja na
JUBILEJNO PROSLAVO
Spored: v soboto, 1. julija Ob 20. uri DISKO-večer — moderator Marjan Velik v nedeljo, 2. julija od 18. ure naprej sprejem častnih gostov, razstava: ob 19. uri jubilejna proslava, nato družabni večer z ansamblom ,.DRAVA" v gostilni Schlemitz v Šentjanžu
Bi želeli delati kot au-pair dekle v Londonu?
Nastop službe 1. septembra 1989 za eno leto.
Podrobnejše informacije po tel.: 0463/515009, ob sobotah In nedeljah 04231/2260.
DR. FRANC VVUTTI
v Borovljah sporoča, da je ordinacija od 6. 7. do 22. 7. 1989 zaradi dopusta zaprta
URAD ZA ZASPOLOVANJE
VELIKOVEC,
tel.: 0 42 32/24 24

Vodja(kinja) oddelka za kmetijske izdelke in gradbene potrebščine, starost najmanj 30 let, zaposlitev — nameščenec, zaključena poklicna izobrazba, znanje slovenščine in sposobnosti vodenja predpogoj, praksa zaželena. Šifra 523743.
DOPUSTI
MLADA KEL
vabi na dopust v
OHRID
— hotel Metropol (A kat.)
od 13. do 20. avgusta 1989.
Cena po osebi:
šil. 4280,—
V ceni vključeno: prevoz iz Celovca, polet, prevoz v Ohrid, 7 x polpenzion, dvoposteljne sobe, tuš, wc
Šentjakob v Rožu, Podjuna in Pliberk
vabijo na enotedenski dopust v
BAŠKO - otok KRK,
hotel Corinthia (B kat.)
od 22. do
29. septembra 1989
Cena po osebi:
šil. 2260,—
V ceni so vključeni: prevoz z avtobusom iz Podjune, Celovca in Ko-žentavre, 7x polpenzion, dvoposteljne sobe, tuš, wc
Dopust z NAŠIM TEDNIKOM
v BUDVI — Slovenska plaža
od 3. do 10. oktobra 1989
Cena po osebi:
šil. 3180,—
V ceni vključeno: prevoz iz Celovca, polet, 7 x polpenzion, dvoposteljne sobe, tuš, wc, prevoz z letališča do hotela in nazaj.
Prijave sprejema uprava Našega tednika po telefonu: 0463 / 512528-21
DOPUSTI
Šport
Športno društvo Šentjanž v Rožu bo konec tedna praznovalo 40-letnico svojega obstoja. Sprva so se šentjanški športniki udejstvovali predvsem kot skakalci in kot organizatorji velikih prireditev na 60-me-trski skakalnici. Ko so po nekaj letih opustili skakanje, pa je alpinska sekcija povsem izrinila nordijske discipline. Šentjanška mladina pa se ni ukvarjala samo z zimskim športom, temveč sta jo poleti navduševala tudi nogomet in namizni tenis.
ŠD Šentjanž praznuje svoio 40-letnico
V zadnjih desetih letih nogometna sekcija ne sodeluje več na tekmovanjih koroške nogometne zveze. Zato pa ŠD Šentjanž v Rožu postaja iz leta v leto bolj privlačno za mlade smučarje in vedno bolj znano kot dober organizator koroških in mednarodnih tekmovanj. Naj lepša in doslej naj večja tekma na Rutah je bila mednarodna prireditev, pri kateri so poleg celotne koroške elite sodelovali vsi najboljši tekmovalci iz Slovenije kot Križaj, Strel, Kuralt itd.
Da ima šentjanški klub trenutno veliko nadarjenih mladih smučarjev, ni ugotovil samo znani „profesor smučanja", dr. Krešimir Petrovič, to potrjujejo tudi dobri rezultati prav posebej v preteklih dveh sezonah. Otroška skupina je predlani osvojila naslov „najboljšega kluba na Koroškem" in se lani le s pičlim zaostankom za SC Peco uvrstila na odlično drugo mesto. Daniel Užnik je bil zadnji dve leti zaporedoma zmagovalec t. i. Tyrolia-pokala, torej najboljši na Koroškem pri letnikih 1976/77/78. Pri dekletih pa je preteklo sezono osvojila 1. mesto Tatjana Zablatnik.
Preteklo soboto je koroška smučarska zveza na občnem zboru v Podkloštruv razglasila novo člansko listo za kader. Iz Šentjanža so imenovani sledeči tekmovalci: Dunja Jamnig, Marion Maloveršnik, Tatjana Zablatnik in Daniel Užnik.
Koroška smučarska zveza pa je letos skrčila število kadrskih tekmovalcev, ker je to le precejšnja finančna zadeva, zato nista bili sprejeti v kader Birgit Filipič in Silvana Oraže.
Z društvenim kombijem pa so prevozili šentjanški funkcionarji v 4 mesecih čez
13.000 km, nekateri privatniki pa po 6000 km, kar kaže, da je pri delu le veliko idealistov.
Šentjanška „tovarna smučarskih talentov" — tako so lani koroški časopisi poimenovali ŠD Šentjanž — pa ima še vrsto mladih smučarjev, ki so se že vpisali v listo zmagovalcev, kot npr.: Tatjana Zablatnik, Dominik Kropiunik, Katja Malle, Birgit Filipič, Eva in Peter Moschitz, Andrea in Martin Gabriel, Tomi Partl, Karin in Andrea Kru-schitz, Markuš Vouk . . .
Marsikdo se je že čudil, kako zmorejo Šentjanščani dosegati tako lepe uspehe, ko doma vendar nimajo najboljših možnosti za trening (zadnji dve leti, ko je manjkalo snega). Za ..skrivnosten ključ do uspehov" bi lahko navedli pridnost, požrtvovalnost, pravilno motivacijo športnikov pri intenzivnem delu ter pravo zaljubljenost v ta šport. Smučanje je postalo celoleten šport. Ni meseca, da ne bi smučali. Ledenik VVurten-kees (3000 m nad morsko višino) nudi predvsem v poletnem in jesenskem času ugodne možnosti za vadbo. Zelo se je obnesla tudi društvena video-naprava; s tem se je kvaliteta treninga znatno izboljšala.
Povedati je tudi treba, da šentjanški funkcionarji, trenerji in pomočniki delujejo brezplačno z velikim idealizmom in veseljem v prid društva.
Ko je meseca junija Koroška smučarska zveza slavila svoj 80. jubilej, je odlikovala tudi 6 dolgoletnih in zaslužnih društvenikov ŠD Šentjanž. S tem je bilo športno delo najbolje .poplačano."
Erih Užnik
Odborniki ŠD Šentjanž so v preteklih letih zelo veliko storili za društvo, ki danes lahko ponosno in tudi z velikim športnim uspehom praznuje 40-letnico.
JUBILEJNA PROSLAVA
ŠD ŠENTJANŽ
Spored:
Sobota: 1. julij, od 20. ure „Dis-ko-večer“ — Moderator: Marijan Velik (ORF-slov. spored) Nedelja: 2. julij, od 18. ure naprej sprejem častnih gostov, razstava
ob 19. uri jubilejna proslava nato družabni večer z ansamblom DRAVA
STRAN
Šport
Franc Slanic novi trener v Šmihelu!
■
Novi šmihelski trener Franc Stanič bo skušat z mladim moštvom spet nazaj v podiigo.
Čeprav so se igralci v Šmihelu v tajnem glasovanju izrekli za doslejšnjega trenerja Egona Pajenka, je odbor določil novega. Na izbiro sta bila Jože Fera in Franc Slanič, ki je bil lani ko-trener dr. Ivana Ramšaka v Pliberku.
Trener Jože Fera je imel čisto konkretne predstave, kako bi s čisto mladim moštvom spet šel v podiigo in je zase zahteval precej kompetenc. To pa ni bilo čisto po volji vseh šmihelskih funkcionarjev, ki so se potem odločili za dolgoletnega Pliberškega kapetana Franca Slaniča, ki je letos v Pliberku asistiral dr. Ramšaku. Slanič je nedvomno zelo izkušen nogometaš, ki se na svojem področju dobro spozna. Mnogo pa bo letos seveda odviselo od tega, kakšno moštvo bo dobil v roke, šele potem bo možno konkretno reči, ali bo s tem moštvom seriozen kandidat za podiigo.
SAK ppoB VOEST Linz v Hopiniu
Slovenski atletski klub počasi zaključuje vse svoje nakupe — in to že pred pričetkom transfernega časa. Pretekli teden je SAK pridobil dva igralca, ki si jih je trener Lojze Jagodič na vsak način želel v moštvu — SAK pa še zaenkrat noče povedati imen. Le toliko je znano, da sta to dva slovenskogovoreča igralca.
Nogometna sekcija v Selah v veliki krizi!
Vse drugo kot razveseljive so novice športnega društva DSG Sele. Za veliko razburjenje v zadnjem času so porskr-beli igralci nogomentnega kluba. Fto končani sezoni, katero so Selani zaključili na 9. mestu, nekateri igralci nočejo več igrati v domačem moštvu, nekateri pa hočejo celo oddati nogometne čevlje, kar pomeni, da bodo končali kariero.
Pred leti, ko so Selani želi izredno lepe uspehe, kot prvak 2. In 1. razreda, so se povzpeli v podiigo, kjer so igrali dve leti. Nihče ni mislil na odhod k drugemu klubu, sedaj pa je klub v težavah, ker ga hoče zapustiti kar cela vrsta igralcev.
Gotovo bodo zapustili klub: Milan Draže (SAK), Matjaž Jakopič in Jože Stanko (novega kluba še nimata), pa tudi najbolj uspešni trener, ki je doslej deloval v Selah, Jože Fera, bo zapustil moštvo. Slišati pa je bilo, da bosta odšla tudi Zdravko Draže in Mirko VVieser. Kariero pa bo zaradi poškodbe končal Nanti Olip, istočasno pa bo oddal tudi funkcijo sekcijskega vodja.
Za ta teden je sklicana seja, potem pa bodo vedeli že več o konkretnih načrtih za nasled-
Jiirgen VVerner bo igral proti SAK
Vse kaže, da bosta SAK zapustila Miha Kunčič (študij v Gradcu) ter VVerner Gorenschek, ki sam misli, da bo prišel pri drugem klubu bolj do veljave. „SAK bo letos premočan zame," tako VVerner, ki se bo odločil naslednji teden.
5. julija proti VOEST
Preteklo sredo je SAK že pričel s pripravami na novo sezono, od 10. do 15. julija pa bo imel priprave v Celovcu. V sredo, 5. julija, igra SAK proti VOEST, kjer igra zdaj spet Jurgen VVerner, ki se je vrnil od Sturma. V tej tekmi bo SAK igral tudi s svojim novim igralcem R. Urankom, ki je pri trenerju že zapustil dober vtis.
SAK na turnirju v Italiji drugi
Pretekli konec tedna je bil SAK na nogometnem turnirju v Doberdobu v Italiji, kjer je praznovalo tamkajšnje slovensko nogometno moštvo svojo 60-letnico. V prvi tekmi je SAK igral proti selekciji najboljših igralcev v Italiji in zmagal 2:1. V finalu pa so SAK manjkali potem nekateri igralci kakor npr. vratar Dalanovič, zato je SAK potem podlegel v zelo „ofenziv-ni‘ tekmi 6:9.
V odlični formi se je v Doberdobu pokazal Manfred Luschnig, ki je bil zdaleč najboljši nogometaš SAK in se je vrhu tega v sredini že odlično razumel z Urankom.
Igralci SAK v Doberdobu: Dalanovič, VVakounig, Štern, Če rtov, VVieser, Urank, Luschnig, Blajs, Galo, Štern, Jagodič, Pasterk, P. Sadjak.
SAK — VOEST v sredo, 5. julija, ob 18. uri v Klopinju
njo sezono.
Koroški športniki v Hrastovnlku
Slovenski športniki iz štirih držav so se srečali v Hrastu
Že tradicionalno je srečanje slovenskih športnikov iz štirih držav (Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije). Tudi letos je vabila zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije. Redno pa sodeluje na teh srečanjih Slovenska športna zveza, katero je tokrat osebno zastopal predsednik dr. Ludvvig Drummel. Poleg športnega udejstvovanja pa je v ospredju spoznanje in prijateljstvo med športniki iz raznih držav. V zadnjih letih je bila nogometna ekipa SSZ skoraj vedno uvrščena med najboljšimi. Z velikimi upi so šli tudi na to srečanje v Hrast, toda letos so dosegli le zadnje mesto z eno osvojeno točko. Prvo mesto so zasedli domačini iz Hrasta.
Namiznoteniška ekipa osvojila 1. mesto
Tem bolj presenetljiva pa je bila zmaga namiznoteniške ekipe, ki je po dolgih letih zmagala v ekipni konkurenci. Uspešno mošto so sestavili: Jože Senica, Marko Smrtnik, Mirko Draže, Aleksander Mak in Andrej Mohar. Jože Senica, študent telovadbe v Ljubljani, je igral za Slovensko športno zvezo, njega pa bi v naslednji sezoni radi pridobili Selani kot legionarja.
Organizatorjem je spodletelo le pri pripravi šahovskega tekmovanja, saj naj bi igrali le mladinci. Tako sta se odzvali le domača In pora-beljska ekipa, pri čemer so bili tako v ekipnem, kakor tudi v posameznem tekmovanju, boljši domačini.
Kljub temu pa je srečanje zelo dobro uspelo.
Otroci so imeli svoj program
pisanosti Cerkve
Ob odprtju Heminega jubileja leta 1987 v Beljaku je krški škof dr. Egon Ka-pellari koroškim slovenskim katoličanom povedal naslednji stavek: „Vi ste dragocen izraz čudovite pisanosti naše Cerkve. Vaša kultura, vaša poezija in vaša glasba so darilo za vso deželo in tudi darilo Cerkvi v tej deželi.“ Te besede, izgovorjene takrat, je krški škof ponovil in podčrtal tudi ob sklepu Heminega jubileja v soboto, 24. junija 1989, v Celovcu, kjer se je zbralo blizu 10.000 ljudi.
Dosledna dvojezičnost je bila tudi eno izmed odlikovanj katoliškega shoda v Celovcu.
Postaje ob sklepu Heminega jubileja 1987-89 v krški škofiji
Slovenci so izraz čudovite
Hemin jubilej je trajal tri leta. Prav tako je bil sklep Heminega jubileja deljen na tri dele. V petek že so se verniki vseh župnij krške škofije zvečer srečali v svojih tišoč župnijskih in podružnih cerkvah, da se v molitvi in pesmi pripravijo na naslednja dva dneva praznovanja sklepa Heminega jubileja. Srečanje dekanij v dvoranah mesta v Celovcu, srečanje otrok in mladine v centru Celovca, to je bil uvod v sobotni popoldanski škofov govor in predaje kruha ter vina zastopnikom fara, ki so te simbolične darove v nedeljo ponesli v razne župnije.
Pri teh postajah ob sklepu Heminega jubileja je bila zelo opazna konsekventna dvojezičnost. Tako pri srečanju dekanij, srečanju mladine, na transparentih in pri sklepni prireditvi. Politiki, ki so bili navzoč pri sklepni prireditvi, so imeli možnost spoznati, da gre tudi drugače, kot le enojezično. Tudi dvojezičnost, ki je bila v zadnjih treh letih na vseh večjih prireditvah ob Heminem jubileju prikazana, je sled, ki bo ostala zapisana kot sporočilo in oporoka koroške Cerkve svojim vernikom.
V dopoldanskem programu je na Novem trgu v Celovcu spregovorila tudi Freda Meissner-Blau o odgovornosti za svet in odgovornosti do nas samih. Mladincem je dala na pot stavek: „Vi ste močnejši kot mislite, mogočni pa so slabši kot se delajo!"
Mlada Cerkev se je predstavila v notranjosti mesta Celovec. Tu je
Jože Kopeinig (levo) in Ernst VValdstein med Katoliškem shodom. Jože Kopeinig je bil s slovenske strani merodajno soudeležen pri pripravah na to manifestacijo vere.
Mladina je izpovedala svoje. Slovenska katoliška mladina želi biti v krški škofiji enakopravno upoštevana.
imela mladina nešteto možnosti, da se izpove in izrazi z najrazličnejšimi izraznimi sredstvi. Poseben pečat sta sobotnemu dopoldnevu dali dve skupini: Kundalini in ansambel Drava. Predstavila se je tudi folklorna skupina iz Sel in iniciativna skupina Slovenščina moj jezik. In če je tu omenjena beseda slovenščina, je treba omeniti tudi nastop tajnika Katoliške mladine Hanzija Stickra. „Geslo katoliškega shoda in jutri .. . je za nas izziv, da se bomo tudi v bodoče zavzemali za naš jezik. Prav v Cerkvi smo morali s pestmi udariti na mizo." Svoje besede v slovenskem jeziku zbranim okrog odra pred zmagovitim herkulesom in zmajem pa sklene takole: „Moje osebne sanje so, da bom tudi v prihodnosti rekel »slovenščina moj jezik". Da se je vsaj delček teh Stick-rovih sanj uresničil vsaj za nekaj trenutkov v Celovcu so dokazali razni dvojezični napisi; nastopi domačih slovenskih skupin; pogovor mladincev, ki so se pogovarjali v slovenskem jeziku; besede, zapisane na zidu upanja pred občinskim uradom, . . .
V nedeljo se je z mašo po naših župnijskih cerkvah sklenil Hemin jubilej. Mladinci ali mladi pari iz partnerskih župnij so prinesli kruh in vino. Dvojezična mladinska maša v cerkvi Sv. Duha v Celovcu, ki jo je prenašal ORF, je bila tudi duhovni kruh za oba naroda, ki živita v krški škofiji.
Vincenc Gotthardt