St. G. V Gortof, due 6. novembra 1919. Lotnik II. izhaja v Oorici vsak četrtek opoludne. Velja do konca leta L. 2. Pouamezne številke se ydobivajo v raznih go- riäkih trafikah in trgo- vinah po 15 stot. Naročnina rmj sc posilja ra upravnišlvo .(lori- ške Straže* v Gorici, ul:ca Vetlurini 9, dopisi pa va uredništvo ravno- tam. Oglasi se računajo v Širiii tnega stolpiča 1 n m visokosti 7A enkrat TO st., za \ockrat po dogovoru. Rokopisi ge in* vraCajo. Kaj je s kmelskimi podporami? Pc uaiedbi najvisjega annadncga poveljstva ima vsak krnetovalec, cigar pclje je vslcd vojne ta- ko trpelc, da ne daje svojemu lastniku zadostnega dohedka, pravico do vladne pedpore. Naicdba je pravična in tudi skrajno potrebna,. ker poljedclec mora initti lx.skrbljuio prelirano, dokler papravlja svoja pclja, sker bi se ne inogel posvetiti tcinu delu. Kmetske pedperc sci torej tudi veiilšc važnosti za narodno gesped'arstvo, ker pospešujejo obnevx: de- žciev ^o nekaka investicija, ki ima namen, domisati v prilKdnjcsti svojc cbresti potoni davkcv, ki se bodo zopet piačevali cd obncvljenih posestcv. *i Javin oziri so tudi privedli najvisjo upravno cblast do te- ga da je uvcdla takczvane kmetske podpore. ' Upravnc cblasti v deželi pa se, kakor se zdi., liič kaj ne zavedajo te gespedarskc važnosti kmet- skih pedpor. Kaj pomagajc najlepse naredce naj- višjih oblasti. keenui najlepše institute, ako ne naj- dejo pravega razumevanja pri tistili podrejemh ura- dih katerim je povcrjero izvršcvanje narcdb, oskr- bovanjc institucij? ()d dne do dnc nasn pnhajajo ne- številne pritožbe cd vseh strain deželc, katcrc nam dokazujcjc, da je tudi naredl:o o kmctskih podporah zadela istai usoda, kakor vcliko dru&ili lcpsih naredb in obljub. katcre so bile izdane v zadmem letii, --- da evropejska dipkinacija. ^ovori se, da snuje IT Anminzio sedaj nove na- t;rtc. Mcrda Ijcdo ti nacrti razbistrili polözai.. ee'sc ronenxcijo. Na vsak.način mora bližnja priliodn.iost rcšiti to tako zamotano rcško vprasanj^. tec, tako da Ialiko rečemo da je v Julijski Benečiji še enkrat toliko Slovanov kakor Italijanov. — Bene^kih Slovcncev in drujjih Slovanov v Italiji je uradna statislika iz I. 1914 naštela 56 944. Jleka] šlalislike. v gori$i;o Pri Ijudskem gtetjir ht\ 1910 se je gradiščanski dcž«. li urndno ugolovilo to-Ic šievilo »rebivalcev: vs-.h pi V Goriei (v m<:Siii) (od v sodnem okraju: Gonca (okolica) K»nal Ajdovščina Hovcc Kobarid Cerknö Tot min Koine?« Sezaua Korniin Gradi.^ka Červifijan Tržič chivnlcev Slovencev 29.201 . 10 868 kh 2000 „rctfuicolov" 44.S33 14015 14727 5.573 9.072 «.132 15.293 14.371 15.707 18.227 13.094 28.142 19.716 41.430 13.940 14 601 5 52« 9.064 8.132 15 16S 14.042 15.524 4.354 302 48 1.645 Ilvmj (oknij) 6 433 3.078 3.343 Krk 21.136 19.562 1.544 P. djjrad '6.618 16.59? 7 Vo'ovvo On:t 34 745 31.275 946 Si Si«»« ni Itidiiane za 76,000. Te pod^ii'e ^m ¦ p spp i p- „Anniiwrio stntistico" »td. 1914. srcčc. Z liajvecio pazliivostio je svet štirih niož za- slcdoval vpjne dogodke na hranooskem, na oncm iiinkiii koščeku zcnilje, kjer se je rdlcčcvala osoda telega svet a. Vse življcnske sile,. vso züavost, vse soke industrije, trgovinc in suroviii iz celega cgrcm- nega z'.nglcSkega impcrija je svet štirili mož vrgel in zrtvoval na francoskih bojnih poljili. A p-ti je na daljruir; Vzhcdu pazil, da se ne pripeti britanski dr- žaviTictena nesrcča. In ta peti je bil Lord Curzon. ^ivljemka ideja Curzona je bila Indija, jedina njcsova.iri5.cl: tckirovalka Rusija. Kot diplomat jc-prepotovi.il tci'trahio azjjOs cclo Indijo, Ferzi|c, Pamir, preživcl jc c'clj časa v S-Mj.-unu, Koreji, spo- znal jc vse mcjc raskega carsva in tipal in voliunil ob njih. Pošiija! je na vseh koncih irü knijilj oborožc- !5C tkspediuie v notrwi!r-.st Rusiic. da bi zavohal. Kje bi se d^ila raniti Rusija. Knjigc bi se lahko spisalc o njcjro-vc.ni fccl'iiiijeni; dclovanju. Dorr.ovina inu jc bila hvalczna, imenovala rra je zc pred vojno za podkralja v Indiji. To imenovanje je iedaj razburilo vse ruske kroge, smatralo se je kot vojna napoved. Vsak je bil mnenja. da bo začel briti ccz Hinalajo v rutkc stepe ostcr vctcr. Prišla je vojna. Sedaj leži Rusija na tleh, potep- tana in ponižana- Vedno in vnovič, sedaj v spreme- nieni obliki, je Rusija za Angiijo velik političen na- sprotnik. J^adi tega je Anglija' postavila na čelo zunanic- ga niii'istrstva najboijšcga poznavalca vzhodne Azi- je. Angle-ska politika priiiodnjcsti bo politika vclikih kontincntov. Svetovna politika se bo morala v priiiodnjosti razviti po geografično-gospodarskili načelih. A|j vIa- da ear v Rusiji ali zapovedujejo v tej ogromni dr- žavi razni sovjeti.. to ne bo igralo nobene vtoge. Vsaka državna oblika je minljiva, dinastije se str- rnoglavijo, državniki umrjejo, ali gorovja. reke, paš- liiki, podnebje, to cstane. In Ijudje, ki prebivajo vse- .povsod, so tvorbe zemlje, a ne podložniki enegakra- ija, ali predsednika, ampak one zemlje, kjer bivajo. Rusija ie uničcna, car je umorjen, ali ona velf- kanska. Rusija z ogroinno Sibirijo ostane to., kar je bila. Ostancjo tudi surovinc te Rusije in kdor bo te imel, be imel pclcvico sveta. Ainerikanski konlin'Sut od ^cvernega do južnega tečaja na eni strani, evro- pejsko-azSjski kontinent na drug! strani, to je prihud- njest. Vsak tlrugi drzavni organizeni sc bo moral te- ma dvema priklopiti. Vojna nam je dala nauke, ki so nepozabni. Su- rovine, prometna sredstva in prometne žile so pra- va opirališča vsake države. Moč Angiije je raztre- sena po vseh petih dclih sveta. Ta decentralizacija je preživela strahovito vojno; zasluga gre predvsem mcgočni uacijonalni itlcji, ki je vse vezala, vse Bri- taucc od Avv.,tralije do Kanade. Aij i)0 ta država oliranila svojo moč tudi v dobi miru,i. to je bilo naj- važnejse vprašanje za angleske državnike. Silna Anglija rabi za življenje velik konlinent. Angicži so prvi razumeli bistvo vojnc in so že na delu. Radi te- ga so imcnovali Lorda Curzona za britanskega mi- nistra zunanjih zadev. Pred lelom dni]. i Bilo je v avgustu lanskcga lcta, ko je začela ;wmirati stara habsburška monarhija. V dunajskein . iniiiistrskcni predsedstvu se je snovalo z mrzlieno wiglico nacrt, da se še tekom jeseni ustvari uiovo :Avstrijo«: Dalmacija, in Bosna naj se združite s Mr- vatsko, Slovcnci naj debe avtonomijo, lastno rav- naleljvtvo državnili žeicznic v Ljubljani, Primorje "aj debi še posebno avtonomijo s prosto luko — 'v- stcin, Galicija naj se združi s poljskim kraljestvoni in Ccska naj se razdcli po narodnosti v dva samo- stojna dela. A bilo je že prcpozno. Nič več iii moglo ustaviti 1-azpada starega habsburškega cesarstva.. vojtui je ^ačela kazati na nevsmiljen način svojc posledice. Konceni scpteinbra je lcžala premagana Bulgarija na (Jeh, 'I'urki so doživcli liude porarze v Palestini, tur- Ska armada je začcla razpadati, na lirvaškem in v Srbiji so izbrulinili nemiri, na italjanski fronti je raz- Stijala rnalarija, glad in pomanjkanje oblek in perila. Na nemskc-franccski fronti je bil vrliu vsega položaj vedno težavnejši. Hue 17. oktobra jc izdal cesar svoj znani mani- ^\st na riarode, v katerem je obljubil vsem avstrij- skim narodom svotcdo. Za ta manifest se ze ni bri- Sal iiobedcn več. Že 21. oktobra so se združili vsi nemški državni pcslanci v narodno skupšeino, kjer so yklenili ustanovitev samostojnc nemškoavstrijske države. Sicer je obstojala se skupna avstrijska vla- da z ministrskim predsednikcm Lammaschem, a ta ze ni imela dnigcga naloga vee, kot da staro Aystrijo nkviclirai in izroči upravo narodnini državam. Iz sta- re Avstrije so se osnevale jngoslovanska.. čeho-slo- Ya^ka, nemškoavstrijska, združena poljska in nia- zarska država-. Hrvatski sabor je v javni scji 29. oktobra 1918 °Qpovedal nagodbo z Ogrsko in priznal jugoslovan- **o Narodno Vcce v Zagrebu zai Icgitimno oblast. redsednikom Narodnega Veča je bil proglašen dr. j^rcšec; pesebni hrvatski vladi je načeloval ban Mihalovic,. zdruzeni Sloveniji pa dr. Josip Pcgnčnik. . Armada jc presla v roke Narodnega Veea. AV- ^riijjkc- vojno ministrstvc je 31. oktcbra brzojavno •zrcčuo celo vojuo mornarico in vse trdnjavc Na- •¦odnomu Veen. l-iie 4. ncvcmbrai 1. 1. ob 3. pep. so prenehale ¦S(-yraži;rstj r.a fionii, !:atcro so Italjani po kratkem boju r-a?bili. 2e 30. oktobra je povabljena italjanska J^rpeclcvkai »Auda'cc« zasedla Trst. 6. novembra so ;;e Pripcljali iz Trsta na 16 avtornol.ilih italjanski ^astiiiki v Gorico. A^cd dvemi vrstami bivšc avstrc- cSi"ske arniadc, ki se je izmiičcna valüa skozi Gcrico. ?0 se ti avtomehili vstavili pred sedežem italjanskc J^vizoričnc vlp.de, kjer jih je deputacija spreiela. i-nigi C!j.n J0 iJajjan.Kki vojaki zasedli mesto. Voiaski puverw r Pctiti di Rorcto ie v Trshi prc- . >yzel vla"do in proglasil svojo oblast črez GoricQ in Lrez eclo goriško deželo. naiš strelski polk je čez nc- lv:«ij dni zapustil Gorico. in potem, potcm vam je vse z"ann. Polifični pregled. V .Higoslaviji sc ministrski predsednik Davido- vte, ki razpolaga le z ncznatno večino v parlamentu, lJogaia s črnogorskimi poslanci glede njihovega v"stcpa v kabinet. Vlada bo najbrže že tckom pri- ''odnjega ttdna dokončala svoja pogajanja za izpo- j/olnitcv ministrstva. V kabinet bo najbrze vstopil ^e eden Crnogorcc. Izpremembavkabinetu soizvrsi, ^adar se odsotni ministri povrncjo v Belgrad. Na Francoskem je volilni boj v polncin teku. Vo- 'ilve se bodo visile v znanienju protiboljševizma. V ^ijalistični stranki je namrcč prevladala boljševi- sfična strnja in imamo zaznamovati v francoski so- ^ijalui dcniokraciji isti pojav kakor v Italiji. Kot ^je )jAvauti« sedaj v boljšcviških rokali, tako je presia tudi »Humanite« v to strujo, na listah oficijelnih so- c'ialističnih kandidatov stole imena le pripadnikov tekra progruma. Volilni boj bo hud. "Vclikili« kandidatov tudi ne manika. Pred vsem ?lavni Clemenceau, glasoviti Briand, Dandet, Terry ln vrsta znamenitih generalov iz sedanje vojne. Prc- v'ladovala bo v bodočem francoskem parlamentu r*acijoiialistična struja. Na Angleškem je pričcla jesenska parlamentarna se2cna. Parlament, javno. mnenje in vcčina' časopisja J;e Jiudujc na vlado, da zapravlja veliko prcveč. Naj- Y^eja svetinia Angležcv je Budget — državni prora- ^n. No in budget izkazuje za prihodnjc leto 12 mi- i]p/d funtov šterlingov deficita, to pomenja po seda- 1JJi valuti 500 miljard lir! Pri Angležih se zrcali vsa politika v številkah in številke jim delajo sedaj veli- kc skrbi. Neniciji preti od strani zaveznikov velika nevar- nost. Angičška, Francija, Italija, Španska in Belgija p>do sklenile v kratkem gospodarsko pogodbo, ki ^•" doUiCala mcdsebojne najnizjc colninskc tarifc in Kl bo Nemčiji preprečila prost in neposreden nakup ^urcvin v tch državah in njih kolonijah. Ore se pred- yscni za nadziranje ricmškc industrijc bombaža, kavčuka in kovin. Ncmčija dela na vse kriplje,, da bi °övniila to nevarnost in se ji jc dosedaj posrečilo, l^repričati vsaj Ameriko, naj ne vstopi v to zvezo. r'incoska hoče na vsak način uničiti razne panoge )rt2konkurcnčne nemskc industrijc V Rnsiji se vrsijo na vseli frontah boji proti bolj- ^•v'kom. Svetovno časopisje piše o izidu teh bojev j^AO. da človck res ne ve,, kako stoji pravzaprav ce- a stvar. Gotovo je, da raste boljševiška moč v cen- tralni Rusiji in da stoji vse ljudstvo za njimi. Boje boijševizma proti Kolčaku, Denikinu,, Judcniču, Ari- glcžem itd. je smatrati pred vsem kot boje boljše- vistične Rusije proti tujcein in je radi tega odpor ta- ko silen, da ne pomagajo nič angloamerikanski topo- vi s pravirni, ne s papimatimi in ne z zlatimi grana- Itami. Vihovni boljševistični soviet je izdal na ljud- stvo 24. p. m. sledeč manifest: »Na vseh frontah srcčujcmo Angleže. Naši nasprotniki streljajo z an- Rlcskimi topovi na Vas. Ujetniki no.siio angleške uni- forme. Aiigješka mornarica strelja na Vašo obal. Rusi! Napnite vse sile. da premagate tega najpodlej- scga sovražnika.« Škoije v Belgradu. V Belgradu se mude zagreb- ški nat'skof dr. Bauer., Ijubljanski škof Jeglič in uni- jatski škof Naradi. Kakor meni »Politika«. se posve- tujcjo skofje o prcdavanju verouka na srednjih šolah iij o akciji za zaščito cerkvenega imctja in za pra- vilno rešcvanje agrarnega vprašanja. Zbližanje med Vatikarjom inKvJrinalom? »Vos- sischc Zeitung« javlja iz Lugana: Italjanski kralj je sprejel kairdinala Macchija, nadškofa iz Pize^ v eno- urni avdijenci. Politični krogi prfpisujejo temu dej- stvu veliko pemembnost. ker kaže, da sc dela na zbližanje med Vatikanom in Kvirina^om. Prijave ?a vojne odškodnine. V dri-gi stevilki svojega lista smo objavili, da bo njegov urednik obcinstvu na razpolago za razne potrebne informacije. Vspeh te objave je ta,, da se vsak dan kar gnete.v našcm urendištvu noduka po- trebiiih rojakov, tako, da urednik ne more niti vstre- či vsem pcpraševalccm. Zlasti mnogo ljudi hoče po- jasnila glede vojnili škod. Ljudstvo namreč ni spo- sobno samo napraviti vse potFebne priglase,, ki so pretežki, da bi jih mogcl napraviti. kdor ni posebno spreten v takili stvarcli. I^clacpriglasih za vojno od- škodnino je preveč., da bi moglo naše uredništvo vse opraviti. Morali bi irnet? za vse to ogromno pisarno, z vclikim stevilom uradnikov. Radi tega moramo sodelovanje pri prijavah za vojno odškoduino cdklo- niti; pač pa smo cenjenim rojakom na razpolago s svetom v drugih zadevah. Skusnje, ki smo jih dobili v tcm kratkem času. pa nam dokazujcio, da je nc- obliodno potrebno, čimprej namestiti javne organe.. ki bodo ljudstvu dajali glede vojnili odškodnin po- trebna pojasnila. Sicer bo ljudstvo v največji zadre- gi, kako opraviti vse potrebne prijave in druge for- malnosti! Komisar za autonomne zadeve je imel bajc hvalevreden namen, ustanoviti v vsakem okraju po- veben urnd, ki hi šcI ljudem na roko v zadevah voj- ne odškodnine. Kako daleč je dozorel ta načrt, nam ni znano. Vsckakor pa je nujno in ncobhodno po- trebno, da se taki uradi ustanove čjmprej. Prav go- tovo je tudi potreba. ustanoviti več takili uradov po dcžcli, kcr dela z vojninii odškodninami bo toliko, da bi ga en sain urad v Gorici ne zmogel. Pripopočamo torcj g.komisarju za avtonomne zadeve, da svoj na- črt čimprej izvrši. Dopfsi. [z Lckvc pri Divaii. Tudi pri nas smo sc oklenili »Ooriškc Straže«.. edincga slovenskcga tcdnika na zasedencm ozemlju. Že sedaj dobivamo 45 iztisov! To šievilo se bo še znatno povcčalo; to je tudi po- .trebno, kq smo odrezani od Ljubljanc, svojega duš- nega središča. Tutii n\ upanja, da pridemo kaj kmalu do Mohorjevih knjig. ki smo jih tako radi prebirali! Do 150 nas jc bilo Mohorjanov v Lokvi. A sedaj ta- \ ko žalostno: smo brcz kn.jigc. Mo/jc in fantje so žc zavcdni, tcda kaj to z mladino? Nevarno je, da ji (jpcša narodna zavest, ako ne bo čitala. Zato je prav, da se je oglasilo kcj prvi dan teliko naročnikov na »Goriško Stražo«: Vi gospodje v Gorici pa skrbitc, da bo tudi zanaprcj list poljudno pisan tcr da sc ]-.:-; mcgel prikupiti bralcem. O gerenstvu v Kojskem nam prihajujo vcuno nove pritozbe, tako proti njegoyemu postopanju z obCinarji, kakor tudi proti načinu, kako opravlja ob- činske posle. V občini vlada velika nevolja proti nje- mu, vse jc razburjeno in zahteva,, da se ga nadome- sti z drugiin, ki l:o imcl vcč sposobnosti za upravo tako velike občine, kakor jo ima on. Za danes se no- čemo spuščati v podrobnosti, apeliramo pa na višjo oblast, da konečno vendar napravi red. Iz Nabrežine. U boj. V ncdeljo proti polnoči so se v Na,brežini stcpli italijanski vojaki in domaeini. Ne ve se, kaj je bilo krivo. ^rtevtega pretepa je bil domači mesar Srcčko Kosmina, ki je ostal na mestu mrtcv. Dobil je več ran s »štiletbm«. Oovori sc, da so ga vojaki, ki so tudi že na vaniem, in italijanski civilisti z njimi. To jc v naši okolici že 4. slučaj. Na- se iskreno sožalje družinam Kosmina in Radovič! Iz Opatjega Sela. Pretekli četrtck se je pri nas pripctila nezgoda., katcrc poved je bila kakor navad- no - granata. Municijc leži na Krasu raztresene in v kupih še na stotinc in stotine vagonov in ni ga člo- veka, ki bi se pobrigal, da bi se ta skladišča muni- cij odstranila ali pa vsaj na lieu mesta uničevala. — n retckli ste že dve leti od poloma pri Kobaridu in razstrelivo je še vedno na starem mestu. N cuda, da se dogajajo dan za dnevom nesrece po cell dcželi,; kaiterih žrtve so navadno otroci igra- jciči se s smrtjo. Devetletna hčerka našcga župana. g.a Marusiča sc je igralai z vaškimi otroci na paši. Oeca zaglcda 15-ccntimetcrsko granato in hajd! kamenje v ujo Mali dečck jo hoče nato zavaüti v strelski jarck iii granata se je začela valiti. Tjfc preti jarkom hoče Marušičeva ličerka skcčiti čez njega, ali nesreča je hotcla, da jc palavjairek istočasno z granatoin poleg njc. Strašcn pok in nesrečni ctrok se je boril v bolc- činali v mlaki krvi. ^ranatni drobci so ji prebili no- go nad kolcnom. Ako 1]e \-jG komplikacij, sc laliko govori o sreči v nesreči. 'cžkci preizkusenemu županu žclimo, da mil otrok kmalu okreva. Domače vesti. Na državni giuinazijii v Idriji so se otvorili prvi trije razredi. V prvem razedu jc vpisanih 18 učen- cev, v drugem le dva in v tretjem šest, skupaj torej 26. Slovcnska gimnazija v Gorici je imela leta 1915 v petih razredih 478 učencev. H gornjim številkam ni treba posebnega komen- \ar>av ISaj vsakdo ve, da v Idrijo je šlo le par naših dijakov,. ker tarn ni stanovanj, ker je Idrija za vS3 prcmajhna, ker je za tukajšne ljudi tarn vse prcdra- go. ko bi kcdaj bivali skupaj s svojimi lepo po ceni doma, itd. Srednje šole spadajo v narodno kulturno središčc tia. kjer so že bile. Pa boste potem videli, koliko učcncev se bo prigrasilo. In tudi to pride šc. O tern niti nc dvomimo. Strckovne šole. Slišimo. da je po dczeli več strokovnih šol, ki šc niso zopet pričelc s podukoin. Pozivamo torej vse mcrodajne činitelje po deželi,,da se pobrinejo za otvoritev teh šol. Potrebna je prcšnja na generalni civilni komisarijat v Trstu, da dovoli otvoritev sole, oziroma, ako je sola dotirana iz državnih sredstev, da solo otvori. Tudi županstva so pcklicana. da vlcžijo prizivc. Sporoči naj se nam vsak slučaj, kjer Sola se ni otvorjena, kakor tudi naj se nam pošlje prepis vsake prošnjc, ki se vloži! Omeniamo, da je politični komisar za Ooriški ok raj že dobil nalog, da otvori vse strokevne sole v okraju. Našim županstvcm! Pri dežclncm uradu v Gori- ci se je ustanovil poscben cddclek,. ki posluje v stari dcželni liisi na stolnem trgu St. 8, in ki je našim žu- panom in občinskim tajnikom na razpolago za po- jasnila in poduk v zadevah vojne odškodiiine. Žali- bog ]vd je zanimanie med nasimi župani in občinski- mi tajniki zelo majhno! Nasi občinski uradi bi laliko opravili vse delo glede prijav za vojno odškodnino za vse svojc. obeinarje. .ako bi bili podučcni, kako se te stvari napraviio. Potreba je ntijna! Zato pozivlja- mo vsa županstva po dcželi, da si pri onicnjenem uradu poskrbe vsa potrebna pojasnila in da potem pridno prično z dclcm! Ljudstvo si samo ne zna po-' magati in Vaša dolžnost je, da mü greste na roko! »Narcdniu praznik v GGrici. Dan 4. novembra je ital. vlada prcglasila za »narodni« praznik. Ta dan se je nanireč lani sklenilo prcinirje med itljansko in bivšo avstro-cgrsko arinado. V Gcrici so v Ijud- skem vrtu na mestu, kjer je prej stal vodomet, od- krili spemenik, ki ga je mesto Rim darovalo Gorici. Spoinenik pixdstavlja volkuljo, ki doji Roinula in Rcma, kakor to pripoveduje stara povest, da je vol- kulja zrec'ila ustanovnika rimskega mesta. Spome- nik je natančcn posnetek onega, ki stoji v Rimu na Kapiteln. Razun tega jc bila velika vojaška parada na Travniku. Navdušenja pa med Goričani ni veliko;. Ncčni napadi se vršijo še vedno. Sedaj so lopovi že tako drzni, da so okradli dve ženi kar na Kornu, torej v sredini mesta. V stranskih in temnih ulicah so pa napadi na »dnevnein« redu. Sicer hodijo v zadnjem času vojaške palrulje s karabinirji po lnc- stu, ali zdi sc,, da vsaj za sedaj tudi to ne pomaga. Zlorsba leva. Gcneralni civilni komisarijat nam poroča: Kcr sc v zadnjem času zlorablja lov, opo- zarja gencralni civilni komisarijat za Julijsko 13ene- cijc', da ima pravico do lova v golovem okolišu Ie oni, ki je lastnik ali naicmnik reserviranega lova oziroma oni, ki je bil od Iastnika ali najemnika po- oblaščen. • Vandaüzein. Naše brastko glasilo za Istro »Pučki Prijatclj« jc bile; gotovim istrskim krogom trn v- očeh. V nedeljo zjutraj se je uprizoril od strani lie-" katerih pazinskih agitatorjev oni grdi napad, ki bo kulturncmu narodu v vcčnu sramoto. Gruča raz- grajačev je ta dan udrla v prostore tiskarne, kjer se tiska »Pučki Prijatelj«, razbila je tarn vse. kar se je sploh dalo uničiti,; prizanesla ni tudi uredniškim pro- storom, pqnietala je vse knjige, spise in vse premič- nine skozi ok no in kar se je moglo zažgati, se je upcpclilo na trgu pred tiskarno. Oblasti preiskujejo- sedaj, kdo so bili pravzaprav krivci. Njjpad. »Maresciallo kara'binirjcv iz Solkana je šel pred dnevi iz Locnika skozi Podgorc domov. Predno je prišel do soškega mostu, se jc zakadilo v njega pet mož, bajc arditov in so ga ti tako premika- stili,, da bo mož ležal šc delj časa, v bolnišnici. Koledar za prestopno leto 192O bo kmalu doti- skan. Povcrjcniki na dcžcli naj podvizajo z nabira- njem naročnikov ter naj prej ko prej naznanijo »Na- rodni Tjskarni« v Gorici, štcvilo knjig,, katero bodo potrebovali. Trud jim bo založništvo povrnilo. Ko- lcdar bo stal L 2.60. Sprememba pesestva. Velcposestvo pri »Bizja- ku« v Rakovcu pri Podmclcu, ki je bilo last Ivana' Lapanje, je kupil Jakob Stare, trgovee v Gorici, Obnova Gorice. Posnemamo iz lista »Volontä«, glasila italjanskih bcijevnikov: «Bil sera pred krat- kim v Gorici. Postaji ste še v žalostnein stanju, če- ravno smo zasedli Gorico že pred lctom dnij. Ko se pride v niestoi, midi pogled le malo sprcmembe. Jako mnotfo razvalin, pcpravljena je le kaka1 strcha, a druzcR'a nie. Veselo plcše pred očmi vojaška, zcleno-siva barva: vsepevsod. Razlcgi so jednostavni: v mestu s6 je vgnezdilo nič manj kot 139 vojaških poveljstev, na drobno in na debelo. Velik del prebivalstva je fbrez strelie, a to nič ne de. Vcjaški uradi so vse zascdli, povsod. Ako bi vsaj delcvali! Kaj še! Omcnil sem že,< popravilo se je le strc- ihe/ia z rnrzlično naglico se je zidalo vse stavbe v vbjaske namene. Na Glavncm trgii jc stala prej sta- ra avstrijska kosarna brez vsakc arliitcktonične v'rednosti. No, in prišli so Italjani in popravili takoj kosarno tako dobro, da je sed'aj enaka -- prejšnji; zdi se., kot bi bila jctnišnica, a ne vojašnica. A to nič ne pomeni, stene so lepo prebarvali in scdaj stoji v velikanskili črkah napisamo: »Kosarna Zmage«. Vojaške oblasti uporabljajo vedno isti izgovor: »Ne mcreino narcditi ničesar; Gorica mcra biti šele lariektirana od strani Italije; mi smo tu eete, ki so le zasedle tc kraje.« Tako piše »Volonta«. V Splltu so se vršile velike slavnosti za prosla- vo osvebojenja. Priredili so slovescn sprevod, v cerkvi yo peli »Te dcum«, nato se je vršilo javno maaiifistauji-ko zborovanje, kjcr sc je z velikim na- vdušcnjcm in cnoglastio sprcjelo važne resolucijc. Občina in mestni odbor sta izd'ala proglase na narod. Zvečer y.o igrali v glcdališču člami kraljcvega u'lcda- lišča v Bclgradu. Drobne vesli. Proces s krivci svetovne vojne. Zastopniki za- vezniških drža:v so naprosili runnmsko vlado, naj bi jim izdala tajnc listinc o pogajanjili pokojnega kralja Karola z Nemčijo in Avstrijo, listinc, ki sc tičejo srb- skega kcnflikta. Dokumenti bodo predloženi zavez- niškemu jodncnui. dvoru, da bodo mogii biti sojeni nemški in avstrijski krivci svetovne vojne. Kdaj bi bil veiidar enkrat res m'sr? »Matin« pise o mirovnili pogajanjih, da se bo pravi konečni mir težko podpisal pred marcem ali aprilom prihodnjega leta. Pa se ne bo, in se ne more., kakor scdaj delujc mirovna konferenea. če sploh šc eksistira. Op. ured.) Turški in ruski problem nista prišla niti še v poštev. Za mirevno pogodbo s Turčijo niso gotovi niti prvi naerti, ker zajvezniske vlasti si doscdaj še niso na jasnem. kaj bi in kaj bo s Turčijo. Kjc so potem še druga vprašanja, jadranskc, itaLsko-jugoslovansko itd/Bez'te, no! Valuta v Jugslavijl. Finančni odbor je razprav- ljal o urcditvi valute. V splošncm prevladuje mnenje, da se imajo kolekovati s posebnimi znaimkami,. naj- kasnejc do meseca deccmbra t. 1. pa zamenjati v dinarje. Dočim so nekatcri mnenja. naj se en državni dinar zamenja za sve kroni, mislijo drugi, da bi bilo najbolje ako se pritegnejo s stopnjevalniin obdačc- njcni bcgaitaši k rcšitvi tega vprašanja. V odsek za izincnjavo valute so bili voljeni ministri: Veljkovič, Draskovic in socijalist Korae. Na lesenem križu. V neki mali vasi v Al/.aciji ie le/.al težko bolan častitljiv niož. Bilo jc nckaj dni pred podpisom prctnirja. Z velikim lirepcncnjcm .je ta me/ čakal due, kdaj bodo mimo njegovega okna korakale franccskc čcte. okrašcne s evetjem, kc pri- dejo kakor osvofccditelji njegovega kraja. Toda bo- Iczen mu ni prizancsla, in kcr so se pegovori med vcjskujočimi strankami zatcgnili, ffa jc smrt pobrala prcdr.o so prišli francoski vojaki. Kadar so dva dni potem v resnki kcraikali francoski vcjaki z velikim slavjcm mimo ckna cue tihe hišc, niso jih mogle več v ideti prej lirrpen*čc.: zdaj mrtve oči onega bolnika. Toda tisti večer.f.te mogli videti na vaškem pokopa- lišču malega osemlctnega dečka; sina pokejnika, ka- ko je s kredp zapisal na črno pobarvan križ bcsc- de: »Tata, pri^li ?o!« 60 mi!i9ncv lirza obnovo. Komi si j a za u gotovi- tev vojiiihiSkcd.. ki ima svoj scdcž v Rimu, ic dolo- čila, naj se v zadevi cenitve vojnili sked postopa v znscdcncm ozcmiju na isti način, kot v kraljestvu. — Ministrski svet jc c'al iz državnih sredstev za sedaj kot prvi Cbrok 60 n iljonov lir zn jrospodarsko ob- novo Julijske Bcnečiie in Južne ''Irolske. Pclisko poscjilo v Ameriki. Poliski finančni mi- nister Bilirski je dosegcl, da posedi ncki amcrika.ii- ski finnncni kcnscrclj poliski državi 250 miljonov dolaricv. To pofojüo bo Poljska mcrala izplačati v 20 letih. LiFtnica uprave. Pa ne bo zincšnjav proximo cenj. naročnike, naj ne pošiljajo denarja in naročil za »Koledar« na naš Ijst, ampak naj se obrnejo toza- devno na pcverjenikai za Koledar v lastnem krajii. RC'dcljub s Prcseka je daroval za »dor. Stražo« 20 Lir. Iykrena livala! ^ivcli posnemalci! A. A. Mlekuž, Bovec. Računa Vain nismo poslali in v prihodnje cpustimo ~ pcTVaši želji — pošiljatev. Na razne prošnje: Ponavljanio, da položnic ni- nianio. Šeber Maks, Pcstojna. Poslali smo Vain od 1—5 št. lista po deset izvodov. Pošiljatev smo prejcli iz Postojnc (dd 3. 11. 1919) nazaj z opombo: Sc ne sprcjme. Ovoj na razpolago! Gclcb A|cjzi|a, Sclkcn. Kcr iiimamo od Vas no- benega obvestila, smo danes odpošiljatev ustavili. Tedenski koledar. Novenrber. 9. nedelja, 22. pobink., Božidar; 10. poncdcljek, Andrej Ayelinski; 11. lorck, Martin,, Mena; 12. sreda, Martin. Kunibert; 13. čctrtek, Stanislav Kostka., Didak; 14. pctek, Scrapijci:.. Kkmcntin; 15. sobota, Leopold, Jedert. Izdaja konsorcij .Goriške Straže*. Odgovonii urednik : Josip Vimpolšek. Tiska .Narodna Tiskarna' v Gorici. Zdravnik dr. Bačar Just se je vrnil Ö0RICA, Viale XXiy Maggio 9 (prej Via Tre Re) HlBuJr in soIo-DBtic p0UL