INFORMATOR 0i Velenje, 20.janurja 1993 gonmjei@@p@Sraij@feD Leto XXVI. Številka j 'S' Predstavitev raziskovalnih nalog e G G°renju (večinoma v Gorenju e n^Podinjski aparati) smo lani ures-toC'" 13 razvojno raziskovalnih projek-je sofinanciralo slovensko 'Histrstvo za znanost in tehnologijo. ist^ino raziskovalni projekti so bili n^/Jeni v racionalizacijo in teh-'osko posodabljanje proizvodnje ter ^pj^dafjnje izboljšanje kvalitete in 3nji dnesljivosti gospodinjskih aparatov. lav ^V°SeŽke lanskoletnega razvojno-razis-s,6sof3 ne^a de^a v Gorenju, ki ga je lnanciralo Ministrstvo za znanost in 2 ci n° 09'j° Republike Slovenije, so nosil-P°sameznih projektov predstavili danes, 20. januarja 1993. Na predstavitev so bili povabljeni predstavniki Ministrstva za znanost Republike Slovenije z ministrom dr. Petrom Tancigom, nacionalni koordinatorji raziskovalnih polj za posamezna področja, raziskovalci in drugi, ki jih zanimajo razvojno raziskovalno delo in njegovi dosežki. Po predstavitvi je bil organiziran ogled rezultatov nekaterih razvojno raziskovalnih projektov v proizvodnji, med katerimi je tudi 100 % kontrola delovanja hladilno-zamrzovalnih aparatov v obratu Hladilniki (na sliki). Tudi štedilniki v novi preobleki V programu Kuhalni aparati Gorenja Gospodinjski aparati so od novega leta naprej bogatejši za štiri nove stroje za embaliranje izdelkov s toplotno skrčljivo folijo ter taktno sklopljene transporterje z dvižnimi, obračalnimi ter preusmerjevalnimi mizami. Nove naprave jim odpirajo nadaljnje možnosti posodabljanja in av-tomatiziranja proizvodnega procesa z računalniško pomočjo. Kot je bilo predvideno v predkalkulacijah oddelka za tehnično-ekonomske analize (TEA), prinaša embaliranje v novi preobleki prihranek od 3 do 5 nemških mark pri posameznem izdelku, odvisno od vrste in velikosti aparata. Dosedanja embalaža je namreč bila zelo potratna s kartonom in lesom in v svetu nasploh temu vprašanju namenjajo vse večjo pozornost. Povečale so se zahteve po reciklaži in zmanjšanju obsega odpadnega materiala. Tako je nova embalaža v Kuhalnih aparatih označena z znakom, ki pove, da je material "prijazen okolju", folijo je torej možno predelati. Poleg tega nova embalaža ni samo cenejša, temveč je tudi ekološko ugodnejša predvsem zaradi manjše porabe kartona oziroma lesa. Vodja tehnologije montaže Kuhalnih aparatov Tomo Novak, ki je bil nosilec tehnološke zasnove te posodobitve, je izrazil zadovoljstvo z dosedanjim delom, čeprav prinaša tako obsežen projekt s seboj tudi nepredvidljive težave. Od predvidenih 1,780.000 DEM po prvotni oceni so potrošili le okrog 1,5 milijona nemških mark, kar so dosegli z izbiranjem najugodnejših ponudnikov, z dogovarjanjem in premišljenimi poslovnimi odločitvami. Glede na delovni načrt za leto 1993 bo prihranek pri embalaži že v prvem letu pokril vrednost celotne naložbe in se bo investicija povrnila prej kot v enem letu. Hkratna vgradnja štirih tako velikih strojev je bila tudi za danskega proizvajalca relativno velik zalogaj, kar so njihovi predstavniki, ki so sodelovali pri montaži in zagonu, tudi priznali. (Nadaljevanje na 2. strani) M Tudi štedilniki v novi preobleki (Nadaljevanje s 1. strani) Mesec dni bo potekala poskusna proizvodnja, po dokončno opravljenem prevzemu pa nudi dobavitelj Lachenmeier še enoletno garancijo. V Kuhalnih aparatih bodo embalirali kuhalne aparate vseh vrst, razen kombiniranih štedilnikov, ki dimenzijsko odstopajo. Seveda nova tehnologija pomeni tudi občutno izboljšanje delovnih pogojev, podobno kot povsod tam, kjer so že namestili taktno sklopljene transporterje in prevzemna mesta na koncu montažnih linij opremili s stroji za embaliranje s toplotno skrčljivo folijo. Pri tem gre tudi za zmanjševanje potrebnega števila zaposlenih. V Kuhalnih aparatih pomeni tri delavce manj v eni izmeni. Odpadlo je tudi veliko fizično napornejšega ročnega dela, kar je pač še korak naprej k humanizaciji dela. Pomembno je tudi, da bo možno še v bodoče embalirati na klasičen način, in sicer v izjemnih primerih, Nadaljnji, prav tako pomemben delež vtej posodobitvi je v računalniško omogočenem spremljanju proizvodnje in avtomatiziranem materialnem poslovanju, saj je sistem vključen v centralno informacijsko mrežo (CIM) oziroma v sistem .računalniške mreže Eternet. Tako bodo v Kuhalnih aparatih poskrbeli za tiskanje embalažnih nalepk z vodotopnim namazom, napisnih tablic in dotis-kovanje garancijskih listov. Torej bodo tudi s tem doseženi prihranki, ki jih prinese tak sistem dela, predvsem pa ne bo prihajalo do nekurantnih tiskovin zaradi prekoračenih datumov ipd. Zalog praktično ne bo več, računalniško sprotno tiskanje spremne in druge dokumentacije pa pomeni tudi manj naročanja dragih tiskovin v tiskarni, poleg tega pa odpadejo visoki stroški za izdelavo matric, risb, grafičnih filmov in drugo. Direktor programa Kuhalni aparati Iztok Omladič je o tej pridobitvi povedal: "Zahvaljujem se vsem neposrednim in posrednim sodelavcem, ki so odgovorno in v dogovorjenih rokih prispevali k realizaciji tega zahtevnega projekta v relativno kratkem času. Posebej pa velja omeniti sodelavce, ki so nosili največje breme. To so Aleš Dolžan, Tomo Novak, Josip Markovič, Bojan Terče, Edo Večernik, Stevo Lalek, Zdravko Golob, Franc Višnjar, Branko Sila, Vili Lamovšek, novi strojniki ter vsi delavci Vzdrževanja in oskrbe, ki so sodelovali pri izvedbi. Hvala vsem proizvodni delavcem montaže za razumevanje in angažirano vključitev v nov proces embaliranja. Prepričan sem, da bo nov proces embaliranja izdelkov s toplotno skrčljivo folijo pomembno vplival na zmanjševanje stroškov poslovanja, uspešnost programa Kuhalni aparati in prosperiteto Gorenja Gospodinjski aparati." H.J. Gorenje Inova, d.o.o. Velenje v d organizira š u Podjetniško fj delavnico za izdelavo * poslovnega načrta Delavnica je namenjena VSEM, ki želijc izpolniti svoje znanje o podjetništvu in k že imajo konkretno poslovno idejo, pa bi jo želeli realizirati. H lil- se Delavnica ima namen nove podjetnik® b, uvesti v podjetniški način razmišljanjal6' pt jih naučiti, kako preverjati in razvijati po5' lovno idejo. Udeleženci bodo izdelali tud poslovni načrt za lastno podjetnišk® dejavnost. Program bo izveden v štirih modulih dva dni v mesecih februarju in marcu se bo odvijal v Topolšici. S Cena te prve delavnice v velenjski občil je zelo atraktivna (le 300 DEM udeleženca), saj jo sponzorirata MW pr strstvo za malo gospodarstvo R Slovenif in Sekretariat za gospodarske dejavno^ je. SO Velenje. mt Prijave s kratko predstavitvijo pošljite naslov Gorenje Inova, Velenje, Pf tizanska 12 (Viktor Vaupot), tel. 855-641 fax. 854-479, kjer boste dobili še dodatrf ( informacije. Tečaji tujih jezikov.. na bo Za tečaje nemškega in angleške^ I jezika, ki jih organizira oddeIH izobraževanja Gorenja Gospodinjski aparati, se je prijavilo 146 delavci Gorenja Gospodinjski aparati, pok njih pa še deset iz Gorenja Elektronk g in eden iz podjetja TTE. '4§ Prvo stopnjo nemščine obiskuje 59 teč4 Zn nikov, drugo 54 in tretjo 14, prvo stopil de angleščine 16, angleške komunikacije®^ delavci Gorenja Elektronike pa ima,1 svojo skupino za angleški jezik. Nc V kratki anketi na 3. strani današnje! Oc Informatorja si poglejmo, kaj so poved® Go tečajniki 2. stopnje nemščine. 85: Učenje tujih jezikov ni le modna muha Gorenje Kulturnica d.o.o. Vsak teden sedejo za šolsko klop za „ e ur/, edini predmet te svojevrstne so/e pa je nemščina. Ali bolj podrobno - nemščina II. stopnje. Predavalnica je učilnica oddelka za izobraževanje Gorenja Gospodinjski aparati, učitel-/'ca je Manca Potočnik. /»a kratka vprašanja - kdo, kaj, zakaj -Kratki odgovori! Že kar nekaj časa se pojavlja ime Gorenje Kulturnica d.o.o. Verjetno ste že iz dosednj objavljenih informacij ugotovili, da je to nekdanji sektor kulture v okviru Gorenja Družbeni standard in da je to nadaljevanje usmerjenega delovanja na področju kulture. O tem smo se pogovarjali s Stanislavo Pangeršič, ki vodi to Gorenjevo podjetje. Alenka Stropnik: "V programu Kuhalni aparati delam v planski službi in v skladišču emajlirnice se srečujem z nemščino. Tudi v osnovni šoli in nato v srednji sem se učila . tega jezika, toda raz- ika je očitna. Sedaj je to moj interes, da il(( l6 6zika naučim, prej v šoli pa je bilo vse mi Prisiljeno. Zadovoljna sem s d5. Predavateljico. Zdenka Grujič: "Delam v tajništvu službe zagotavljanja kakovosti v Gorenju Gospodinjski aparati, kjer se pri delu prav tako srečujem z literaturo v nemškem jeziku. , Domače naloge nam Pridej° kar prav in upam, da bo šlo dobro ,< • aprei- Tudi po drugi stopnji bi še nadal-' ‘ Vala z učenjem tega jezika." Jože Kraševec: "V službi osvajanja proizvodnje v programu Kuhalni aparati potrebujem določeno znanje nemškega jezika in sem se zaradi tega tudi odločil za nadaljevalni tečaj izoh S-e®a iez'ka. Takšna oblika obraževanja je zelo ustrezna, pa tudi acip dela predavateljice je takšen, da se oorrio veliko naučili" Mojca Ferk: "Delam v oddelku ekologije Gorenja Gospodinjski aparati in tudi tu se srečujem z nemščino. Sicer pa je bila nemščina moj drugi jezik v srednji šoli, žal samo dve leti. Mislim, da mi bo rj de^i8 te9a jezika najbolj koristilo pr N0VE TELEFONSKE ŠTEVILKE: | Qddalek za izobraževanje Gorenje _ ^ *-a l^-UUI dZ. R^oSE0diniski aparati 853 321, int. 489 in 501 Kakšno je mesto kulture v podjetju? "Novi časi narekujejo tudi nov odnos do kulture v podjetju, pa tudi širše, in kultura ne more biti samo animator za konvencionalne kulturne dejavnosti, temveč mora biti usmerjena v humane ter estetske razsežnosti delovnega okolja, v kulturo poslovnih odnosov, v kultivirano reprezentačnost in ugled ter v podpiranje prepoznavnih vrednot podjetja, ki jo imenujemo podjetniška kultura." Od kod ime Kulturnica? "Kulturnica je ime za podjetje Gorenja, ki se ukvarja z novo kvaliteto življenja in kulturo. Kulturnica lahko pomeni neke vrste delavnico za različne oblike izobraževanja. Kulturnica bo skozi oblike delavnic kreativnega življenja ponudila nov vpogled v širše pojmovanje pomena kulture v podjetju in širše." Kakšna je organiziranost in status Gorenja Kulturnica d.o.o.? "Že naslov sam pove, da je to mešana družba z omejeno odgovornostjo z večinskim deležem Gorenja Družbeni standard. V podjetju sta zaposlena direktor in administrator, družba ima upravni odbor in je bila registrirana 1. oktobra 1992." Kaj torej ponuja Gorenje Kulturnica d.o.o.? Podjetje združuje organizacijo kulturne dejavnosti, posvetovalno ter izobraževalno dejavnost. Ali pa: področje kulture, namenjene poslovodni strukturi, področje kakovosti delovnega in prostega časa ter področje širše humanistične vzgoje. Že doslej je dejavnost obsegala organizacijo kulturne dejavnosti (obiski kulturnih prireditev, bralne akcije, srečanja z znanimi Slovenci, kulturni turizem, amaterske dejavnosti, organizacijo razstav...), galerijsko dejavnost (Galerija Servis, organizacija in priprava razstav velikih slovenskih likovnih umetnikov), delavnice kreativnega življenja (kultura poslovnega komuniciranja, duhovnost danes in tukaj, poslovnost in morala, osebnost in vodenje) ter kot četrta dejavnost je registrirana knjigarna, predvsem s ponudbo strokovne literature za poslovodno strukturo." Časi niso enostavni in lahki, in s kakšno vsebino dela se srečuje delavec na tem področju? "Na ta način je delavec v kulturi (ali v takšni vrsti podjetja, kot je Kulturnica) obenem animator, organizator ali pa kulturni menedžer (teh zelo primanjkuje). Ubada se s skupino različnih teoretičnih in praktičnih znanj v širokem obsegu, od kulturne antropologije in teorije kulture do znanj s področja metod socio-psiholoških raziskav ter socio-kulturne animacije." Še naprej se nam od osebnega dohodka odteguje kulturni tolar in nas zanima, kako se ta sredstva koristijo? "V času nove organiziranosti se stvari bistveno spreminjajo in vaša osebna odločitev je, ali ste za tako vrsto skupnega financiranja sklada kulturnega tolarja (ki se združuje na skupnem računu) in se izključno namenja v namene kulture zaposlenih. Tako financiramo: organizacijo obiskov kulturnih prireditev (opere, gledališča, koncerti), organizacija kulturnih prireditev v podjetjih, srečanja z znanimi Slovenci, organizacija in delo amaterskih skupin (likovniki, pesniki), nabava knjig za širjenje bralne kulture med zaposlenimi, organizacija krajših kulturnih izletov po Sloveniji, možnost (po novem) obročnega odplačevanja knjig, ki jih lahko kupite v Knjigarni Gorenja Kulturnice. Za posameznika ta denar pomeni eno kavo na mesec (naročeno v čajni kuhinji v Gorenju), v skupnem znesku pa se nekaj denarja vendarle nabere in vsak med vami ima to možnost, da izkoristi popuste, ki izhajajo iz tega združevanja. Samo enkratna udeležba na kulturni prireditvi povrne denar za celo leto ali pa še več. Porabo sredstev sklada kulturnega tolarja bo nadzoroval odbor, ki ga sestavljajo animatorji kulture in predstavniki sindikata. V Gorenju Kulturnica pa menimo, da lahko vsak posameznik preneha s plačevanjem kulturnega tolarja, če to želi, seveda pa mora to sporočiti v oddelek za obračun osebnih dohodkov. Sicer pa bomo vse delavce individualno obvestili o namenu in uporabi kulturnega tolarja." Vabimo... Gorenje Kulturnica d.o.o. vabi na ogled opere G.' Verdija DON CARLOS, 30. januarja 1993, ob 18.00, v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vstopnice po 1.700 SIT, + prevoz, (plačilo na 2 obroka). Izlet v Benetke, 20. februarja 1993, ob 4.00, ogled kulturnih znamenitosti in maškarade. Cena 30 DEM. Prejeli smo... Popusti - da ali ne? Večina nas je z veseljem prebrala vabilo za vključitev v Društvo za športno rekreacijo Gorenje, toda že prvič, ko sem izkaznico o članstvu želela koristiti, sem doživela neprijetno realnost - goljufijo. Dne 7. 1. 1993 sva se s kolegico oglasili v njihovi pisarni, kjer sva želeli kupiti oziroma naročiti smučarske karte za Roglo, seveda po pričakovanem in obljubljenem popustu 40 %. S smehljajem naju je g. Goršek obvestil, da pač to ni mogoče, da pa bi se mogoče dalo dobiti karte s popustom 100 SIT tudi za Roglo, to je 8,3 % ceneje. Karte s popustom 40 % pa bi lahko kupile samo do 15. 12. 1992. Gospodu sva obrazložile, da do 15. 12. pač še nisva vedele, ali bova v januarju smučale oziroma ali bo na Rogli sploh dovolj snega za smuko. Kaj naj bi naredila s 30 kom. dnevnimi kartami, če snega ne bi bilo (karte pa moraš plačati takoj v gotovini). Ko sva članske izkaznice vrnili, naju je gospod opozoril, da pa popusti navedeni v obljubljenem članku veljajo za bazene, plavalne tečaje, ker pa ne koristim bazenov, plavati pa tudi že znam, in se ne bom vključila v plavalni tečaj, sva zahtevali, da izkaznice vzame nazaj, končno pa naju je opozoril, da se to ne splača, saj nama bodo članarino trgali eno leto, ker je nisva vrnili v roku, kot je pisalo (opomba: do takrat pač nisem vedela, da se bo tako izteklo). Veronika Hudovernik Odgovor Društvo za športno rekreacijo Gorenje smo ustanovili z željo, da čim širšemu krogu Gorenjčanov in njihovim družinskim članom omogočimo ukvarjanje z rekreacijo. Veseli smo, da se je več kot 4000 delavcev odločilo sodelovati v društvu. Uspešnost dela društva je pač odvisna od njihovih članov, spretnosti organov društva in razumevanja v podjetju. Društvo se v začetku seveda sooča tudi s številnimi začetniškimi težavami, ki pa jih želimo rešiti v obojestransko zadovoljstvo. Kljub temu smo deležni številnih priznanj za vrsto uspelih akcij. Koriščenje bazenov in savn se je v primerjavi s preteklimi leti potrojilo, uspešno je organizirana vadba aerobike, nabito polna je dvorana z igralci nogometa in tenisa, uspešno smo izvedli smučarski tečaj, akcija prodaje športne opreme pod ugodnejšimi pogoji je imela velik odziv in še bi lahko naštevali. V predprodaji smo s 40 % popustom prodali preko 2500 smučarskih kart (kar je v primerjavi z lani za 1000 kart več). Zato me čudi pisanje gospe Veronike Hudovernik, ki nas označuje kot goljufe. Vsi člani društva so bili preko tega časopisa obveščeni o možnostih nakupa kart v predprodaji, kar je bilo za kupca, kakor tudi za društvo, ki želi z zbrano članarino pač gospodariti kar najodgovor-neje, najugodnejše. Že velik odziv smučarjev potrjuje, da smo ravnali pravilno. Za nakup kart smo odšteli preko 2,500.000 SIT. Skoraj 1,000.000 SIT je nakup regresiralo društvo. Članarine, kije edini vir sredstev društva, pa je bilo v tem času zbrane za 450.000 SIT. Razliko je v obliki brezobrestnega kredita založilo podjetje Gorenje Rekreacija d.o.o. Za marsikaj se v življenju odločamo vnaprej, pa nismo povsem prepričani, ali bomo zadevo lahko 100 % izkoristili. Tako tudi kdaj pri nakupu smučarskih kart. Rogla s povprečno 120 zasneženimi dnevi letno in z možnostjo umetnega zasneževanja ni nobeno tveganje. Tako, spoštovana gospa, tistih 30 kart, ki jih verjetno ne bi koristila sama (saj bi se ji v nasprotnem primeru izplačalo nabaviti cenejšo sezonsko karto) ne bi bil preveliki riziko. Pa tudi, če bi jih nabavila šele danes, bi prihranila 3.000 SIT. Mar je to goljufija? Mimogrede pa bi za 1.200 SIT letne članarine še kdaj ceneje skočila v bazen, prišla na aerobiko in še kam. Članstvo v društvu je res minimalno eno leto. Vsem smo dali možnost, da se je v preteklih dveh mesecih odločil o tem. Res bi bilo malo čudno, če bi dopustili, da bi se v decembru včlanili, kupili sezonsko smučarsko karto, izkoristili 40 % popust in vrnili člansko izkaznico. Moj namen ni bil polemizirati z gospo Vero, ampak le objasniti nekatera dejstva, predvsem z željo, da vse morebitne nejasnosti rešimo v pisarni društva v obojestransko zadovoljstvo. Mirko Pruš Malica ČE 21.1. PE 22. 1. PO 25.1. TO 26. 1. SR 27. 1. ČE 28. 1. PE 29. 1. Navadna Kuhana govedina, pražen krompir, kuhan hren Haše omaka, polenta, pecivo Ričet, safalada, sadje Ribe po tržaško, krompirjeva solata Ocvrt piščančji zrezek, zelenjavni riž, solata Svinjska obara, ajdovi žganci, čežana Lovska pečenka, pire krompir, špinača Dietna Dolenjske kepe, krompirjeva solata Piščančja obara, sadje Rižev narastek, čežana Ocvrta posebna, cvetača v solati Dušen piščanec, dušen riž, solata Kisla repa, pire krompir, hrenovka Špageti po milansko, solata V nedeljo na Paški Kozjak - peš, J s kolesom ali tekom I Društvo za športno rekreacijo Gorenje pripravlja v nedeljo, 2^ januarja 1993, II. vzpon na Paši« Kozjak za ljubitelje planinske hoje, gorskega kolesarjenja M y tekače. Štarti bodo ob 9.30 za pohodnike,! 10.00 za tekače in 10.15 za kolesarje pri mostu pred peskokopom v Paki (ob glavni cesti Velenje - Slovenj Gradec v bližini osnovne šole Paka). Proga dolga" km, poteka po cesti na Paški KozjaK - za kolesarje in tekače, pohodniki pa bodo lahko izbirali bližnjice. Cii bo pred planinskim domom na ° Paškem Kozjaku, kjer bodo jg udeleženci dobili čaj ter imeli na n< voljo enolončnico z domačin1 P( kruhom ali druge jedi po 250 SIT. ™ Ob 12. uri bo podelitev prioznanj in kolajf ^ za vsakega udeleženca, ki bo uspešn^ prehodil, prekolesaril ali petekel ta vzpon jg Prispevek je 150 SIT, pirijave pa je trebi poslati na Društvo za športno rekreacij1 ii