Novi dok tor ji zna no sti s po dročja geo gra fi je na Fa kul te ti za hu ma ni stične štu di je Uni ver ze na
Pri mor skem
Pe ter Gla sno vi ć:
Pri mer ja va de jan ske in po ten cial ne raz šir je no sti iz bra nih vrst iz rodu vrčic (Edra iant hus, Campa -
nu la ce ae) s po močjo mo de li ra nja
Com pa ri son of ac tual and po ten tial di stri bu tion of se lec ted spe cies of the ge nus Edra iant hus (Campa -
nu la ce ae) using mo de ling
Doktorskadisertacija: Ko per, Uni ver za na Pri mor skem, Fa kul te ta za hu ma ni stične štu di je, Od de lek za
geo gra fi jo, 2017, 180 stra ni
Mentorica: dr. Va len ti na Brečko Gru bar
Somentor: dr. Boštjan Su ri na
Zagovor: 22. 5. 2017
E-pošta: pe ter.gla sno vic @u pr.si
Izvleček: Bal kan ski po lo tok ve lja za ene ga od evrop skih plei sto cen skih re fu gi jev in vročo točko
evropske biot ske pe stro sti. Sre dišče raz šir je no sti roda vrčic (Edraianthus, Cam pa nu la ce ae) je za hod -
ni Bal kan z dis junk ci ja mi v Ape ni nih, na Si ci li ji in v Kar pa tih. Da bi do ločili raz šir je nost 18 tak so nov
vrčic, smo v ok vi ru te ren ske ga dela, iz pi snih vi rov, her ba rij skih zbirk in jav no do stop nih baz podatkov
zbra li in for ma ci je o nji ho vi raz šir je no sti. Z upo ra bo geo graf skih in for ma cij skih si ste mov smo nji ho -
vo raz šir je nost pri ka za li in ana li zi ra li. Z upo ra bo al go rit ma Max Ent, ki pred vi di us tre zen okolj ski pro stor
na pod la gi ne po pol ne ga poz na va nja raz širjeno sti, smo mo de li ra li po ten cial no se da njo in pre te klo raz -
širje nost (za zad nji višek po le de ni tve) de se tih tak so nov vrčic. Okolj ske mo de le niše (ENM) smo pri do bi li
z  upo ra bo bio pod neb nih spre men ljivk World Clim. Re zul ta ti se da njih ENM so sklad ni z  zna no
razširje nost jo tak so nov. Mo de li za pre te klost na ka zu je jo raz lične vzor ce okolj ske us trez no sti. Ana li za
raz šir je no sti, mo de li in proučeva nje mor fo loških značil no sti so po ka za li re zul ta te, ki so sklad ni s poz -
na ni mi bio geo graf ski mi vzor ci vrčic in dru gih rastlin skih tak so nov z Bal ka na. Mo del za tan ko list no
vrčico (E.tenuifolius) je pred vi del dve ob močji re fu gi jev, eno na se ve ro za hod nem (Kvar ner), dru go na
ju govz hod nem delu vzhod ne ja dran ske oba le. Re zul ta ti opi sne, uni va riant ne, mul ti va riant ne in geo -
sta ti stične ana li ze zna kov v re pro duk tiv ni re gi ji tan ko list ne vrčice so prav tako po ka za li ob stoj ja sne ga
bio geo graf ske ga vzor ca in re zul ta ti so sklad ni z re zul ta ti okolj ske ga mo de li ra nja niše ter pred hod nih
fi lo geo graf skih ra zi skav. Po jas nje nih je ve li ko, ne pa vse po sle di ce od zi va na spre mem be area la. Area li
so di na mični, spre mi nja jo se v pro sto ru in času. Pri ne ka te rih tak so nih se frag men ta ci ja do ga ja da nes,
pri dru gih se je v pre te klo sti in to gre zaz na ti na raz ličnih ni vo jih. Rast li ne se na spre mem be v fragmen -
ti ra no sti area la od zi va jo tudi s spre mem bo bio lo gi je. Pre poz na ni pro stor ski vzor ci zato ne za ključuje jo
niza, tem več od pi ra jo nova vprašanja in da je jo pri ložno sti za po stav lja nje no vih ra zi sko val nih vprašanj.
Ključnebesede:geo graf ska raz šir je nost, Bal kan ski po lo tok, vrčice, Edra iant hus, le de no dob ni re fu -
gi ji, okolj ski mo del niše, mor fo me tri ja
165
Geografski vestnik 89-2, 2017, 165–169 Poročila
POROČILA
Ve sna Mar kelj:
So cial no geo graf ska preo braz ba slo ven sko-hr vaškega ob mej ne ga pro sto ra po letu 1991 – pri mer
Bele kra ji ne in Po kolp ja
Socio-geo grap hic trans for ma tion of the Slo ve nian-Croa tian bor der area sin ce 1991: The case of Bela
Kra ji na and Po kolp je
Doktorskadisertacija: Ko per, Uni ver za na Pri mor skem, Fa kul te ta za hu ma ni stične štu di je, Od de lek za
geo gra fi jo, 2017, 462 stra ni
Mentor: dr. Mi lan Bu fon
Zagovor: 28. 8. 2017
E-pošta: ve sna.mar kelj @gmail.com
Izvleček: Dok tor ska di ser ta ci ja obrav na va so cial no geo graf ske značil no sti preo braz be slo ven sko-
hrvaškega ob mej ne ga pro sto ra, s  pou dar kom na čez mej ni re gi ji Bela kra ji na in Po kolp je, za ra di
družbe no po li tičnega do ga ja nja po letu 1991. Dok tor ska na lo ga iz ha ja iz teo ret skih iz ho dišč po li tične
geo gra fi je in je nad gra di la ob sto ječe ra zi ska ve o slo ven sko-hr vaškem ob mej nem pro sto ru. Oprav lje -
na je bila pri mer jal na večni voj ska so cial no geo graf ska analiza zno traj ce lot ne ga slo ven sko-hr vaškega
ob mej ne ga pro sto ra in na pri me ru čez mej ne re gi je Bela kra ji na in Po kolp je za časov no ob dob je petdesetih
let, to je med le to ma 1961 in 2011. Ta je po da la ce lo vit in kom plek sen na bor ved no sti o so cial no geo -
graf ski preo braz bi tega pro sto ra, saj je nova po li tična, družbena in eko nom ska real nost v Slo ve ni ji in
na Hr vaški po letu 1991 spod bu di la po glab lja nje raz voj nih ter struk tur nih raz lik med slo ven ski mi in
hr vaškimi ob mej ni mi ob močji ob slo ven sko-hr vaški meji. Opravljena ana li za je po ka za la, da je vpliv
državne meje in ob mej no sti na so cial no geo graf sko preo braz bo po letu 1991 večji v ob mej nem ob močju
na hr vaški stra ni slo ven sko-hr vaške meje kot pa na slo ven ski stra ni. V dok torski di ser ta ci ji je bila s po -
močjo opravljene te ren ske an ke te po da na tudi kon kret nejša sli ka družbeno-pro stor ske or ga ni za ci je
čez mej ne re gi je Bela kra ji na in Po kolp je. Po dan je bil pri kaz de jan ske ga raz vo ja čez mej nih družbeno-
pro stor skih od no sov in mo bil no sti za ob dob je po letu 1991 ter pri kaz pričako vanj ob mej ne ga pre bi vals tva
gle de vsto pa Re pub li ke Hr vaške v Evrop sko uni jo leta 2013. Ra zi ska va je po ka za la, da po letu 1991 slo -
ven ska in hr vaška stran čez mej ne re gi je Bela kra ji na in Po kolp je iz ka zu je ta slabšo funk cio nal no čez mej no
po ve za nost v primer ja vi s po ve za nost jo do svo je ma tične države ter svo je ga ob mej ne ga ob močja ob
slo ven sko-hr vaški meji. Dok tor ska di ser ta ci ja pris pe va k ra zu me va nju pre ple ta nja in součin ko va nja
širših geo po li tičnih raz mer ter med držav nih od no sov na družbeni in pro storski raz voj ob mej nih ob -
močji ob slo ven sko-hr vaški meji ter nji ho ve ga po ložaja tako v držav nem kot evrop skem pro sto ru.
Ključnebesede: geo gra fi ja ob mej no sti, slo ven sko-hr vaška meja, Evrop ska uni ja, Shen gen, slo ven -
sko-hr vaški ob mej ni pro stor, čez mej na re gi ja Bela kra ji na in Po kolp je
Va len ti na Brečko Gru bar
166
Poročila Geografski vestnik 89-2, 2017