112. Številka
Ljubljana, v petek 17. maja 1901
XXXIV. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izim&l nedeljo in praznike, ter velja po poitl prejemu za evetro-ogrske dežele za vse leto 28 R, za poi leta 13 K, za četrt leta 8 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znata poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h •a se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trgu 6t 12. Upravnlštvu nai se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t. 12.
„Slovenski Narod" telefon st. 34. - »Narodna Tiskarna11 telefon fit. 85.
Ravnopravnost  pri sodiščih na Koroškem in Štajerskem.
Poslanci dr. Ploj in tovariši so dne 7. maja pedali naslednjo, na jnstičnega ministra naslovljeno intarpelacijo:
C. kr. okrajno sodišče v C*lovcu se je pred kratkim v kazenski zadevi proti tajniku Rozmanu zartdi kolportaže branilo, v slov. jeziku storjeno obtoženčevo izpoved v tem jeziku protokolirati, v tem jeziku razglasiti sodbo in jo pismeno izgo-toviti. Potom pritožbe poklicano viSje sodišče je pritožniku dalo vedeti, „da ni v tej stvari našlo ničesar ukreniti".
S to odločbo, ki ima čez ta konkretni slučaj segajoč principijalen, splošen pomen, ker se ne kaže kot produkt posameznega, nego prav v sednih okrajih koroških in spodnještajerskih močno razširjenega pravnega razumevanja, se je Slovencem kratko malo odrekla pravica, na njih dedni zemlji pred državnimi oblastnijami govoriti v svojem materinem jeziku za slučaj, če je stranka slučajno nemškega jezika zmožna.
V tem postopanju okrajnega sodišča celovškega tiči eklatantno kršenje po državnih osnovnih zakonih zajamčene ravnopravnosti in preziranje pozitivnih predpisov kazenskopravnega reda, odklanjajoča odločba višjega deželnega sodiSča v Gradcu pa pomeni kričeče odrekanje pravice.
Jezikovno vprašanje je za kazensko postopanje v § 163. in 198. kaz. pr. r. urejeno na vsak dvom izključujoč način tako, da je določeno, da se morajo izpovedi zaslišancev v vsakem slučaju zabeležiti v tistem jeziku, v katerem so bile storjene. Celo če ta jezik ni sodni jezik in je treba poklicati tolmača, je izpoved za pisati v tistem jeziku, katerega je rabil zaslišanec. Ti za preiskavo dani predpisi veljajo tudi za glavno obravnavo, pri kateri je po § 271. kaz. pr. r. posamezne točke na zahtevanje strank celo dobesedno sprejeti v zapisnik, kar se more vendar
le zgoditi, če se piše zapisnik v tistem jeziku, v katerem je bila storjena izpoved.
Podobni slučaji, kakršen je uvodoma omenjeni, se — žal — primerjajo pri sodiščih na Koroškem vsak dan, pri sodiščih na Sp. Štajerskem pa prav pogostoma; proti navedenim predpisom kazensko pravdnega reda se tako pri predpoizvedbah kakor pri preiskavah pri sodnih dvorih in okrajnih sodiščih na Koroškem in na Sp. Štajerskem vedno greši.
Zaradi tega se je tako pri višjem deželnem sodišču kakor pri justičnem ministrstvu podalo že brez števila pritožeb, žal, da brez uspeha; da, dobi se mnogo zaostalih ljudi, katerih juristična reputacija ne ovira, to preziranje državnih osnovnih zakonov iz leta 186 7., kazenskopravnega reda iz leta 18 7 3. in ukaza o. kr. jnstičnega ministr stva z dne 18. aprila 1882 štev. 20513 ex 1881, s katerim se je uredilo vprašanje o rabi deželnonavadnih jezikov za sodno okrožje celjsko in za slovenske in jezikovno mešane sodne okraje na Koroškem opravičevati s sklicevanjem na neki ministrski ukaz iz leta 1862, ker je ta ukaz pred štiridesetimi leti zahteval, da se rabi slovenski jezik le po možnosti. Da so bili mej tem ustvarjeni zakoni, ki to obvezno predpisujejo, se namenoma ignorira, kajti tega pač ni misliti, da bi nekaterim sodnikom dotične, popolnoma jasno glaseče se zakonske določbe še vedno ne bile znane. Tega pač ni treba dokazovati, da je generacija sodnikov, ki sedaj Slovencem pravioo kroji, v štiridesetih letih, kar veljajo navedeni zakoni, imela časa dovolj, se naučiti jezika tistega naroda, mej katerim opravlja svojo službo; ravno tako ni treba šele dokazovati, da tisti sodnik ne izpolnjuje dolžnosti, kakor je s prisego obljubil, da bo pravico vsem jednako delil, kdor se ni potrudil naučiti se popolnoma jezika prebivalstva, daai več let živi v kakem slovenskem okraju, in ki — kakor v posmeh novemu ustnemu postopanju — obravnava s pomočjo svojega pisarja ali svojega urad nega sloge.
Ker so bile vse v posameznih slučajih podane pritožbe brez aspeha, vprašamo Nj. ekscelenco gospoda jnstičnega ministra:
1. Ali hoče Nj. ekscelenca Rozmanov slučaj preiskati, in tako okrajnemu sodišču v Celovcu kakor tudi višjemu sodišču v Gradcu dati zaslužena očitanja?
2. Naznaniti vsem sodnikom na Spodnjem Štajerskem in v slovenskem delu Koroške na vsak dvom izključujoč način, oziroma jih spomniti, da ima v teh okrajih vsakdo nedotakljivo pravioo, posluževati se pri vsaki državni oblastniji ustno in pismeno slovenskega jezika, ne glede na to, če je zmožen nemškega jezika ali ne?
3. Ali hoče te sodnike dalje spomniti, da v omenjenih okrajih vsak sodni uradnik protizakonito postopa, kdor v slovenskem jeziku storjene izpovedi ne protokolira v slovenskem, ampak v kakem drugem jeziku ?
4. Ali hoče končno Nj. ekscelenca v tistih slučajih, v katerih se izkaže, da iz-vira preziranje slovenskega jezika od tod, ker dotični sodni uradnik tega ni zmožen, poklicati na najstrožji odgovor vse tiste, ki so povodom kompetence proti svoji boljši vednosti, v nasprotju z dejanjskimi razmerami, potrdili, da je prošnjik zmožen slovenskega jezika, ter s tem zapeljali jnstičnega ministra in provzročili imenovanje uradnika, ki glede znanja slovenskega jezika za svoj urad ni zmožen?
V LJubljani, 17. maja. Vprašanje vodnih cest:
Pododsek vodocestnega cd seka je sklenil sledeče predloge glede vladnega načrta: S 75 milijoni kron, ki so določeni za regulacijo rek na Češkem, Moravskom, v Šleziji, Galiciji, na Zgornjem in Spodnjem Avstrijskem ter se vzamejo iz državne blagajne, je pođodsek zadovoljen. — § 5. predloge, naj se izpremeni tako, da se začno izvrševati kanali, glede katerih se je dognalo, koliko bodo prispevali interesent je, vsaj do leta 1903 — Določba, da se začne regulacija rek pred izvršitvijo kanalov, se v tekst predloge ne sprejme, pač pa dostavek,
ki določa, da se začne izvrševati regulacija vsaj hkratu s kanali. Glede prispevka dežel k regulaciji rek se sprejme predlog Poljakov, ki določa 71/i°/t- Vlada tega predloga ne bo sprejela, ker zahteva, da prispevajo dežele 28«/,.
Liguorljanec obsojen.
Vse avstrijsko časopisje se bavi z obsodbo patra redemptorista Kopta, ki je bil zarad svojih nenravnih činov proti šolskim otrokom v Goessu te dni v Ljubnu obsojen na 6 mesečno poostreno ječo. Slučaj Kopfa je tipičen, zato se peča ž njim časopisje obširno ter prinaša cele članke. Kopf je tip večine sedanje politikujoče in fanatične duhovščine. V svojem javnem nasfopanju je bil zagrizen sovražnik in preganjalec časopisja, ki se upa pisati resnico tudi o nedotakljivi duhovniški kasti. Besno je hujskal proti svobodomiselnim listom ter jih nazival nemoralne, pobujšljive, svinjske. A kakšen je bil ta zastopnik bojevitih politikov v talarju, to je pokazala sodna obravnava v Ljubnu. Sam drž. pravdnik je naglašal, da so taki duhovniki največji škodljivci katoliške cerkve in najhujSi izpod kovovalci vere v srcih mladine in sta-rišev. Kopf se je branil s tem, da je trdil, da je ravnal le po spovednih določilih katoliške cerkve ter se branil, sklicuje* se na spovedno tajnost, povedati, kaj je delal z deklicami v spovednici. Kopf se je čutil opravičenega za dejanja, ki so po državnih zakonih splošno kazniva ker so najnemo-ralnejša ter za otroke dušna in srčna smrt. Ta pater je hotel torej zavzemati izjemno stališče med ljudmi ter zahteval, da bodi njemu dovoljeno to, za kar je kaznovan vsakdo. Slučaj Kopfa je tipičen in kaže, da opravljajo plemenito delo oni listi, ki pazijo na duhovništvo in naznanjajo sveta njegove pege, saj je gotovo, da bi se brez teh listov pojavljali Kopti predrzno in samozavestno v vsakem gnezdu brez straha pred kaznijo.
Vojna v Južni Afriki.
Glede operacij Buro v je došlo več različnih vestij.  „Morningposta javlja po spo-
LISTEK.
Umetnost Čehov.
Zlata metropola češka stoji v najkras-nejšem razcvitanju svojega umetniškega življenja. Čehi imajo sedaj na polju umetnosti prvenstvo v Avstriji. Dunajska secesija peša, Čehi pa napredujejo in umetniki, ki izhajajo iz njihove srede, zbujajo svetovno pozornost. V zimi je drufitvo „Manea8 priredilo svojo izložbo, ki je potem v Beču vzbudila toliko zanimanja. Po starem reku pa „nemo propheta in patria" je bilo navdušenje v Pragi za to izložbo precej hladno in šele po izvanrednom uspehu na Danaju so začeli časopisi prinašati toplejše razprave. Uprka pojde sedaj v Berolin, Bilek pa ima svoj oddelek na letošnji iz-loZbi v RudoJfinumu.
V januvarju so bili v obrtnem muzeju razstavljeni načrti za Husov spomenik — preko dvajset osnutkov, med njimi ne koliko prave umetniške vrednosti. Ladislav Saloun je dobil prvo nagrado. Njegov načrt je osobito znamenit radi živahnosti in velike dramatične sile, katero dihajo Bjegove figure. Na propovednici je naložena gromada s Husom, pod njo je zbrano ljudstvo s kosami, vilami, cepci v najživah-nejših pozah.  Skoro neko mistično moč
imata dva naCrta Sucbarde a Kotere. Toliko, da ne brez vseh arhit ktoničnih po-močkov se dviga v sredi kip Husa, brez podstavka. Predstavlja Husa, kako gre po zemlji velik in vzvišen nad vse zemsko
Velika monumentalna slika V. So-chorja, ki je bila razstavljena na svetovni izložbi v Parizu in katero je nakupil cesar za 40000 kron za vojniški muzej, vzbuja ne le po svoji nenavadni dimenziji, ampak tudi po sujetu in po svoji umetniški vrednosti vseobče zanimanje. Sochor je znan slikar bojev in vojaškega življenja. „Napad konjeništva v Stfezeticu leta 1866" je skušal kolikor najvestnejše predočiti, in v resnici velika naloga je, prikazati metež živinskih in ljudskih tel, konj in jezdecev v največjem gibanja. Vendar je Sochorjeva slava pri splošni publiki mnogo večja nego v umetniških krogih, kar je lahko umevno.
Mladi slikar Vochoč je vsekakor bolj simpatičen. Njegova izložba v .Narodnem domu" na Vinogradih ima nekoliko prelepih stvarij, osobito portretov. Realizem izrazov in barv njegovih portretov je dotiran do skrajnje meje, v karakteristiki očij in pogleda pa je naravnost dovršen. V krajinskih slikah je mnogo slabši, le nekaj dobrih stvarij je med njimi. Njegove slike svete gore Athosa v Macedoniji pričarale so nam vea kras juga pred oči. Poezija, ki diha iz teh starih samostanov ob modrih
zalivih ali med zelenjem gozda, teh gradov, cerkev, trdnjav, tega kaosa stolpov, kapelic, zidin in visocih obklopov, po katerih se sprehajajo srbski, grški ali bolgarski menihi, ni delo slikarja, — ki je včasih jako leseno, brez vse perspektive risal te kra sote na platno, — ampak nas samih, v katerih tako globoko spi občudovanje vsega romantičnega, neznanega in zagonetnega. Bogata zbirka okraskov in ornamentov za knjige, katere je Vochoč v teh samostanih prerisal iz svetih evangelij in kartonov, nam priča, koliko umetnosti in lepote počiva neodkritih za zidinami iztočnih samo stanov, ki prhni in premineva, ne da bi se kdo našel, ki bi dvignil zaklad in ga dal Evropi. — Vochočeve slike iz Bolgarije, njegove ciganske in armenske ulice so bolje. — Vendar se mora vpoštevati, da pomankljivost nekaterih slikarjevih del, osobito onih s svete gore Athosa, izvira tudi iz dragih vzrokov. Oddaljenost od sveta in popolno omejenje njegovega obče vanja na menihe tekom celin deset mesecev, pomankanje zveze z ostalim kulturnim svetom, — ni mogel dobiti celo materiala in barv, — je v celoti gotovo učinkovalo na njegovo delo.
Pred štirinajstimi dnevi zaprla se je izložba »Jednote umelcft v^tvar-n Joh" v .Stajgru". Središče pozornosti je tvoril oltar Jana Kastnerja in .šole",
t. j. c. kr. umetniško obrtne šole v Pragi. Kastner je slikar, kipar in arhitekt. Oltar je pri vsej originalnosti docila „češki", lahko si ga človek misli v mali vaški cer-vici. Figure so jako živo izdelane. Marija sedi z Jezusom v pozlačenem stolu, ki jako spominja na današnjo moderno. Ozadje tvori na platno slikana slika praških Hradčan, kar daje vsemu oltarju neki posebni milieu. Spodaj stojita sv. Ljnlmila in patron Češke. Gube obleke so tako lahke, naravne in neprisiljene, da se je čaditi; tudi barve, katere je Kastner upotrebu, so jako srečne, le obleka Marije je nekoliko preveč vaško živahna. Sploh je znal umetnik jako srečno spojiti pristno narodne češke motive z modernimi
Vilim Ar no št ima dva doprsna kipa, ki sta pravi mojstrski deli svoje vrste. Podoba barona dra. Fr. L. Riegra se odlikuje z osobito vestnostjo in naravnostjo, podoba slikarja S. pa naravnost presenetnje. Toliko živahnosti, življenja, takorekoč gibanja v obraza, da se redkokdaj vidi kaj podobnega. Partija krog očij in ust je izvedena s posebno pazljivostjo. Lehki koketni nasmešek, ki odkriva gornjo vrsto zob in lahkomišljeno mežikajoče oči so najizvrstne j Sa karakterizaoija mladega umetnika-slikarja, katerega je hotel Arnolt predočiti.
Zanimivi so načrti Frančiška Ronsa sa spomenik Aleksandra H, .carja oavobo-
ročilih iz Bruslja, đa se v ondotnih trans* vaalskih krogih govori, da pojdejo v kratkem na bojišče sledeči oddelki Barov: 9000 mož pod Botho, 5000 pod Devetom, 2500 pod Delarevem, 1500 pod Kruitzingerjem, po 1000 mož pod M a lanom in Herzogom in 800 pod Fou-chetom. Iz Rosmedda pa so poročali 15. t m.: Neuradno se javlja, da je Dewet zopet vdrl v Kaplandijo in da stoji z ve likim topom pri Znorbergu V bližini se je pojavilo več malih barskih oddelkov. Po vesteh iz Naaporta se je izvedelo, da je pred nekaterimi dnevi vdrl v Kaplandijo nov, okoli 100 mož močan oddelek Barov. Iz Gradoka pa poročajo, da se je vršila pri Maraisburgu v torek praska, v kateri so bili Angleži tepeni. Iz Pretorije javljajo, da so avstralski strelci ojeli 27 mož oddelka Pretoriusa ter druge razgnali. Kje in kdaj se je to zgodilo, tega angleški listi ne po vedo, kar je sumljivo. Iz Londona poročajo, da se je v Credfortu vršil občni zbor ali shod liberalnih političnih društev. Na tem shodu je predsednik Watson grajal južno-afričansko politiko angleške vlade na naj-ostrejši način. Sklenila se je resolucija, s katero zahtevajo liberalna politična društva, naj se da burskima deželama popolna sa mouprava.
Dopisi.
Ponikve ob južni žel., 16. maja. Šmarsko „Kat. politično društvo" torej ne bode v nedeljo 19. t. m. zborovalo na Ponikvi, pač pa bode priredilo shod tukajšnje bralno društvo. To je precej jednako, kajti na shodu se bodejo šopirili vsi tisti gospodje, ki piskajo na klerikalni klarinet v .Kat. političnem društva" in brez dvoma bodejo na shodu nepolitičnega bralnega društva ti gospodje tudi zapiskali kako politično poskočnico Naše bralno društvo je kilav otrok, ali da govorimo s .Slov. Gospodarjem" kilav pankert farovških gospo dov. Kar se v farovžu rodi, nič dobro ne stori, pravijo ljudje, in tako je tudi res. Naše bralno društvo je imelo že pri poroda kal bolezni v sebi in nič ma ni pomagalo, da so ga božali in cartljali razni klerikalni botri in strici in še celo teti Kočna Katra in Pajkova AnČa ga nista mogli scajtati. Zaduhel farovški zrak ni bil ugoden za rast in razvitek takega mladega otroka, ki je imel živeti med kmeti. To naj uvažujejo tisti, ki hočejo sedaj še enkrat dati zdravila hirajočemu farovškemu otroku. Če hoče naše bralno društvo živeti, mora ven iz farovža in mora dobiti druge pesterne, kakor jih je s e d a j imelo, sicer bode kmalu umrlo za jetiko. — Prav za prav ne potrebujemo na Ponikvi bralnega društva, ker imamo ljudsko knjižnico, v kateri je že približno 1000 knjig, ki se brezplačno izposojujejo ljudem in ker imamo v narodnih gostilnah na razpolago Časnike, kakor .Slov. Narod", .Slovenec", .Domovina", „Slov. Gospodar",
ditelja" v Zofiji, akoravno je Rousov način že precej star in obrabljen. Vsekakor sta kipa generala — Gurka in Skobeleva mnogo znamenitejša nego glavna skupina: car Aleksander II. na konju, ki nima pravega razmerja; tako je n. pr. car v primeri h konju naravnost mal in neznaten. — Nagrobnik Rousov je bolji in tudi ideja sama ]e vrlo hvaležna: mlada deklica se naslanja v naročje starki. Detajli so izvrstni.
Male plastike Ludeka W ur zel a so jako prikupi ji ve. Nekatere so prodane po tri- in večkrat. No, njegovi mali kipi so kakor ustvarjeni, da dičijo moderno pisalno mizo ali eleganten salon.
M. Aleš ima dve skici za freske in jako srečen karton iz češkega malomest-nega življenja, ki nam kažejo starega Aleša z imenitnim humorjem in spretno roko.
Kolekcije Jeneweinapaso pravi biseri. Češka je lahko ponosna na svoje umet nike. Koliko časa je, kar so zasluti po svetu in vedno se veča njihovo število, kakor gobe po dežju stopajo v javnost Mucha.Bilek, Holarek, Uprka in zdaj Jenewsin,od katerega je bil ciklus .kuga" izložen v reprodukciji. Reprodukcije so tako izvrstne, da jih je imel mnogi za original. Ciklus sam je pretresljiv. Vse grozote .črne smrti" je narisala spretna umetniška roka. človeka sazebe v srce, kadar glede karton, na katerem je umetnik načrtal ubitega zdravnika, katerega je razdivjano ljudstvo v svojem
.Rodoljub", .Domoljub", .Slov. List", .Kme tovaleo", .Narodni Gospodar" in še več drugih. Ti listi se vsi zastonj na razpolago in jih lahko kmetje dobivajo, ne da bi kaj plačali. V bralnem društvu se mora plačevati na leto po 1 gli., to je za kmeta preveč. — .Slov. Gospodar" je prinesel najprvi vest, da bode na Ponikvi zborovalo .Kat. politično društvo* iz Šmarje, ker pa zavedni ponikovški gostilničarji niso dali temu društvu na razpolago svojih prosto-jov se je stvar zasukala, in naši duhovni gospodje so sklenili prirediti v Šrnarji shod bralnega društva, na kateri pridejo govorit zunanji govorniki. Šmentana, to pa to. Menda še prideta celo šentvidski otrobar in mariborski krmežljavec. To se bode po Iitizovalo in zabavljalo na naše vrle slo venske kmete, ki so osnovali .Slovensko kmetsko društvo". Prireditelje shoda svarimo pred tem, politično obla stvo pa opozarjamo na to, da po trebno ukrene, da se ne bode kaj tacega pripetilo, kakor se je v Dram lj a h. Naj novejša politika klerikalnih hoj skače v se je vrgla sedaj na bralna društva, češ, tukaj lahko govorimo o vsaki stvari in tudi o politiki, ker ni nikdar kakega vladnega zastopnika zraven. Klerikalci zlorabljajo bralna draštva v svoje politične namene. Na Ponikvi lahko postane ta-le poskus klerikalcev nevaren, ker je ljudstvo vsled hujskanja duhovnikov proti kmetski organizaciji in proti .Slov. kmetskemu društvu" razburjeno. Torej pozor!
Gradec, 14 maja. Včeraj opoldan se je vršila v slavnostno okrašeni auli tukajšnjega vseučilišča promocija sub auspiciis imperatoris doktorjem modroslovja gospođa Fr. Itešiča, profesorja ljubljanskega učiteljišča. Vdeležilo se je te slovesnosti mnogo slovanskega občinstva, zlasti so bila aka demična slovanska društva skoraj polno-številno zastopana; pa tudi nemškega gra-škega občinstva je bilo lepo število. Od vlade je bil prisoten namestnik grof Clary s spremstvom. V imenu akademičnega senata je otvoril slavnost dekan filozofske fakultete profesor dr. Luick. Na to je pozdravil rector magnificus prof. theol. dr. Weis gospoda promoventa in povdarjal izredno čast, ki je doletala s to promocijo ne samo gospoda kandidata, ampak tudi graško alma mater. Gospod Ilešič je v obi čajnem predavanju razmotrival nekatera jezikuslovsko fllozcfična vprašanja. Ker se predavanje, kakor upamo, priobči, imeli bodo krogi, ki se za take stvari zanimajo itak priliko seznaniti se ž njim natančneje. Dvorni svetnik profesor dr. Krek je na to kot promotor preči tal znano promocijsko formulo. Namestnik grof Claij je v daljšem nagovoru posebno povdarjal socijalno politični moment, ki igra tudi tam, kjer se vihte .uma svitli meči", prevažno ulogo; omenjal je, da si je gospod Ilešič s svojo lastno močjo po mnogih nezgodah priboril konečni uspeh, dasi je sin ubogih starišev, častita! mu je na Najvišjem odlikovanju in
mu izročil cesarjevo vidno znamenje tega odlikovanja, povdarjajoč, da vladar jednako ljubi vse svoje narode brez razlike jeaika in narodnosti. Gospod doktor Ilešič je ob koncu izrazil svojo zahvalo za to odlikovanje, na kar so po obširni dvorani zaorili mogočni Živio klici.
Slovenska Matica.
124. odborova seja v sredo dne 13. vel. travna leta 1901.
Navzočni: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A. Funtek, P. Graaselli, A. Koblar, dr. J. Lesar, Fr. Orožen, R. PeruSek, M. PleterSnik, S. Rutar, dr. J. Stare, I. Sušnik, dr. A. Ušeničnik, I. Vavrfi, Fr. "VViesthaler in V. Zupančič (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 16.
Na znanje se vzame, da je ministrstvo za bogočastje in nauk društvu dovolilo državno podporo, za sedaj za dobo treh let od letos počenši v letnem znesku 1000 kron, in da se je Matica za dovolitev te podpore po posebni deputaciji iz odbora (gg dr. Lesar, Leveč in Wiesthaler) na pristojnem mestu zahvalila.
Sklene se .Hrvatski Matici", ki je društva po posebni deputaciji (gg. Kostren-čič, dr. Musid in dr. Hoi<5)dnel4 malega travna t. 1. slovesno podarila krasen izvod .Spomen-cvieča", spominske knjige dr. Strossmaverjeve, izreči za to darilo pismeno zahvalo.
Izvoli se odsek treh odbornikov (gg. Orožen, PeruSek in Šubic), ki naj bi po inicijativi društva .Pravnik", v zvezi s 3 odposlanci tega društva in pa s tr#mi zastopniki .Zlravniške zbornice" pričel s pripravami za poljudna predavanja, koja naj bi se letošnjo jesen vršila v Ljubljani.
Odobri se po nekaterih pojasnilih taj-nikovih zapisnike 123. o d borovi seji, kojega sta pregledala in potrdila odbornika, profesorja Fantek in Orožen. Današ-njemu zapisniku bosta overovatelja odbornika, prof. Pleteršnik in ravnatelj Wies thale r.
Odbornik prof. Orožen se naprosi, da letos o Binkoštih osebno na Dunaju končno uredi vprašanje o izdan j i .Slovenskega zemljevida", če le mogoče pri vojaškem geografi Snem zavoda, sicer pa pri Hoelzlu.
Odobri se dnevni red XXXVII. rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 3. rožnika ti. ob petih popoludne v mali dvorani .Mestnega doma8 na cesarja Jožefa trgu.
Odobre se računi za leto 1900, ki so društvenikom v Matičini pisarni na ogled, in ki jim bodo pri občnem zboru tiskani na razpolaganje.
Na znanje se vzame tajnikovo poro čilo o poverjeništvih, o društveni-kih, o knjižnioi in o knjižni zalogi.
Novega poverjenika so dobila Selca, imata ga pa dobiti Doberla ves in Ilirska Bistrica.
Od zadnje seje je društvu pristopilo 32 letnikov. Za lani je Matici plačalo ud nino 2751 udov, za letos doslej 419
Knjižnici je od zadnje seje prirastlo
87 knjig, zvezkov in časopisov: 5 podarjenih in 82 zamenjanih; 26 čeških, 23 ruskih, po 12 srbskih in hrvatskih, po 4 slovenska in bolgarske, 2 poljski, po 1 madjarska, nemška, slovaška in srbska.
Veliko prosilcev se je v zadnjem času oglasilo za knjižna darila. Matica je ustregla vsem in prejela od njih pismene zahvale
Ko se nekemu rokopisu določi presu jevalec, drugemu pa nagrada, zaključi pred sednik sejo po šestih zvečer.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17 maja
— Osebne vesti. Zapovednik III. voja fcm. Succovaty je prišel danes iz Gra ! inspicirat ljubljansko vojaštvo. — Volonter v dež. bolnici v Ljubljani g dr. Fran Raz no ž ni k je imenovan sekundiram
— Občinski svet ljubljanski ima jutri, v soboto, ob 6. nri zvečer izredno sejo.
— Napredni poslanci in skupna parlamentarna komisija za vse tri jugoslovanske skupine. Zadnje dni se je Culo, da se je sprožila misel, ustanoviti skupno parlamentarno komisijo za vse tri jugoslovanske skupine v drž. zboru. Li poročajo, da so slovenski napredni po slanci izrekli, da so pripravljeni, poslati r to komisijo svojega zastopnika, toda s pogojem, da dr. Šusteršič ne bo član te k misije niti načelnik slovanskega središča.
— Pogačnik pred volllcl. Piše se nam iz Gorij: Iz .Slovenca' smo izvedeli, da priredi v nedeljo naš poslanec g Pogačnik tukaj shod volilcev. Prav radovedni smo, k nam bo poročal. Bržčas prihaja k nam za tegadelj, ker je državni zbor se resno poprijel železnice čez Karavanke in skozi Bohinj, kar je seveda za nas velikega po mena. Pripravljeni moramo biti, da se bo g. Pogačnik nekoliko pobabal in morda celo posredno ali neposredno namignil, d* ima pri tem kolikor toliko zaslug. No, teg.-> veselja mu ne bo nihče pokvaril, čeprav ve pri nas vsak pastirček, da spada g Pogačnik mej najnedolžnejše poslance, k: tudi pri najboljši volji ne more ničesar za nas storiti, najmanj pa pri tako težkem vprašanju, kakor je naše železniške vprašanje. Kar se tiče železnice že do bro vemo, da sedi na Grimšičih tisti mož, ki je stvar za nas in sploh za Go renjsko dobro izpeljal, če prav ne prpi katoliški stranki. Zanima nas pa nekaj drn zega. Zanima nas, kaj bo Pogačnik povedal glede ustanovitve skupnega kluba za vse jugoslovanske poslance. Tudi Pogačnik je bil mej tistimi izdajalci, ki so rekli da ne marajo skupnega kluba, in ki so krivi, da so jugoslovanski poslanci razdeljeni na tri skupine ter vsled tega nimajo nikakega upliva. Prav tako nas pa zanima, kaj bo povedal Pogačnik o žlindri. Pri žlindri se je pokazalo, da je naša duhovniška stranka sleparska stranka. Pogačnika smo doslej vedno čislali kot osebno dostojnega moža; čudimo se pa, da še vedno sedi v ožlin-dranem klubu Poživljamo ga toraj. naj nam natančno razloži, kako je z žlindro. Predno pa začne o tem govoriti, ga poživljamo, naj nam da svojo častno besedo kot slovenski mož in kot c. kr. oficir, da ne bo lagal in zavijal stvari, ampak povedal golo resnico, kakor se spodobi dostojnemu možu. Sodbo o žlindri naj potem prepusti nam volilcem, kakor tudi sodbo o tem, če je spodobnega slovenskega moža in o. kr. oficirja dostojno, da je član ožlindrane stranke, in da stoji pod komando dr. Šu-s ter Si Ca.
— „Dubrovnik" o aferi dr. Žlindre. .Dubrovnik" prijavlja izvrsten uvodni članek o obsodbi dr. Šusteršiča v državnem zboru. Spominjajoč se, da je bilo v dalmatinskem deželnem zboru s hrvatske strani na srbske pritožbe izrečeno načelo ,u ratu kao u ratu" pravi .Dubrovnik": Osuda zastupničke kude u Beču ne pogagja samo D ra Šusteršića ved i slovenačku klerikalnu stranku, ali ni nju samu ved i njezine po krovitelje, a u prvom redu ljnbljanskoga biskupa Jegliča i sarajevskoga nadbiskupa Stađlera Prigodom istupa D ra Tavčara iz hrvatsko slovenačkoga kluba, kazali smo o tome svoje mišljenje, i pokazali smo na konce, koji preko Sarajeva, Zagreba, Dubrovnika, Kotora sižu u Ljubljanu. I Slovenski Narod upozorio je na te konce. Klerikalna mreža, kojom se htjelo zahvatiti sve južne Slavene, eto je na jednom kraju
groznem strahu pred smrtjo kamenalo in vrglo za plot. Na kolu visi njegova obleka in kovčeo z medicinskimi steklenicami. Na plot je drhal s krvjo ubitega napisala kletvo in posmeh zdravnikom. Takoj poleg je divja, strašna orgija, v kateri besne zdravi in že bolni v satanski razuzdanosti. Krvavožolta, strupena atmosfera leži nad njimi, kakor nevidljiv grozen strah, ki se jim je zagrizel v srce in pamet. — Triptihon .izdajalec Jada" je jednako strašen, poln obupa in groze. Kakor velika, strašna pošast iz pekla visi Juda obešen na veji in krokarji posedajo krog njegove glave. — Karton .samomorilec" je pretresljiv radi svoje tetke tragike in nekega divjega humorja Onkraj zida od pokopališča lezi lesena krsta med koprivami. Raztrgan potepuh sedi v sredi na nji, kakor da jezdi konja in se smehlja cinično. — Jenewein riše velike, monumentalne, impozantne postave, neki poseben strah zadrhti gledalcu v duši pred temi fanatičnimi obrazi, pred temi orjaškimi ljudmi a težkimi, tragičnimi kretnjami. In one barve, pridušene in tajinstvene v atraš Ijivem žoltem svetla I C*lo pokrajina je težka in grozna, kjer jo riše. Umetnost Je-neweina je velika, gospodujoča, neusmiljena in sugestivna. Z velikimi potezami riše svoje velike ideje.
Mistični bizantinski svetniki Franta Urbana nas vodijo pod visoke obloste, polutemnih, tihih cerkev. Urban ne hodi
za staro, afektirano šablono, njegovi svetniki niso vsiljivi, kričeči ljudje, — v mirni poeziji, v dolgih, krasnih linijah, v finih diskretnih in vendar bogatih bojah stojš pod svojimi svetimi glorijolami in nekaj pobožnega se prikrade človeku v srce.
Najznamenitejše izmed slik so stvari iz umetniške zapuščine Karla S e i f e r t a. Slikal je par sto sladkih, šablonskih ženskih obrazkov za .zlato Praho" in nekatere družinske nemške liste, ki so bili tako polizani, da bi komaj kdo iskal za njihovim duševnim očetom kaj posebnega. In vendar je bil Seifert umetnik redke nadarjenosti. Njegove slike iz početka njegove slikarske kariere so umotvori, izvanredno dospeli, polni poezije, z dobro tehniko in finimi hojami. Njegovo .pokopališče na kmetih" z malo belo cerkvico na bregu in dalekim pogledom v žalostno, težko, deževno pokrajino, z blatno cesto in težkimi, ogromnimi, sivimi oblaci diha tako sugestivno melanholijo, tako neodoljivo otožnost, da Čisto z razboleno dušo pogledamo na okvir, kjer je pričvršćena vejica lovora s črnim florom, kakor pozni tribut umrlega umetnika. — Življenje ga je strlo že davno prej, umetnost mu je morala postati dekla, ki mu je služila krah ; umrl je letos v Monako vem.
V Pragi, dne 10. maja 1901.
Zofka Kvader.
probušena, hvala junačkom otpora slove-mačkijeh liberalaca i čestitosti zastupničke &uće n Beča. Hode li ovaj slove nački zdravi pokret nadi odziva megju Hrvatima? 2?a ovo pitanje teško je odgovoriti, jer je više
1 i I manje sve hrvatske političare klerikali zam a svoja kola apregnuo. Taj fakt do-aekle i tumači pojavu socijalističke stranke a Hrvatskoj, kad slobodoumne nema. Sa svijem velikobrvatskijem sanjariiama ne će hrvatski političari medi na na vijek za priječiti, da i megiu njihove pristaše ne prebiju slobodoumna načela, samo neka :>aze. da uporno nazadnjaštvo ujdiovo ne pripremi zemljišta kakvoj nenarodnoj struji inegju istijem njihovijem pristašama. Treba zapamtiti, da je prosvijetljenomu čovjeku ne samo teško več i odurno klerikalizmu robovati, i odatle današnji veliki protu klerikalni pokret u cijeloj Evropi Mi stojimo na stanovištvu D ra Tavčara, da je našemu narodu, ma kojijem se im«nom zvao. libe -»Ina stranka neophodno potrebita, i da are" klerikalna struja, koja opstoji u Kranjskoj, a i kod nas, ne služi nijednomu narodu na korist Pri kraju ovoga članka, da 3e povratimo na onu riječ hrvatskoga zastupnika ,u ratu kao u ratu* Tako su valjda mislili i slovenački klerikalci, pa im je došao sudnji dan. Ko zna, putevi su nrovigjenja nepoznati, da jednom ne dogje red, da se sudi i srbožderskijem političarima; ali onda ne će biti samo jedan Dr. Žlindra nego njih više
— v cestni odbor litijski je deželni odbor poklical gg. notarja Svetca in gra-Sčaka Hrena.
— Poročila se je v torek v Begun iah na Gorenjskem gospdč. Mici Koli man nova, hčerka ljubljanskega veletržca g Frana KoIImanna, z gosp. Ivanom Slincem, uradnikom ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice na Dunaju.
— Zaveze avstrijskih jugoslovanskih jčiteljskih društev XIII. glavna skupščina bo dne 25., 26. in 27 maja 1901. na 3ledu. Vspored: I. V soboto, dne 25 maja. 1. Ob 3. uri popoludne: Seja upravnega odbora v šoli. 2. Ob 8. uri zvečer: Zborovanje delegacij pri Valtriniju. Vspored: a) Predsednik otvori zborovanje; b) poročilo tajniko-vo o delovanju Zaveze in Zavezinih društev ; o) poročilo računskih pregledovalcev za upravno leto 1899.. 1900. (§ 15. pos. r.); 6) blagajniško poročilo; d) volitev treh pregledovalcev računov (§ 15. pos. r.); e) določitev letnih doneskov Zavezinih članov (§ 7. lit a Zav. pr); f) volitev vodstva in upravnega odbora Zaveze (§§11. in 12 Zav. pr.); g) določitev vsporeda za glavno zborovanje (§ 24. Zav. pr.); b) določitev časa prihodnji XIV. glavni skupščini Zaveze (§ 22. Zav. pr.); i) predlogi in nasveti. Po zborovanju delegacij bo prijateljski sestanek v gostilni pri g Peternelu, županu blejskem. II V nedeljo, dne 26 maja. 1, Ob pol 7. uri zjutiaj sestanek pri Petranu.
2 Ob 9. uri dopoludne: Glavno zborovanja po vsporedu ki ga določijo delegacije, pri Valtriniju. 3. Takoj po glavnem zborovanju bo izvanredni občni zbor .Jubilejnega društva .Samopomoč". Dnevni red: a) Predsednikov nagovor; b) prememba  pravil po sklepu lanskega občnega zbora.  4 Ob 2 uri po-poiudne: Banket v Luisenbadu. Po banketu vožnja po jezera in izlet na blejski grad. 5 Ob 8. uri zvečer: Zabavni večer pri Val trinija. (Vabilo in vspored se natisne posebej. III V ponedeljek, dne 27. maja. Ob 10. uri dopoludne izlet v Vintgar. Za glavno zborovanje so zglašene tele razprave: 1 Dosedanje smeri in bodoča naloga slovenskega jezikovnega pouka. Zglasila .Slovenska šol 8ka Matica". Poroča g. prof. dr. Fr. Ilešič. 2   Učitelj pospešuj   domačo in narodovo vzgojo. Zglasilo .Pedagoško društvo v Krškem*.  Poročevalec g ravnatelj Ivan La ?8Jfc8. Slavil bo sledeče resolucije: a) Slovensko in istrsko hrvatsko učiteljstvo ustanovi in vzdržuj list za domačo in narodno Vzgojo. b) Slovensko in istrsko hrvatsko ačiteljstvo se posvetuj o upeljavi roditeljskih konferenc.  S. Novi poti k umetniški vzgoji mladine. Stavki: a) Naša izomika je zavisna preveč od knjig,  b) Narava in iz kušnja ata najboljši učiteljici, c) Mladina sa preveč .poučuje".  Č) Ljubezen do narave, gojenje Čutil, vzgojitev roke in očesa 4 Poneha in korist rokotvornega pouka za dečke v šolski dobi. Stavki: a) Veselje do de lav uosti. b) V mladosti je treba začeti za po *neiSe življenje. Oboje zglasilo .Učiteljsko društvo za ormoški okraj". Poročevalec g. Mučitelj Ant. Porekar.
— Slovenskega plan Inskega društva radovljiška podružnica združi z nedeljsko otvoritvijo nove poti čez Tnalo v Mojstrani popoldanski izlet k Peričniku. Opozarjamo tedaj vse p. n. Člane in prijatelje .Slov. planinskega društva", ki se dopoldanske slovesnosti udeležiti ne morejo, da jih pričakujejo jutranji izletniki opolu-dan pri .Smeren", da skupno odrinejo k slapu. Oba popoladanska vlaka iz Ljubljane in iz Trbiža dospeta na Dovje ob 2 uri 13 m in prav tako odhajata oba večerna vlaka iz Dovjega h krati ob 6. uri 27 m. zvečer. Ker je PeriČnik spomladi najmočnejši, pot do njega zložna in kratka, nadejati se je primerne udeležbe, a prav prijetnega majnikovega izleta v družbi slovenskih planincev.
— Akademično tehnično društvo „Triglav" v Gradcu ima svoj II. redni občni zbor v soboto dne 18. t. m. ob 8 uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim vsporedom: 1 Čitanje zapisnika zad njega zborovanja. 2) Čitanje zapisnika br. društva „Slovenija". 3) Poročilo odborovo. 4 Proračun. 5. Poročilo revizorjev. 6. Poro čilo klubov: a) sabljaškega, b) pravniškega kluba. 7. Ev. dopolnilna volitev v častni sod, (1 član) 8 Slučajnosti.
— Graška trgovska akademija. Trgovinsko ministrstvo se v poslednjem Času živeje zanima za razvoj trgovinskih šol. Glede trg. akademij (višjih trg. šol) si prizadeva, da jim z ustanovitvijo 4 tečaja daje možnost, da lagleje zmagujejo veliko število učnih predmetov in dosezajo večje učne uspehe. Graška trg. akademija je mej tem dosegla, da se reforma uvaja korakoma, brez prenaglenosti. Prvi razred nove organizacije (štirirasredna trg. akademija) se bode torej odprl Še le v septembra 1. 1902. Dne 15 septembra t. 1. se bodejo vršili vsprejemi, oziroma premeščanja ka kor doslej v prvi, dragi in tretji razred stare organzacije (triraz-redne trg. akademije) Vsi že v zavod vsprejeti učenci in vsi dne 15. septembra 1.1. v prvi (event. v drugi) razred vstopivši učenci obdrže pravico, da zapuste šolo po tretjem razredu kot absol/enti. Pravica do jednoletnega prestovoljstva je tem učencem zajamčena, kakor doslej. Pripravljalni razred pa se ne more več priklopiti na staro organizacijo, ker se dne 15. septembra 1902. 1. ne odpre več stari prvi razred. Ministrstvo je dovolilo, da se dne 15. septembra 1901 L odpre nov pripravljalni razred, ki se priklopi novi organizaciji. Ta pripravljalni tečaj ima namen sprejemati: Tujce, ki so sicer uspešno absolvirali kako spodnjo srednjo šolo, pa niso nemščine še v toliko zmožni, da bi mogli slediti pouku na trg. akademiji; gimnazijalci, ki so v 4. razredu padli v latinščini in grščini (a v nobenem drugem predmetu); realci ki so v 4 razredu padli v francoščini ali angleščini, (a v nobenem drugem predmetu); meš Črnski učenci, ki so sicer uspešno absolvir i šolo, a so dobili v jednem ali večih redmetih samo .zadostno" (geniigend), (.komaj zadostno" ali pa .nezadostno") izključuje tudi vspre jem v pripravljalni razred. Za te učence je važno to, da bodo štiri razredne trg. akademije po vojnem zakonu uživale iste olajšave, ki jih imajo osemrazredne srednje šole. Meščanski učenci, ki v od-hodnem spričevalu nimajo nobene nižje note. nego .dobro", morejo, ako narede vsprejemni izpit iz algebre, račuojenje in iz nemščine, vttopiti v prvi razre i. Absolventom spodnjih srednjih šol ni delati ni-kakoršnjih vsprejemnih izpitov.
— Spomenik cesarici Eiizsbeti. V Trstu se je ustanovil poseben odbor, ki nabira prispevkov za napravo spomenika umorjeni cesarici Elizabeti. Sedež odboru je v Trstu v ulici Farneto št 4.
— Pevsko društvo „Kolo" v Trstu priredi povodom razvitja svoje zastave tekom meseca julija veliko narodno slav-nost, na katero so vabljena vsa slovenska pevska društva. Tista društva, ki se hočejo te slavnosti udeležiti, naj se zglaae do 21. junija pri odboru imenovanega društva.
— Jubilej stolne cerkve v Ljubljani. V sredo je bilo 200 let, kar se je začelo z zgradbo ljubljanske stolne cerkve.
— Napada. V Hradeckega vasi je delavec Leopold Jenko napadel godom Ivana Juvana in ga udaril po obrazu, da se mu je kri vlila is nosa. Popred ata se bila v gostilni sprla. — V Spodnji Šiški je neki
črevljarski pomočnik napadel brivskega pomočnika Franceta Glavnika in ga na glavi precej ranil.
— Brivca okradel je krovec G, ko se je prišel brit k Josipu Bukovniku v Kolodvorskih ulicah. Policija išče sedaj krovca G., ker je menda še več dragih tatvin izvršil.
— Havelok ukradel je posestniku pa norame Samuelu Habnn v Lattermannovem drevoredu njegov uslužbenec Fr. Keuschnig, katerega je policija prijela in zaprla.
— Bicikel je bil ukraden včeraj zvečer knjigovodji T. Deklevi iz veže v gostilni .pri Figabirtu". Tatvine sta sumljiva dva mlada dečka, ki sta bila v veži.
— Na cesti na južni kolodvor je danes ponoči neki kolesar padel v jamo, ki ni bila zadelana ne razsvetljena.
— Ukraden svinec. V noči od 14. na 15 t. m. je bil na Franoovem nabrežju ukraden svinec, kateri je imela tamkaj ljubljanska plinova družba, ker ga rabi pri poklade nju cevi v Šp italski h ulicah. Tatu so na sledu. Svinca je bilo 52 klg
— Izgubljene reči. Nekje v mestu je izgubila neka trgovka dva zlata uhana — V Igriških ulicah je izgubila neka ženska zeleno torbico, v kateri je bila denarnica s 14 kronami. — Neka dama je izgubila, neznano kje v mestu, zlat prstan z briljanti, vreden 300 kron.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 5. do 11 m a a kaže, da je bilo novorojencev 32 (= 47 52°/0o) mrtvorojeneo 1, umrlih 31 (= 4603 %#). mej njimi jih je umrlo za škarlatico 2, za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvouda, 1, za različnimi boleznimi 21. Mej njimi je bilo tujcev 11 (=3548%), iz zavodov 16 (=516°/°). Za infekcioz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicam 1, za škarlatico 4, za tifuzom 1 oseba.
* Nemoralen list in moralen preganja leo. Pater Kopf, ki je bil v torek v Ljubnu radi nenravnega vedenja in govorjenja do otrok v spovednici obsojen v 6 mesečno ječo, je bil strasten preganjalec svobodomiselnih listov. V spovednici je agitiral proti liberalnim in socialnodemo-kratičnim listom ter jih nazival nemoralae. Ko ga je 13. februvarja list ,Arbeitef\vdle" grajal radi njegovega škandaloznega vedenja, je Kopf poslal listu popravek teme ljem priljubljenega § 19. tisk. z. Seveda je bil ves tisti .popravek" grda laž Kopfov zagovornik je proti obsodbi vložil ugovor, a ga nato hitro zopet umaknil. Kopf se je pač zbal novih razkritij!
* „Mučenik", ki se smili — „Slovencu". V štev. 104. dne 7. maja t 1. je prinesel .Slovenec" tole notico: .Za s povedno molčečnost v — smrt. Meseca julija 1. 1894 bil je obsojen duhovnik v Lavalu na Francoskem Bruneau k smrti, ker se mu je pedtikalo, da je umoril du hovnika Fricota. Zatrjeval je svojo nedolžnost zaman. Sedaj poročajo francoski listi, da je v Nantesu umrla bivša služabnica duhovnika Fricota. Le ta je na smrtni postelji izjavila, da je s pomočje neke druge osebe umorila Fricota. Njeno prvo delo po umoru je bilo, da je šla k duhovniku Bruneau-u in se mu spovedala svojega straš nega dejanja. S tem je Bruneaua s spoved no molčečnostjo zavezala, potem pa spretno proti njemu nagromadila toliko ob težilnih dokazov, da je duhovnika Bruneaua sodišče obsodilo v smrt. Bruneau je res moral umreti na šafotu, ne da bi z besedico izdal spoved no molčečnost. Umevno je, da vzbuja to odkritje povsod velikansko senzacijo. Tak je katoliški duhovnik!" — Tako .Slovenec". Sedaj pa poročajo fran coski in drugi listi, da se je izkazala ta romantična povest o mučeniku Bruneauu kot naj predrzne j ša — klerikalna laž. Tista bivša služabnica umorjenega Fricota imenom Jeanette,še ni umrla ter je njena izpoved docela izlagana. Izkazalo se je, da je bil abbe* Bruneau velik pijanec babjek in samogoltnež, ki je svojega tovariša, abbćja Fricota res umoril, o čemer francoska duhovščina, na čelu ji nadškof Lavalski, nikdar ni dvomila, nego je p o-trđila iznova, da je zadela morilca duhov nika zaslužena kožen.
* čudne govorice. Iz Belegagrada ae razširjajo čudne skoraj neverjetne govorice. Poroča se namreč, da kraljica Draga ni bila v dragem stana, nego je
kralja le varala ter hotela podtakniti otroka svoje sestre. Ruski, iz Moskve došli gvnakolog pa je to kraljičino spletko razkril. Kraljica Draga j,e baje kralju priznala svojo laž in ga na kolenih prosila odpuščanja, a kralj se hoče ločiti. Ruski poslanik in ruski generalni konzul sta od* potovala iz Belegagrada brez slovesa.
* Gora sa je odtrgala. Iz Potenze poročajo: Vas Acerenza je porušena, ker se je tam odtrgal velikanski kos gore. Več hiš je docela razbitih. Oblastva so poslala vojaške čete na kraj nesreče. Doslej so izkopali 15 mrtvecev.
Književnost.
— „Popotnik". Pedagoški in znanstven list ima v štev. 5. tole vsebino: Dr. Janko Bezjak : Slo«niški pouk m Čitanka v ljudski šoli. Fr. Ilešič: O pouku slovenske slovstvene zgodovine. Dr. Jos. Tominšek: Nekaj o šolskem zdravmštvu Žalčanov: Več Lavtarja! A. Vogrinec: Malenkosti o risarskem pouku V Polko: R'sanje v ljudski šoli. Iv. Šega: Pedagoški utrinki. Razgled. Listek 159. — Pedagoški paberki 160. — Kronika.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 17. maja Prva seja delegacij bo v ponedeljek ob 11. uri dopoludne.
Dunaj 17. maja. Danes se začne v proračunskem odseku razprava o budgetnem provizoriju. Pričakuje se, da se vname večja politična razprava. V debati bosta podala dr. Stranskv v imenu Cehov in Robič v imenu Slovencev posebni politični izjavi.
Dunaj 17. maja. V odseku za vodne stavbe je finančni minister danes izjavil, da zahteva od posameznih dežel 20 °/0prispevka. Razprava se je vsled tega pretrgala in se je sešel pododsek. Dela se na to, da se sklene kompromis, tako da bi dežele prispevale 15°/0.
Beligrad 17. maja Ruski zdravniki in francoski zdravnik, ki pozna kraljico Drago še izza časa, ko je bila pri kraljici Nataliji dvorna dama, so včeraj vnovič najnatančnejše preiskali kraljico Drago in protokolarično konstatirali, da ni v blagoslovljenem stanu. Srbski listi trde, da so le izrekli, da sedaj ni pričakovati, da bi kraljica rodila, slučaj pa je tak, da je mogoče, da rodi kraljica kvečjemu v štirih mesecih.
Beligrad 17. maja. Uradoma se razglaša, da so ruski in francoski zdravniki izrekli, da ni pričakovati, da bi kraljica Draga sedaj rodila. 0 tem je bil diplomatični kor uradoma obveščen
Beligrad 17. maja. Ruski zdravnik Sekirev je kralju in ministrskemu predsedniku naravnost povedal, da sploh nikdar ni verjel, da je kraljica Draga v blagoslovljenem stanu in da to sedaj še manj verjame. Ruski in francoski zdravniki so danes odpotovali. Mesto njiju sta bila poklicana neki zdravnik z Dunaja in neki zdravnik iz Bukurešta. Vsa stvar je zadobila značaj velikanskega škandala in zbuja kolosalno senzacijo. V kraljevskem konaku so se zadnje dni baje primerile jako čudne stvari.
London 17. maja. Poročila iz Nevvporta, Rosmeada in Cradocka potrjujejo, da so Buri novic vdrli v Kap-sko ozemlje. Devvet stoji blizu Ziiiir-berga.
London 17. maja. Vojni minister je naznanil parlamentu reformo vojaške organizacije v tem smislu, da se ustanovi neka stalna vojska.
Zahvala.
Slavna kranjska hranilnica blagovolila je podeliti za napravo vodnjaka pri tukajšnji soli 200 kron.  Za ta velikodušni dar se podpisano Bolsko vodstvo tem potom naj topleje zahvaljuje. Šolsko voiilvo v Vel. Poljanah
dne* 15. maja 1901.
lud. Cvar, Bol. vodja.
		
	Slovenol In Slovenke 1 Ne zšbite družbo sv. Cirila In Metoda 1	
1 1		
Proti zofcoMu in gnjiloli zob
izborno deluje antiseptična
Melnsina ustna in zobna voda
atrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust Cena 1 steklenici z rabdnim navodom SO kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedina, zaloga (28— 20)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
Bealjeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 11. maja: Marija Keber, posestnica, 67 let. Ulice na Grad št. 3, srčna hiba.
Dne 12. maja: Marija Rupar, tovarniška delavka, 27 let, Cesta na Loko St. 22, jetika.
Dne 13. maja: Marija Hlavka, učiteljica, 49 let, Gosposke ulice št. 4, spridenje trebušnih del. — Mihael GradiSek, mestni delavec, 68 let, Karolinška zemlja St. 15, ostarelost. — Ana Kregar, pasarjeva hči, 4 leta, Poljanska cesta 6t. 8, jetika.
Dne 14. maja: Ivan Jugovic, sprevodnikov sin, 2 leti. Marije Terezije cesta St. 11, škrlatica. — Ivana Strohmaver, uradnikova vdova, 88 let, Marije Terezije cesta št. 6, ostarelost. — Terezija Sever, mizarjeva hči, 24 let, Gradaške ulice št. 22, jetika.
Dne 15. maja: Ivan Borštnik, vpok. naduč. 70 let, Zvezdarske ulice St. 4, mrtvoud. — Marija Colarič, gostija, 84 let, Radeckega cesta št. 11, ostarelost. — Ludovika Lavrin, del. hči, 1 leto 10 mes. Rimska cesta št. 21, jetika.
V deželni bolnici: Dne 9. maja: Jernej Kozel, gostač, 75 let, ostarelost.   —   Ivan Borštnar, dninar, 53 let, naduha.
Dne 11. maja: Peter Lakner, posestnik, 42 let, jetika.
Dne 12. maja: Anton Gregorin, kajžar, 18 let, tuberkuloza. — Helena Šraj, gruntarjeva žena, 23 let, jetika.
Dne 13. maja: Barbara Jančar, dninarica, 30 let, božjast.
Meteorologično poročilo.
Viiln» nad morjem 806-3 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm
Prijateljem in znancem na Dunaju in v domovini, ki so mi kakorkoli lajšali hudo nesrečo, izlasti onim, ki so izpremili pokojno mi soprogo do sv. Krištofa, bodi moja in mojih sorodnikov iskrena zahvala.
Posebno zahvalo pa Se onim, ki so ji z venci okrasili krsto ali pa naklonili v ta namen darov družbi sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, dne 15. velikega travna 1901.
Ivan Podgornik
(1064) c. kr. poštni asistent.
Zahvala.
Za došle nam vsestranske dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naSega preblagega soproga, oziroma brata in strica, gospoda
Mihaela Pesjak-a
posestnika in trgovca
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega ranjcega k večnemu počitku, izrekamo vsem prebivalcem kamnogori-Skim, kakor tudi preč. duhovščini, slav. občinskemu odboru, slav. šolskemu vodstvu, slav. prostovoljnemu gasilnemu društvu, gg. pevcem ter vsem udeležencem iz Krope, Radovljice, MoSenj, Pod-narta in drugod ter slav. posojilnici radovljiški za podarjeni venec najsrčnejo zahvalo.
VKamni gorici, 14. maja 1901. (1063) Žalujoči ostali.
•g 2
Stanje Cas opa-l baro-zevanja j metra
v mm.
	
Tempe tara v	Vetrovi
	
Nebo 1J
15 16
9. zvečer
?. sjutraj 2. popoL
735 0 733 9
130 si.svzhod detoblač. «3
9 2 aL szahod   megla S 7317 I   211   al. jug
jasno g
17.
9. zvečer j 732 5 I   12'4 si. vzhod pol. oblač.
7. zjutraj 732 9 2. popol. ! 732 6
11*0 si. jzahod oblačno S 17*6 si. ssvzh. sk. oblač. S>
Srednja temperatura srede in četrtka 13 3° in 14 2% normale: 14 0" in 14 2°.
Dunajska borza
dne 17. maja 1900.
Skupni državni dolg v notah   .  .   .   . 98 55
Skupni državni dolg v srebru .... 98 20
Avstrijska zlata renta....... 117 80
Avstrijska kronska renta 4°/0 .... 97*45
Ogrska zlata renta 4°/0 ....... 117 45
Ogrska kronska renta 4g/0 ..... 92 95
Av8tro-ogr8ke bančne delnice   .... 1674 —
Kreditne delnice   ......... 69550
London vista.......... 240*47Vi
NomSki državni bankovci za 100 mark. 117'62',
20 mark   ............ 23*50
20 frankov..........                                      . 1910
Italijanski bankovci........ 9055
C. kr. cekini........... 1132
Zahvala.
Povodom prebritke izgube iskreno ljubljenega sina in brata, gospoda
Josipa Zupančič-a
stud. iur.
došlo nam je toliko dokazov pravega sočutja, da nam ni mogoče vsakemu posebej izrekati svoje zahvale.
Posebno nas veže dolžnost, izreči najglobokejšo zahvalo prečastitemu g. župniku Iv. Miiller-ju, gg. bogoslovcem za ginljivo petje, preblag, gosp. sod. svetniku dr. Pekolj-u, akad. društvu „Slovenija", vsem darovalcem prekrasnih vencev ter vsem prijateljem in znancem za tolažimo sočutje in ogromno udeležbo pri pogrebu, s katero so tako naglo preminolemu rajnemu izkazali zadnjo čast.
(1059) Žalujoča rodbina.
Izjava.
Podpisani obžaluje in preklicuje s tem vse žaljive besede, katere je govoril povodom revizije občinskih računov dne 15. in 16. aprila t. 1. proti deželnemu tajniku gosp. dr. Fran Zbašniku.
Spod. Gorje, dne 14. maja 1901.
(1038) Vinko Jan.
>N U
43
Ifl
O
p-»■d
1—I
O
m
o o
■I—)
•H
d
"S
Pri nema
birmanska darila!
Največja in bogata zaloga zlatih, srebrnih in nikelnastih ur in verižic, zapestnic, uhanov, ovratnih verižic, broš, srčkov, prstanov i. t. d.
Priporočujoč svojo bogato izbero, vabim uljudno slavno občinstvo na obilen obisk in ogled.
Z vele8poStovanjem (998—3)
I^r*. Čuden
urar in trgovina vsakovrstne zlatnine in srebrnine
Ceniki brezparno, tudi po posti .
Samo malo časa v Ljubljani v Lattermannovem drevoredu razstavljen: # £if ka veliki historični mehanični #
v katerem so umetniška dela modelirske umetnosti in mehanike, izdelana v zgodovinskih in mitologiških voščenih figurah v življenski velikosti, elegantno in dragoceno opremljene, kakoršne se tukaj še niso kazale.
Vsak dan odprto od 9. ure naprej.
Vstopnina 15 kr. Vojaki do narednika in otroci 10 kr.
Stanovanje
v I nadstropju s 5 sobami in priliki inami na Turjaškem trgu št. S ne odda h 1. avgustom t l.
Več v upravništvu „Slov. JVa-roda" ali pa pri ravnateljstvu mestnega užltninskega zakupa na JDu-najski cesti št. .*>'/. (1067—1)
pozor!
(1050-2)
Vse vino, kar ga imam v kleti, prodam po katerikoli ceni, ker se moram vrniti domu v Dalmacijo ter opustim svojo trgovino.
Priporočam se gospodom vinskim trgovcem in gostilničarjem. Dobi se me vsaki dan dopoludne od 9.—11. ure v Bohoričevi ulici 5.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1901. leta. Odhod iz Ljuoljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selztbal v Ausse, Solnograd, čez Klein-Reifling ▼ Steyr, v Line čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri
5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selztahl v Solnograd, Inomos', čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri
6 m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jeze>u, InomoBt, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, če/ Klein-Reifling, v Steyr, Line, Bude-jevice, Plzen, Marijine vnre, Heb, Francove vare, Karlov« vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Da naj.
— Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograda, Line*, Steyra, Ausseea, Ljubna, | Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža.
— Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih v»rov, Heba, Mariiinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pomabla.
— Ob 4. uri 38 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob b. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoldne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. T Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri U5 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljub liano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
F
Mlad gospod
lepe nravnosti, stopil bi rad v Ljubljani b kaki prijazni družini v stanovanje in hrano s 1. junijem t. I., če mogoče v bližini Glav nega trga (1056-2 Ponudbe pod: Rad. Zore, Kamnik.
ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje vec, slivovko, Klauerjev „Triglav"
priporoCa (12—112;
Bdmund Kavčič
▼ Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte
Nikdar ved v življenju!!
355 važnih komadov za samo 3 KI 60 h.
1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z. jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih r cev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalsk biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški pr z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za damo 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov a double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 kr 8modkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni i. 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat \ mone, 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bou*, nov z imit. briljantom, prav dobro ponare 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisno trebe in Se 255 raznih stvari, neobhodno poti v hiSi, gratis.
Vse skupaj z uro, ki je sama tega denar vredna, velja le 3 K «JO h.
Razpošilja proti povzetju nova krakovek? razpoSiljalna tvrdka
1^. Wril^tli»*oll
Li«akow  IVo«  MM JJLm
Za   neugajajoce  se  vrne denar.
S. Goldschmidt & sin
tovarna fteiiliil ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
Prenosllna Mledilna o k "J i>«ea v navadn opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma jolično opažbo, za hiSna gospodinjstva, ekonomije-gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsak renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa se naravnost poSilja.        (923 —lis
Gostilna,pri novem svetu'
j<ž^ Marije Terezije cesta št. 14. ^==5^
V nedeljo, dne 13. maja 1901
k o x c 1; r r
meščanske godbe
23.a, Izdatno olepšanem TrrtuL.
Zaj;«tek «■» 3. vu-i. Vstopalna prosta.
Na vrtu sta salon in kegljišče.
Točil bodem IzvrNlna pristna vina in Koslerjevo  niarrno piva ter skrbel za dobra Jedila in točno postrežbo.
Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličn'm spoštovanjem
(1062-1) Valentin Mrak? gostilničar.
Kegljišče je za nekaj dnij v tednu družbam na razpolago.
S tem se otvarja XXII. kralj. ogr.
pssr državna blagotvorna loterija ~"3wi
katere cisti tlobičck. se po sklepu Nj. c. in kr. apost. Veličanstva vporabi
za dobrodelne in splošno koristne namene. Ta loterija ima vsesra skupaj 7691 dobitkov, ki po igralnem načrtu skupno znašajo 365.000 ksoii. in sicer: 1 (davni dobitek    —   150 000 kron 10 dobitkov - ;i 1000 kron
— 50.000
— 20.000
— 10.000
— a 5 000
— » 2.000
20 50 100 1000 6500
50<> 100 50 20 10
Vsaka srečka velja 4 krone.
2 dobitka — — 5 dobitkov —
Žrebanje bo nepreklicno dne 28. junija 1901.
Srečke se dobivajo: pri kralj. ogr. loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti (IX. Csepelrakpart, carinsko poslopje) proti prej vposlanemu kupnemu znesku s poštno nakaznico ter pri vseli poštnih, davčnih, carinskih merosodnih in solnih uradih, na vseh železniških postajah, pri večini tobačnih traiik ter menjalnic, kakor tudi v loterijskih kolekturah.
Budimpešta, dne 2. januvarja 1901. (9U-3) MralJ. o*r. loterijsko ravnateljstvo.
fod&jatelj in odgovorni urednik: Josip No Hi.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
997079
263512