pfe^ao* v gotovini* Leto LXXmM št. 207 Ljubljana, sreda ti. sept 11 i 1 Cena Din Tzhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst A Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon 5t. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. i rušilo London, Angleži Berlin Nemška letala so tudi preteklo noč napadala London in druga mesta v Angliji, Berlin pa je doživel doslej najhujši napad angleških bombnikov London, 11. sept. s. (Reuter). Že četrto noč po vrsti so nemška letala napadala London do zore. Letalski alarm v prestolnici je bil odrejen snoči nekoliko po 20. ter je trajal osem ur in poL V splošnem je mogoče reči, da je bil napad manj silovit nego prejšnje tri noči, razprostiral pa se je preko večjega ozemlja in je bilo središče Londona močneje prizadeto. Zopet je bila od nemških bomb zadeta preteklo noč tudi neka porodnišnica, ki pa je bila že prej popolnoma evakuirana, tako, da ni bil nihče ranjen. Nemška letala so metala bombe najprej na neko južnovzhodno predmestje, nakar je takoj sledil napad na povsem drugem koncu mesta. V centru so napad močno čutili. Cule so se silovite eksplozije bomb in streljanje protiletalskega topništva. Dve izmed nemških letal, ki sta skušali prodreti nad središče mesta, sta bili odbiti od zapornega ognja protiletalskega topništva ter sta na begu odvrgli bombe nad predmestja. Na neki trg sredi mesta je padla težka eksplozivna bomba ter je poškodovala več hiš v okolici. Ponovno so nemška letala metala tudi zažigalne bombe, ki vsebujejo tekoče gorivo. Povzročenih je bilo več požarov. Nemška letalska aktivnost se je preteklo noč raztezala tudi na druge dele Anglije. Tako je eno izmed nemških letal vrglo csem bomb na središče nekega mesta v južnovzhodni Angliji, štiri hiše so bile popolnoma razdejane, pri čemer je bilo več človeških žrtev. Nadaljnji napadi nemških letal so veljali severozapadni, severovzhodni in srednji Angliji ter Walesu. Napad na neko mesto v srednjem Walesu je trajal več ur do jutra. Bombe so poškodovale med drugim večji blok stanovanjskih hiš ter so padle v bližni večjega hotela. Več oseb je bilo lažje ranjenih. Od napadov je "bil zelo prizadet tudi stanovanjski okraj nekega mesta ob severozapadni angleški obali. Angleško uradno poročilo London, 11. sept. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo sta davi objavili naslednji komunike o nemških letalskih napadih v noči na sredo: V teku noči so sovražna letala izvršila ■reč nadaljnjih zaporednih bombnih napadov na London. Bombe so bile vržene brez cilja tudi na razna predmestja Londona in na okolico. V Londonu samem so bili povzročeni požari v skladiščih fn tovarnah ob obrežjih Temze in Citvju. Nekaj škode je bilo povzročene rudi v mnogih drugih delih pre-stonice. Po dosedanjih poTOČiflih je povzročena škoda manj resna ;n število žrtev znatno maniše nego prejšnje noči. Podrobnejše poročilo bo objavljeno v primernem času. Ponoči so vrgla nemška letala bombe tudi na Južni \Vales, na okolico Bristolske-ga kanala ter na severozapadno in severno-vzhodno Anglijo, Ti napadi so povzročili le malo Škode m zelo majhno število žrtev. Naknadni podatki javljajo, da so včeraj angleška lovska letala sestrelila še en nemški bombnik, tako da sta bili včeraj skupno sestreljeni nad Anglijo dve nemški (letali. Glavni napad na okolico Temze London, 11. sept. s. (Reuter). Posebni poročevalci angleške radijske družbe javljajo nekaj podrobnosti o nemškem letalskem napadu na London v pretekli noči. Nemška letala so imela za napad ugodno vreme, ker je svetil mesec in so bili oblaki visoko. V centra Londona je padlo sicer mnogo bomb, zdi pa se, da je škoda manjša nego pri prejšnjih napadih« Med drugim so bombe povzročile požare v več skladiščih ter so zadele tudi neko veliko tržnico. Glavni napad nemških letal je zopet veljal okolici Temze. Eden izmed poročevalcev se je mudil v času napada na znameniti Oxfordstreet v središču mesta. 7.nani javni govorniki na vogalu Hideparka ob Marble Archu so se zatekli v letalsko zaklonišče, ko se je začel napad, ter so hladnokrvno nadaljevali svojo običajno debato. Tedaj4pa sta v neposredni bližini zaklonišča eksplodirali dve veliki bombi. Luč v' zaklonišču se je ugasila. Poškodovan ni bil nihče. Oxfordstreet je bila med napadom popolnoma prazna. Na celi več kilometrov dolgi ulici je srečal poročevalec samo dva civilista, pač pa so nemoteno vozili mnogi avtomobili posebnih poročevalcev listov, ki se niso strašili nevarnosti. Štirje letalski podnevi London, 11. sept. s. (Ass. Press). Podnevi je imel včeraj London štiri letalske alarme. Nemška letala so se ponovno pojavila nad mestom, vendar oči vi dno predvsem samo v izvidniške svrhe. Samo eno izmed letal je vrglo na London že podnevi pet bomb. Skupno cenijo, da je pri dnevnih poletih nad Londonom in okolico včeraj vendarle sodelovalo okoli 300 do 500 nemških letat štedenje z vodo London, 11. sept. s. (Ass. Press). Minister za zdravstvo Macdonald je snoči po radiu pozval Londončane, naj sprejmejo v svoje domove one prebivalce prestolnice, ki so zaradi nemških letalskih napadov ostali brez strehe. Obenem je bilo objav-leno, da so bila ustanovljena v Londonu posebna zasilna zavetišča, kjer bodo lahko začasno pod streho vsi, ki so izgubili domove. Nadalje je bilo snoči objavljeno, naj prebivalstvo v Londonu čim bolj štedi z vodo, zlasti pa naj opusti po možnosti kopanje ter škropljenje vrtov. Uradno pojasnilo pravi, da rabijo gasilci za gašenje številnih požarov več vode, domnevajo pa, da so pomanjkanje vode povzročile tudi mnoge poškodbe na vodovodnih napeljavah. Kam vse padajo bombe London, 11. sept. s. (Reuter). Čeravno izgleda, da so nemška letala zadnje dni skušala predvsem zadeti prometne zveze v Londonu, je vendar večina bomb padla brez vsakega načrta na nevojaške objekte. Med drugim so povzročile nemške bombe velike požare v bližini katedrale Sv. Pavla. Zdi se, da so tu metala nemška zažigalne bombe s tekočim gorivom. Gasilci so bili vso noč na delu, da so lokalizirala največji požar, ki je resno ogrožal katedralo. Res se je posrečilo cerkev rešiti in ni pri napadu bilo poškodovano niti eno okno na cerkvi. Tudi neka druga znamenita cerkev v bližini je postala skoro žrtev napada, pa je istotako ostala nepoškodovana. Mnogo ulic v Londonu je še danes polnih ruševin. Mnoge trgovine so bile poškodovane in leži blago na cestah. V mnogih skladiščih so nastali ponoči požari, vendar so sedaj že vsi požari lokalizirani. Promet v Londonu se razvija približno normalno, tako z avtobusi, kakor tudi s taksiji in avtomobili. Toda skoro v vsakem okrožju morajo delati vozila ponekod ovinek, ker so poškodbe na blokih hiš zaprle ceste. Pri nočnem napadu so tri bombe zadele tudi neko otroško bolnišnico, v kateri je bilo 46 otrok. Zgradba pa je zelo močno zgrajena ter je pretrpela resnejšo škodo samo v zgornjem nadstropju enega izmed traktov. 25 otrok je bilo v času napada v trdno grajenem koridorju, tik nad katerim je eksplodirala bomba. Nobeden izmed otrok ni bil poškodovan, čeravno je nastal požar. Otroke so pravočasno spravili na varno. V stanovanjskem traktu bolniškega osobja je nastala močnejša eksplozija v plinskih napeljavah, vendar ni bil nihče poškodovan, ker je bilo poslopje preje izpraznjene. V južnovzhodnem Londonu Je eksplodirala na nekem trgu bomba najtežjega kalibra, ali morda celo zračni torpedo. Okoli tisoč oseb je bilo v zaklonišču pod trgom, samo dva metra stran od eksplozije. Nihče ni bil poškodovan, pač pa je bilo v okolici trga več hiš močno poškodovanih. V središču Londona je padla težja bomba na križišče dveh glavnih ulic. šest ali sedem hiš v okolici je bilo popolnoma porušenih. Domnevajo, da je pod ruševinami v nekem zaklonišču še nekaj ljudi. Reševalci so še popoldne na delu. Nemško poročilo Berlin, 12. sept. i. (DNB). Nemško letalstvo je včeraj in danes ponoči zopet bombardiralo vojaške in strateške točke v Angliji. Glavni napad je veljal pristaniščem in Londonu. Snoči do 22. je bil v Londonu že Šesti letalski alarm v teku včerajšnjega dne. V glavnem pa so nemška letala včeraj čez dan izvršila izvidniške polete, ki so dali dragocene prispevke o nastali škodi ter bodo koristili za nadaljnje napade na angleško prestolnico. Včeraj so nemške baterije obstreljevale angleški konvoj, ki je zapuščal Dover, in ga razpršile, štiri ladje so se takoj morale vrniti v Dover, dve sta nadaljevali pot, eno so morali poškodovano odpraviti nazaj v pristanišče, druga pa se je močno nagnila. Nemške obalne baterije so streljale tudi na angleško baterijo na drugi strani Kanala in jo po dveurnem bombardiranju prisilile k molku. Samo priprave za glavni nemški napad London, 11. sept. e^V vojaških krogih prevladuje vse bolj prepričanje, da nemško vojaško poveljnJŠtvo ne misli ostati samo pri letalskih napadih na London, temveč pripravlja splošno ofenzivo proti britanskemu otočju. V zvezi s tem poudarjajo vojaški krogi, da je bila na francoski obali Izvršena koncentracija čet, prav tako pa se radi opaža koncentracija transportnih ladij. S tem spravljajo v zvezo tudi nemške letalske napade na pristanišča in druge vojaške naprave na anerleški obali Rokavskega preliva. Na ta način žele Nemci omogočiti neovirano izkrcanje svojih čet. Prav zaradi tega pa se neprestano ojačuie protiletalska obramba Londona in povečuje število obrambnih balonov. Glede učinko- vitosti angleške protiletalske artiljerije poudarjajo vojaški krogi, da je odvisna od žarometov, ki pa zaradi slabega vremena niso imeli zaželenega učinka. Prav zaradi tega niso mogli osvetliti nemških letal, vendar pa je bil nanje vseeno otvorjen hud letalski ogenj. To. kar se sedaj dogaja z Londonom, pravijo vojaški krogi, je isto, kar se je pred letom dni zgodilo z Varšavo. London je postal Verdun druge svetovne vojne. Vojaški sotrudnik »Timesa« pravi, da bo morda prišlo do odločilne borbe že v prihodnjih tednih, toda angleško letalstvo je še nedotaknjeno in povečanje produkcije vojnega materiala je v stalnem porastu. New Vork, 11. sept. s. (Tass). Dopisnik lista »Daily Mirror« v VVashingtonu objavlja, da prejema angleški veleposlanik lord Lothian vsak dan izčrpna poročila o nemških letalskih napadih, povzročenih žrtvah in poškodbah. Lothian pošilja te zaupne podatke takoj sproti predsedniku Roo-seveltu. *List pravi, da kažejo ta poročila, da napadajo nemška letala predvsem indutsrij-ske objekte, prometne zveze, elektrarne itd., kakor tudi. da so ti napadi povzročili mnogo več škode, nego je bilo v Angliji objavljeno. Napadi podnevi imajo sicer manjši obseg, zato pa so tem večjega obsega nočni napadi. Namen vseh teh nemških napadov je po mnenju lista, da pripravijo teren za glavni napad nemške kopne vojske na An ti M j o. List pravi, da je pri dosedanjih nemških napadih vendarle v prvi vrsti trpelo civilno prebivalstvo, prizadeta pa je bila tudi protiletalska obramba, kakor tudi angleške letalske sile. Nemci imajo očividno namen, preprečiti Angležem, da bi mogli pred glavnim napadom organizirati svojo obrambo. Po mnenju liste je sedaj naj važne je vprašanje, če bodo mogli Angleži vzdržati nemške napade do konca septembra, ko se prične neugodnejše vreme, ki bo onemogočilo nadaljnje letalske napade večjega stila. Nemci se poslužujejo tudi francoskih letal New York, 11. sept. s. (Ass. Press). Pri napadih na London se poslužujejo Nemci deloma tudi vojaških letal, ki jih je morala Francija s premirjem izročiti Nemčiji. Bombardiranje Berlina Angleška letala so bombardirala središče Berlina ter poSkodovala tudi mnoge javne zgradbe Berlin, 12. sept. L (DNB). Angleška letala so ponoči zopet bombardirala nevojaške cilje v severni Franciji, Belgiji in Nemčiji. Najhujši letalski napadi so veljali Belgiji in Berlinu. V Berlinu sta bila bombardirana notranji in severni del mesta. Porušenih je bilo mnogo hiš, bombe pa so zadele tudi več hotelov, državnih uradov, trgovskih lokalov in je bilo uničenih več umetnin. Zadeta je bila tudi neka bolnišnica. Na podstrešjih mnogih hiš je izbruhniti požar, Id pa je bil naglo pogašen. Več hiš v notranjosti mesta bo treba izprazniti, ker se bo zidovje vsak hip porušilo. Bombardiranje je zahtevalo 5 človeških žrtev. Discipliniranosti prebivalstva se je zahvaliti, da število žrtev ni bilo večje. Angleži so izgubili dve letali, eno je sestrelilo protiletalsko topništvo, drugo so sestrelili lovci. Bombe na BrandenburSka vrata New York, 11. sept. s. (Reuter). Ameriške agencije javljajo iz Berlina, da je preteklo noč proti jutru doživela nemška prestolnica najhujši napad angleških letal. Bombe so padale po ameriških poročilih v središče Berlina ter so zadele med drugim umetnostno akademijo, Brandenbur-ška vrata, zažigalna bomba pa je padla tudi na poslopje državnega zbora, nekaj bomb je padlo na glavno ulico Unten den Linden. Angleška letala so odvrgla tudi več raket na padalih, ki so tako razsvetlile nebo, da je bilo na ulicah mogoče čitati liste. V mnogih delih mesta so izbruhnili požari. Napad je trajal po ameriških informacijah približno od pomoči do 2. zjutraj. Dosedanji angleški napadi v Nemčiji London, 11. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo objavlja stat isti čn: pregled angleških letalskih napadov na vojaške objekte v Nemčiji in zasedenih ozemljih v preteklem tednu. V teh sedmih dneh so angleška letala napadla 150 različnih ciljev, trije izmed teh napado- so veljali severni Italiji, vsi drugi pa nemškim vojaškim objektom. Mod drugim so angleški bombniki 14-krat napadli velike gozdne komplekse v Nemčiji. 23 napadov je bilo na tovarne, 31 pa na železniške naprave. 17-krat so bili napadeni razni doki, 5-krat koncentracije tovornih čolnov, Skrait ladje in 5-krat razni kanali 6 napadov je bilo na električne centrale, med njimi dva na veliko centralo v GiarlottenbuTga pri Berlinu. 44-krat so angleška letala napadla razna nemška vojaška letališča; pri tem je bilo povzročenih n iogO eksplozij in mnogo bomb je direktno pogodilo hangarje. 5 napadov je bfk> na postojanke nemškega težkega topništva ob francoski obali Kanala, 6-kra* so bile napadene letalske tvornice med drugim v" Monakovu, 15-krat bencinska skladišča, 12-krat pa tovarne orožja in municije, med njimi rudi Kruppove tvornice. ZaHgalni lističi iz celuloida London, 11. sept. s. (Ass. Press) Pri napadih na nemške gozdne komplekse in druge objekte v Nemčiji so se zadnje dni angleška letala poslužila nove oblike zažigal-nih bomb. To so lističi iz celuloida, ki nosijo v sredi zažigal no sredstvo, k" povzroči požar nekaj minut po padcu Po angleških poročilih se je novo sredstvo izvrstno obneslo. Ima tudi prednost da je izredno lahko in da more eno samo letalo odvreči 250.000 takih zažigalnih lističev. V angleških uradnih krogih pa odločno zanikujejo trditve, da bi ti listič- povzročali tudi strupene pline. Res nastane Lahko v gozdih itd. požar, ni pa n;ti govora, da bi bil dim zaradi izgorevanja novih zažigalnih bomb strupen. Potopitev dveh nemških transportnih ladij Stockholm, 11. sept. s. (Reuter), Po švedskih informacijah sta bili v bližini zapadne švedske obale pretekli teden potopljeni dve nemški vojaški preskrbovalni ladji. Poziv norveškim ladjam Oslo, 11. sept. j. (Štefani). Norveška parobrodarska podjetja so poslala poziv vsem onim ladjam, ki se ravnajo po navodilih tako zvane norveške vlade v Londonu, da se morajo nemudoma vrniti na Norveško. Kapitani, ki se ne bi pokorili izdanemu ukazu, izgube norveško državljanstvo in bo njih premoženje zaplenjeno, ki so zlasti pri delnicah orožarske industi-je padli do 5 točk. Depresije, ki so jo za- krivile te vesti, ni mogla ublažiti niti objava novega gradbenega programa ameriške vojne mornarice. Pomoč ameriškega Rdečega križa Washingtony 11 sept s. (Reuter) Ameriški Rdeči križ je odredil, da bo za pomoč londonskemu prebivalstvu poslanih iz Ze-dinjenih držav takoi 10.000 bolniških postelj ter 500.000 oblek Predsednik Rdečega križa je brzojavil angleškemu Rdečemu križu, da bodo Zedinjcne države rade volje nudile londonskemu prebivalstvu vsako pomoč. Odmev na newyorški borzi New York, 11. septembra, j. (DNB). Vesti o uničujočem učinku zadnjih nemških zračnih napaden- na London so povzročili na newyorškem efektnem tržišču veliko zmedo z znatnim padanjem tečajev. Pred uvedbo vojaške obveznosti v Ameriki Washington, 11. sept. s. (Ass Press) Mešani odbor senata in reprezentančne zbornice se peča sedaj z redigiran tem dokončne oblike zakona o uvedbi splošne vojaške obveznosti v Zedinjenih državah. Po včerajšnjem zasedanju mešanega odbora prevladuje prepričanje, da bo dodaini predlog senatorja Fisha, po katerem naj bi poskusile Zedinjene države najprej dva meseca z uvedbo prosto vol jske vojaške službe, odklonjen ter da bo tako; stopila v veljavo obvezna vojaška služba. Tudi republikanski predsedniški kandidat Willkie se je izrazil včeraj proti Fi-shovemu predlogu in je dejal, da je po njegovem mnenju takojšnja uvedba obvezne vojaške službe potrebna. New York, 11. sept. s. (Reuter). Predsednik reprezentančne zbornice Bankhead, ki bi moral snoči govoriti po radiu v Bal timoru, je nenadoma zelo resno obolel. Drevi bo govoril predsednik Roosevelt Washington, 11. sept. s. (Ass. Press). Predsednik Roosevelt bo drevi ob 22.30 ameriškega Časa govoril v Washingtonu po radiu. Pričakujejo, da bo ob tej priliki podal važne politične izjave. Dobra žetev v Kanadi Ottawa, 11. sept. s. (Reuter) Po uradnih podatkih bo znašala letošnja žetev pšenice v Kanadi 561,104.000 bušljev. To bo druga najboljša žetev pšenice v Kanadi. Sorzna poročila Curih 11. septembra. Beograd 10, Pariz 9.S25, London 17.475, New York 439.125, Milan 22.20, Madrid 40, Berlin 173.7. Vojna v Afriki Napadi angleških bombnikov na letališča v Libiji in vojaške objekte v Abesiniji Kairo, 11. sept. s. (Reuter). Poveljništvo angleškega letalstva na Biižnjem vzhodu ie snoči obiavilo komunike, po katerem so angleška letala v ponedeljek uspešno napadla več letališč v vzhodni Libiii. V Derni sta bili uničeni na letališču dve italijanski letali. V El Gazali. Bombi in Gasmidi so padle bombe sredi med letala, v T ob ruku El Gobiju in El Adenu Da ie bilo povzročenih mnoeo eksplozii. Vsa angleška letala so se s teh poletov vrnila. V Abesiniii so napadena luka v Assabu. nastalo ie v°č mnoso vojaših zgradb. V Eritreji je bila nawadena luka v Assabu. nastalo le več eksplozij in požarov ob glavnem pomolu. Uspešno sta bili naroden: tudi letališči v Massaui in- Asmari. V soboto so angleška letala napadla Meteme na abesinsko-su-danski meji. Italijanski bombnik tipa Ca-Droni ie bil ob tei priliki sestreli en. Dve formaciji italijanskih letal sta napadli Sidi Barani v Egiptu. Napad ni povzročil žrtev. Italijanski napad v Palestini Kairo. 11. sept. s. (Reuter). Uradno iav-ljaio. da so v ponedeljek italijanska letala prvič napadla mesto Tel Avive v Palestini. Napad ie pričel brez svarila ter so bile bombe vržene brez cilja, ne da bi merile na vojaške objekte. Nad 50 civilistov je bilo ubitih. Bolgarska zahvala Moskvi za moralno podporo pri reševanju vprašanja južne Moskva, 11. sept s. (Tass). Včeraj je obiskal komisarja! za zunanje zadeve bolgarski poslanik Stamenov, ki je izročil predsedniku sveta komisarjev in komisarja za zunanje zadeve Molotovu zahvalno izjavo bolgarske vlade za moramo pomoč, ki jo Je nudila sovjetska vlada Bolgariji pri rešitvi vprašanja južne Dobrudže. Komisar Moiotov je izrazil poslaniku Stamen ovu svoje zadovoljstvo nad sporočilom. O pogodbi Sofija, 12. sept. e. Bolgarsk- tisk še vedno zelo obširno piše o zaključenih pogajanjih v Crajovi in o priključitvi južne Dobrudže Bolgariji. Prav tako poudarjajo tudi vsi politični dopisniki bolgarskih listov iz Rima in Berlina, da so bile v Nemčiji in Italiji z največjim zadovoljstvom sprejete vesti o ugodni zaključitvi pogaj&nj. »Mir» piše v svojem uvodniku pod na H ovom »Revizija brez vojne«: Revizija pc-meni voj- no, je nekoč govoril neki rumunski državnik, toda vidimo samo, da se to preroštvo ni uresničilo. Snoči je predsednik vlade dr. F ilov v razgovoru z direktorji bolgarskih listov govoril tudi u vprašanju revizije. Omenil je, da je bila Bolgarija vedno za revizijo z mirn mi sredstvi Bolgarija je vedno odklanjala neuillsko mirovno pogodbo, toda v Crajovi je bila izvršena revizija brez vojne. Rešitev v Crajovi predstavil ja dober začetek. m \ Y t t, ' rf r* r " » , p* Povratek turškega poslanika v Atene Atene, 11. sept. AA. (DNB). Turški poslanik v Atenah se je vrnil včeraj iz Carigrada, kier se je deli Časa mudil in k;ex ga ie sprejel tudi nredsednik republike T.^mjPt Trhen»i J BaSorme v Rumuniji Omejitev udejstvovanja verskih sekt, zlasti pa židovske veroizpovedi Bukarešta. 11. sept. s. (Reuter). Ministrski predsednik general Antonescu le izdal odlok, s katerim se razpušča stranka nacionalne obnove, kakor tudi strankina pol vojaška organizacija. Prav tako ie odredil preiskavo o izvoru imetja vseh rum unskih ministrov v zadnjih 10 letih. Bukarešta 12. sept e. Minister za narodno kulturo 1e prepovedal delovanie vsem verskim ločinam. Na podlaei te odredbe priznava rumunska vlada samo pravoslavno cerkev, ki bo tudi Se nadalie državna cerkev. Dovoljeno le nadalje svobodno izpovedovanje nmsko-katGliške vere. kakor tudi drueih veroizpovedi in sicer: rumun-sko-ka^oiiške. kalvinske. evangelske. neke vrste kiteran?ke vere madžarske manjšine, armenske, grške in islamske Za židovsko vero veliaio posebni predpisi, do katerih mora imeti vsaka židovska sinagoga za izpolnjevanje svojih dolžnosti dovoljenje vlade. V mestih ie dovoliena samo ena sina so^a na 400 židovskih družin, no vaseh pa ena sinagoga na 200 družin. Obstoječa židovska kulturna društva se razpuščaio. I^oiilniee in imetje preoovedanih ločin, kakor imetje židovskih sinagog, katerim ni bilo dano dovoli en je. bo zaplenjeno To imetie bo izročeno na razpolago krščanskim veroizpovedim. Pripadniki razpu^Če-nih in prepovedanih sekt se bodo smatrali kot osebe brez veroizpovedi, dokler ne vstopijo v kako drugo vero. Kralj Karol potuje na Portugalsko Bern, 11. sept. s. (Reuter). Bivši rumun-ski kralj Karol je nekoliko pred polnočjo s posebnim vlakom odpotoval iz Lugana. Domnevajo, da je na poti v Lizbono. Vichy, 11. sept. s. (Ass. Press). Francoska vlada je odbila prošnjo bivšega romunskega kralja Karola, da bi se smel naseliti v nezasedeni Franciji. Mislijo, da se bo sedaj Karol stalno na- stanil bodisi na Portugalskem ali pa v Južni Ameriki. Bukarešta, 12. sept. e. »Cuveotulc javlja, da se bo kralj Karol na podlagi dovoljenja, ki mu ga je dal predsednik portugalske republike Salzacar stalno naselil na Portugalskem, Kralj Karol se je zavezal, da se na Portugalskem ne bo bavil s politiko in prav tako ne člani njegovega spremstva. Rim, 11. sept. s. (Ass. Press). Posebni vlak z bivšim rumunskim kraljem Karo-lom je davi dospel v Milan ter je takoj nadaljeval vožnjo v smeri proti francoski meji. Madžarske obljube narodnim manjšinam Budimpešta. 12. sept e. (MTD Na svo- iem potovanju po Transilvaniji ie imel min. predsednik Telekv razgovore z voditelji manjšinskih skupin. Izjavil ie. da bo madžarska vlada vodila pravično in člo-večansko politiko napram manjšinam. Manjšinam se bo omogočila uporaba jezika v zasebnem življenju, v šolah in kulturnih ustanovah. Madžarska vlada bo zahtevala od manjšin popolno privrženost državi in sodelovanle na kulturnem in gospodarskem pol i u z državnimi oblastmi. Madžarska vlada ve. da politika dobre vo~ lie napram manišinam pomeni ni eno orvo dolžnost v karoatskem ozemllu. Ureditev plovbe na Dunavu Dunaj, 12. sept. e. Na povabilo nemške vlade se bodo sestali na Dunaju strokovnjaki vlad podunavskih držav. Razpravljali bodo izključno o plovbi na Dunavu, zlasti o tem kako naj se Dunav za časa vojne zavaruje proti poizkusom sabotaže. Pričakujejo, da bo na tem sestanku dosežena vsaj začasno nova ureditev pravic na Dunavu v skladu z mednarodno ureditvijo Evrope. KAJ JE VZROK VEČNIM NEMIROM, VSTAJAM IN KRVAVIM INCIDENTOM V ORIJENTU t Kdo lih povzroča? Odkod imajo ljudje denar in orožje? Kakšno vlogo igrajo pri tem lepe ženske, ljubezen, ljubosumnost, intrige? Charles Vanel, Dolly Daviš, Tanja Fedor, Jean Uaiand. ob 16., 19, SI. ori. — KESO MATICA, tel. 22-41 Bar juga BAR Dl' SUD Francoski film z izredno aktualno, zanimivo in napeto snovjo ! Sklepi vlade v Vichyju Vichy, 12. sept. e. (Havas) Ministrski svet se je sestal včeraj popoldne k seji pod vodstvom maršala Petaina. Po končanem sestanku je notranji minister Pevrouton preeitnl službeno poročilo o delovanju ministrskega sveta. Iz poročila je razvidno, da je bil glavni predmet razprave ministrskega sveta delo nacionalne ozdravitve v zvezi z okrepitvijo kohezije francoske skupnosti. V zvezi s tem je ministrski svet sklenil celo vrsto ukrepov. Državljanstvo bo odvzeto vsem Francozom, ki so zapustili Francijo od 10. maja do 30 junija, ne da bi imeli kako posebno misijo v tujini ali kake druge zakonske razloge. Drugi ukrep določa izgon beguncev, ki so bili izgnani iz drugih držav v Francijo, zlasti Židov in nezadovofljnežev, ki pomenijo nevarnost za javni red m mir v državi. Ukrenjeno bo tudi, da se iz državno-upravnih in drugih poklicnih panog odstranijo elementi, ki zaradi svojega nezakonitega ali neprijetnega delovanja niso več primerni za izvrševanje državne službe ali poklica v sedanjih razmerah. Ministrski svet je razmotrival tudi problem preorane in brezposelnosti. Prekinitev pogajanj z Japonsko o Indokini London, 11. sept. & (Reuter). Po informacijah, ki jih je prejelo angleško zunanje ministrstvo, so se japonsko-francoska pogajanja glede Indokine popolnoma razbila. Doslej ni-nobenega poročila, da bi bila pogajanja obnovljena in tudi obnovitve ni pričakovati. Prekinitev je povzročilo dejstvo, da so med pograjan ji manjši oddelki japonske vojake prekoračili meje Indokine. Francoski atašeji pri panamski vladi New York, 11. sept. j. (AR). Londonski list »Evening Standard« poroča iz Paname, da je francoska vlada v Vichvju imenovala pri vladi panamske republike svoje vojaške in mornariške atašeje. Značilno pri tem imenovanju — pravi angleški list — je dejstvo, da Panama ne vzdržuje niti lastne armade, niti mornarice. Bivše francoske vlade zaradi tega nikoli niso imele v Panami svojega mornariškega zastopnika. Iz sedanjega imenovanja vojaških atašejev se lahko sklepa, da je storila francoska vlada ta ukrep na željo Nem- čije, ki želi imeti svoje zaupnike v osrčju obrambnega sistema Zedinjenih držav. Terentijev odpoklican iz To kij a Moskva, 12. sept. e. (Reuter). Sovjetska vlada je razrešila dolžnosti veleposlanika v Tokiju Terentijevega in imenovala za svojega namestnika poslanika Vinogrado-va. Šahovski turnir v Moskvi Moskva, 11 sept. s. Včeraj so bile v velikem turnirju za šahovsko prvenstvo Rusije odigrane vse prekinjene partije iz prvih petih koL Prekinjenih, partij je bilo kar 22. Rezultati so bili naslednji: Iz prvega kola: Makagonov je premagat Ragozina, Smislov Gcrstenfelda Lisičin pa Rudakovskega . Iz drugega kola: Botvinik je premagal Borislavskcga, Kercs Ragozina, Makagonov Panova. Rcmis so se končale partije LSlienthal-Smislov, Gerstenfeld-Leveniiš in Mikenas-Dubinin. Iz tretjega kola: S to! b erg je porazil Kon-stantinopolskega, Makagonov Leriševa, Du-binin Gcrstenfelda, Ragozin Kotova. Re-inis sta se končali partiji Smislov-Botvinik in Levenfitp-Lilicnthal. Prav tako se je končala neodločeno partija Petrov-Mikenas, za katero je bilo prvotno po pomoti javljeno, da jo je Petrov dobil Iz četrtega kola: Lerišev je porazil Ke-resa(l), Stoflberg Mikemisa. Petrov Ger-stenfelda. Iz petega kola: Konstantinopolski je porazil Panova, Lerišev Kotova. Reinis sta se končali partiji Dubinin-Botvinnik in Smi-6lov-Bondarevski. V poslednji je imel Smislov kmeta več, toda Bondarevski se je rešil s spretno obrambo. Po prvih petih kolih je sedaj stanje naslednje: Vodijo skupno Bondarevsk. Makagonov in Stolberg s 4 točkami. Sled. Smislov s 3 in pol, nato pa Botvinnik. Lil'.enthal, Pa-nov in Petrov s 3 točkami. Po 2 m pol, torej 50% im*jo Dubin-n Lisičin, Lerisev, FCeres, Konstantinopolski in Mikenas. Bo-rislavski ima 2, Levenfrš 1 in pol, Rudakov-ski 1, Gerstenfetd pol točke Brez točke je še Kotov. Danes je v turnirju prost dan. Resolucija izvršnega odbora SDS Državna zajednica ter solidarnost v slabem in dobrem morata biti nad vsem dragim Izvršni odbor SDS ie na svoiih rjosveto-vanjih 7. in 8. septembra v Beogradu ugotovil naslednje: Glavni odbor SDS ie na svoji Seji od 22. oktobra L 1939. izjavil v svoii resoluciji, da vidi SDS. — dasi ves državni problem ni rešen na podlagi sporazuma celotne epozici ie iz 1. 1937. in dasi narodni sporazum ni uresničen v obsegu, kakor so fa sa most alci zamišljali, — v aktu sporazuma od 26. avgusta predvsem velik uspeh državne politike spričo sodelovanja voditelja Hrvatov v vladi državne zalednice. kakor tudi uspeh osnovne misli KDK V zvezi s tem ie bilo naglašeno v resoluciji, da se sicer men i a način dela. vendar na ostaja misli a SDS še mnogokrat ojačena z vojnimi dogodki, ki be>ne okoli nas. Ta misija ie složno delo in duhovno prilagojevanje narodnih individualnosti Srbov. Hrvatov in Slovencev v državni celoti za obramb^ Jugoslavije ter miru. neodvisnosti in svobode Balkana. Za to delo ie zastavila SDS v zadnlem letu vse svoie naoore. t cd a niena moč ie bila preslaba, da bi se že v tem času dosegel postavljeni cill. odpravila reakcija ter strankarstvo in učvrstilo ter razširilo ve*-rko delo sporazuma v korist skupnosti. Glede na razne pojave razedinievanja na eni in ra drugi strani, ki pogosto vznemirjalo resnčne i obomike sporazuma in Jugoslavije, se odraža dejstvo, da preveva vse odgovorne činitelje lavnega življenja in zlasti široke slole naroda tako Srbov, kakor Hrvatov in Slovencev enako globoko spoznanje, da ni bila nikdar idela usodne povezanosti v eno državno skupnost tako upravičena kakor v sedaniih časih. Spričo tega spoznania obstoii splošno razDoloženle. da 1e treba temu dati samo močnega izraza v zbiranlu vseh rxyzitivnih sil v velikem gibanju, ki bi pustilo ob strani vse strankarske okvire in obzire ter ob-ielo vse državno področje s ciljem: državna zajednica, solidarnost v zlem in dobrem nad vsem! V drugem deta zahteva resolucija, da se vse narodne sile zastavijo v prvi vrsti za rešitev gospodarskih m socialnih problemov. Potrebni so odločni ukrepi oblasti in disciplina družbe. Smer gospodarske politike mora biti enotna bi stalna na vsem državnem področju. Gospodarski cilji morajo biti v korist narodne skupnosti in morajo stremeti za tem. da se zadosti življenjskim potrebam vseh članov nar orla. Ne sme se dovoliti, da bi se na eni strani kopičila ogromna bogastva, na drugi strani pa bi milijoni ne imeli niti vsakdanjega kruha. Zlasti seđanti čas zahteva, da se vsi posebni Interesi podrede splošnemu interesu in potrebam narodne skupnosti. Ta smer gospodarske in socialne politike mora priti do Izraza pri vseh ukrepih, državnega udejstvovanja, ki na ne smejo biti površno kopiranje tujih primerov, temveč morajo biti v skladu z našimi razmerami. živilski trg Ljubljana. 11. septembra. Današnji trg je bil dobro založen, sko-roda natrpan z blagom. Na Krekovem trgu je stalo na stotine praznih vozičkov, na katerih so pripeljale prodajalke blago ne samo iz Krakovega ln Trnovega ter bližnje okolice, marveč tudi iz Širše okolice od Gro-suplja. na eni ter tam od Vodic in Polhovega gradca na drugi strani. Kmetje niso dovazali blaga samo na ročnih vozičkih, marveč tudi z vprežnimi vozovi. Največ je na trgu sočivja. Kumaric, malih za vlaganje in pa velikih, so pripeljale kmetice od vseh strani več ko preveč, zato je tudi njihova cena nizka, 1 din za kilogram ali celo ceneje. Veliko je bilo danes na trgu tudi zeljnatih glav in se je Že lepa dobila za 1 din, pri večjem odjemu pa tudi ceneje. Na trg je bilo danes pripeljanega tudi veliko krompirja, ki so ga prodajali po 2 din. Med kupovalkami pa je spričo te cene aavrsalo in kmalu je trg odmeval glasnih protestov. Slednjič je moralo poseči vmes tržno nadzorstvo, ki je kmeticam zabranilo prodajo krompirja po tej ceni. Prišlo je do pobotanja in so kmetice oddajale krompir kasneje po 1.50 kg. Protestirale pa so tudi one in govorile, da ga drugič ne bodo pripeljale in da ga bodo rajši pokladale prašičem. Domač stročji fižol so prodajali danes od 2 do 6 din kg. kakršna je bila kvaliteta. Veliko je bilo danes na trgu tudi že domačega sadja. Jabolka so prodajali po 3 do 4 din, hruške pa po 5 in 6 din. Boljše vrste sadje je drago in stane kilogram jabolk Še vedno 6 din, hrušk pa celo 20 din. Precej je bilo danes na trgu tudi gob, merica po 2 din. S 15. septembrom obljubljajo na trgu spet večjo podražitev domala vsem Živilom, razen zelenjave. Druge cene bo imelo glede na novo uredbo meso pa tudi mlevski izdelki. Usodna številka na starinskem novcu Usoda robijaša, ki je Hotel premagati preteklost in postati pošten član človeške družbe Ljubljana, 11. septembra. Tudi na sodišču so se nehale počitnice, civilni in kazenski senat spet razpravljata in sodita po običajnem redu, kazenska sodna dvorana Je spet oživela, stara sodnijska publika je zavzela svoja mesta in spet pozorno spremlja zasliševanja, zagovore in izpovedi prič. Slabo vreme je prignalo v sodno dvorano tudi nekaj »novincevf., ki bi se še nekaj tednov sprehajali po parkih, če bi sijalo milo jesensko sonce, ki si ga vsi tako želimo. Obtoženci spet sedajo na zatožno klop. Včeraj je bil med prvimi na tej klopi neki Anton, ki smo ga videli na isti kiopi že pred meseci. Tedaj je bil oproščen, sedaj pa je tudi že prišla na dan njegova usoda, ki je usoda robijaša. Prav značilna je Antonova usoda kot usoda robijaša. Ze v mladih letih se je rad potepal. Pošten oče in skrbna mati sta ga hotela spraviti do belega kruha, dala sta ga študirati kakor njegove brate. Bratje so doštudirali in so danes ugledni člani človeške družbe, kakor pravimo, Anton pa ni doštudiral, temveč je drsel čedalje globlje v — kriminal. Ko Je bil pred meseci pred sodniki malega senata, je imel s>za seboj« že okoli 12 let robije, katero je prestal v raznih kaznilnicah. Obtožen je bil zaradi prevare. Hodil Je z neko natakarico, ki ga je vzdrževala, kajti Anton je bil brez službe. Ko pa se Je zgodilo, da se je Anton nenadoma oženil z drugo, je natakarica Antona ovadila. Bil Je oproščen, toda kmalu nato je Izgubil službo, katero je s težavo dobil kmalu potem, ko se Je oženil. Medtem je dobil tudi otroka. Vse Je kazalo, da ga je življenje naposled le spravilo na poiteno pot in da bo vzoren oče in vzoren mož. A izgubil Je zopet službo ln bil čez noč sam z Ženo in otrokom na cesti. Vsi njegovi napori, da bi se izkopal iz preteklosti in premagal svojo težko robijaSko usodo, so bili na mah uničeni. 2e prej nekoč se mu je tako zgodilo. Dobil Je službo v nekem zavodu, a je bil takoi odpuščen, ko se je zvedelo, da Je bil Že toliko let v kaznilnici. Oproščen je bil torej pred meseci in tedaj smo razmišljali, ali ga bomo še kdaj videli na zatožni klopi. Z nadčloveškim naporom mu bo morda le uspela rehabilitacija, smo dejali, in če bo imel še trohico sreče, bo postal dober član človeške družbe in živ dokaz, da tudi robijaš lahko premaga svoje prekletstvo. Zadnja prilika se mu je ponudila, da premaga preteklost, saj je bil oproščen, ima dobro ženo in otroka itd. Menili smo končno, da Antona nikdar več ne bomo srečali na zatožni klopi v sobi št. 79. Veliko Je bilo naše razočaranje zaradi tega, ko smo ga včeraj spet videli vsega strtega In zanemarjenega pred sodniki kazenskega senata. Obtožen je bil, da je okradel dva brata, svoja prijatelja. Dokazov za krivdo, striktnih in neizpodbitnih ni bilo, a bili so težki indici, ki so kazali na to, da je bil obtoženi Anton kriv. Poleg drugih okolnosti je bila zanj usodna številka o61. Okradenemu Antonovemu prijatelju so izginili namreč tudi starinski novci, eden od teh je imel blizu letnice vtisnjeno številko 861. Okradenec Je ta novec poznal kakor svojega brata, saj je v mladih letih z vnemo zbiral star denar ln je vedel za vse značilnosti in numizmatične posebnosti novcev, ki jih je imel shranjene v predalu, iz katerega mu je izginilo budi nekaj tisočakov in nekaj zlatnine. Ko Je bil Anton osumljen tatvine, je policija preiskala njegovo stanovanje. Denarja in zlatnine ni našla, pač pa je našla starinski novec s številko 681. Sodišče se je prepričalo, da je Anton kriv ln ga je obsodilo na poldrugo leto robije in na izgubo častnih pravic za tri leta. Antonov zagovornik je govoril, kakor bi govoril porotnikom. Dramatično je orisal Antonova prizadevanja, da bi prišel s poti kriminala na pot poštenosti, a zla usoda ga preganja. Kriv ne more biti. kajti ni si mogoče misliti, da ne bi zabrisal za seboj vse sledove in uničil tudi starinski novec z usodno številko. Nič ni pomagalo. Anton je bil obsojen. Ker je bil v povratku, bi mu moralo sodišče prisoditi najmanj pet let robije, a je upoštevalo olajševalne okolnosti, zlasti skrb za družino, ter mu je odmerilo najnižjo kazen. Anton Je bil s tem trenutkom spet robijaš. Hladno je poljubil na hodniku svojo mlado ženo, ki je bila do skrajnosti obupana. Nekaj minut kasneje je bil že v celici a mi smo mislili pred meseci, da ne bo nikoli več videl kaznilnico od znotraj. Trbovlje na kraljev rojstni dan Posebno lepo proslavo je organiziral Sokol Trbovlje. 10. septembra Državni praznik rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. smo v Trbovliah proslavili kar naisvečanejše. Vsa dolina le bila že na predvečer v svečanem razpoloženju. Ze ob prvem mraku so zaolapolale državne trobojke z vseh zasebnih in javnih poslopij, na cestah pa ie vladalo živahno narodno razpoloženje med številinim občinstvom, ki bi bilo gotovo dalo duška svoiim nacionalnim čustvom, da bi se predvečer bil oroslavil s sprevodom, baklado in godbo! Na državni praznik sam 1e počivalo skoro vse delo, trgovine so bile zaprte. Vse 1e odhitelo v gornje Trbovlje, da prisostvuje svečani maši v farni cerkvi. Bogosluženja se ie udeležilo rekordno število občinstva, šolska deca vseh trboveljskih šol z učiteli-skim zborom, oredsednk občine r. Klenov-šek in pod-predsedneik e. Plavšak z občinskim odborom, za rudnik ravnateli e. inž. Kolka in višji in$Dektor g. Rogi, zastorj»n:k; tukajšnjih civilnih in voiaških oblast*, vsa tukajšnja nacionalna, prosvetna in kulturna društva z deoutacijami in zastavami. Poleg ostalih zlasti odposlanstvo trboveljskega Sokola, gasilske čete. Jadranska straža, slovenski fantje in dekleta, rudarji, vsi v uniformi ta z zastavami, rezervni oficirii itd. Solaka deca ie državni praznik proslavila no šolah in razredih z deklamaciiami in priicžncetnirni nagovori učiteljev, ki so s DrimerTumi besedami opozorili mladino r nacionalni značai državnega praznika, ob katerem stopa nas mladi vladar v polnoletnost! Naš Sokol ie proslavil 6. september letos še s prav posebnim nacionalnim po-vdarkom ter s priredi tvarni dal izraze vsem svojim globokim jugoslovanskim čustvom, ki ga vežejo v neločljivi ljubezni in vdanosti do kraljevskega starešine! Na predvečer le s trboveljskega Kolka zagorel svetel kres. ki je z visokimi o^ameni rx> vsei trboveljski okolici oznanjal svečanostjo razpoloženje Sokolov ob pomembnem državnem prazniku. Istočasno se ie v veliki dvorani Sokoljega doma vrMla slovesna akademija, kateri 1e oredhodila smotra vsega članstva. Pri akademiji je sodeloval oddelek sokolske dece nod vodstvom br. Prišteva. Naraščainik Cestnik in član 9okoJ>ks dece Peško sta spretno reci- tirala priložnostne pesmi. Delavsko pevsko društvo »Zarja« pa ie stirimno zapelo nekoliko narednih pesmi. Br. starešina Jesih je prečital Doslanico SSKJ ter naslovil na prisotne tople besede o visoki vrednosti so-kolskega dela in tesni povezanosti Sokola z iugoslovensko idejo, ki ie danes edini branik naše domovine. S. Martica Plav-Šakova le poročala o usoesno zavrženem delu Sokolske Petrove petletke in predložila, da se ustanovi socialni sklad sokolske-ga društva v Trbovljah kot počastitev rojstnega dne starešine kralja Petra II. Predlog je bil enoglasno sprejet ter so prisotni zbrali 647 din kot prvo osnovo za fond iz katerega nai bi se podpiralo brate in sestre v slučaju nesreče in potrebe. Akademijo ie zaključila zelo uspela alegorija sokolskega pogleda, ki te v zadnjem letu Dcred kraljevo polnolenostio usmerjen na Beograd, ki se dviga v značainih konturah iz ozadia. nad njimi gospoduje kraljeva krona, okrog katere kroži i o ponosni Sokoli, ki so iz vseh smeri naše domovine prileteli v stolni Beograd, da se poklonijo mlademu Sokolu vladarju! Sledile so recitacije br. Pahorja in s, Irtove. ki so izzvenele z navdušenim pozdravom »Zdravo kralj« in pesmijo »Hej Slovani*, katero ie odpela vsa dvorana. — Obisk akademije le bil zadgvoljiv. vendar bi bil še številnejši, če mnogi bratje in sestre ne bi bili že na predvečer odhiteli v Ljubljano k odkriti u kraljevega spomenika, katerega se ie naš J Sokol udeležil tudi oficielno s častnim za- » stopstvom in zastavama. Požar v Stezicah LJubljana, 11. septembra V Stezicah se je snoči okrog 20. nenadoma pričel valiti gost dim iz gospodarskega poslopja posestnika Lovra Dečma-na, čigar hiša stoji pod glavno cesto. Takoj so švignili v zrak plameni, tako daj« bila razsvetljena vsa okolica. Na vasi Je zavladal silen preplah. Ljudje so pričeli begati sem in tja in kričati: »Gori!« Okrog gorečega poslopja se Je zbrala velika množica domačinov, ki so jeli prinašati vodo v škafih iz bližnjih vodnjakov, kmalu pa so bili na kraju požara tudi gasilci U Stožic, kj 00 pm sledili z mo- tor k o gasilci z Jezice ter njihovi tovariši s Črnuč ln iz Šiške. Gasilci so napeljali vodo Iz bližnjega vodnjaka, nato pa Še iz hi-iranta na glavni cesti ter iz Save. Poslopje je bilo že vse v plamenih. K sreči so še pravočasno spustili živino iz hleva. Gasilcem se Je po daljšem trudu posrečilo požar omejiti in obvarovati pred ognjem Dečmanovo hišo ter sosedna poslopja. Nevarnost je bila velika zaradi tega, ker je pihal sever in je samo za las manjkalo, da ni ogenj zajel vae spodnje vasi. Dečmanovo gospodarsko poslopje je pogorelo skoro do tal in je ojrenj uničil vso zalogo sena, slame, nekaj drugih poljskih pridelkov, poškodoval pa je tuli poljske stroje in drugo orodje, spravljeno v skednju. Požrtvovalni gasilci so imeli na igrišču opravka skoro do 23., a še potem so morali držati tam stražo. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno. Na kraj požara so takoj prišli ježen-ski orožniki, ki so uvedli preiskavo. Mogoče je, da so zažgali otroci, še bolj verjetno pa je, da je kdo vrgel o šupi proč goreč cigaretni ogorek, ki je povzročil nesrečo. Dečman, !;i je bil zavarovan le za 25.000 din, ima škode okrog -40.000 din. KOLEDAR Danes: Sreda, 11. septembra: Erna, Milan DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Bar juga Kino Sloga: Beli kvartet Kino Union: Vražji študentje DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7. Ban banovine Hrvatske dr. šubašić jm sklenil stopiti križnikom na prste tako, da jih bo za vedno minilo veselje izžemati iz obubožanih ljudi še zadnje pure. Odredil je zanje prisilno bivanje, in sicer * okrajih Udbina, Donji Lapac in Prozor. To sr> namreč najbolj pasivni kraji, kjer se bodo verižniki lahko na lastne oči preprf-čali, kako žive pošteni, a revni ljudje in kakšne posledice rodi n/^hm-o zločinsko po-četje. Avogar bodo v bodoče zasačili, cJ% \*eriži z življenjskimi potrebščinami m navija njihow cene, ga bodo v treh dneh poslali na prisilno bivanje in nobeno posredovanje ne bo nič pomagalo, ker je bn>t obenem najstrožje prepovedal vsako posredovanje v takih primerih. Vprivni strici in tete torej ne bodo mogli pomagati verižni-kom. To je prva lasto\'ka v megleni in dežc\*» ni Domladi našega pobijanj* - ~ ~~- ^ ^ — ~ draginje in ncazorstv* nad cenami. Škoda, da je priletela samo na Hn'atsko in du je pr\'a, ker vemo. da prvm lasto\'ka še ne pomeni pomladi. Vendar paj iskreno želimo, da bi v tem primeru zgled čim bolj vlekel. Prepričani smo pu tudi, dg v tej želji nismo osamljeni Po nesrečnem naključju ustreljen Gornja Radgona, 10. septembra Pri Negovi se je vršilo v nedeljo na M a* li šmaren običajno žegnanje. Ker se ob takih prilikah zbere navadno precej ljudi iz bližnje in daljnje okolice, je tudi k Ne* govi prišlo precej ljudi tudi iz sosednili fara, zlasti, ker je bilo izredno lepo vreme. Po cerkvenem opravilu se je zbralo po vseli gostilnah precej ljudi, med drugim tudi v gostilni Ferkove, kjer se Je v majhni po* sebni sobi zbrala okrog ene mize družba ljudi lz Ihove, fara Sv. Benedikt v Slovenskih goricah, v kateri je bil sedaj že pokojni Peter Bratusa, posestnikov sin iz Ihove, pri drugi mizi pa je sedela družba lz Brengove, fara Sv. Anton v Slovenskih goricah, v kateri je bil krojač Ferdinand Fras s svojo ženo. V precejšnji gneči je prišlo med družbami do malenkostnih nesoglasij iz ljubosumnosti in beseda je dala besedo. Se preden pa je prišlo do medsebojnega obračunavanja med vinjenimi fanti, je segel Ferdinand Fras po pištolo, s katero je začel streljati v strop. zena Je krotila razjarjenega moža ter ga lovila za roko, v kateri je imel pištolo, pri čemer je krogla ranila tudi njo v roko ter ji poškodovala več prstov, slednjič pa je zadela v glavo Petra Bratuša, ki se je bil ravnokar dvignil od svoje mize. Fant je bil precej visoke postave. Krogla ga jo zadela v desno sence, mu ranila možgane ter obtičala v lobanji. Bratuša je po nekaj minutah izdihnil. Očividci zatrjujejo, da je bil Bratusa ustreljen po nesrečnem naključju, ko Je Fras streljal v strop, pri čemer so ga žena in nekateri prisotni grabili za roko, v kateri je imel pištolo, pa je v poševni legi zadel Bratušo, ki je bil, kot rečeno, precej visoke postave. Sobota, 14. Septembra 7: Jutranji, pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 1.16: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Vožnja ne-znanokam (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vožnja nežna nekam (plošče). — 14: Poročila. 17: Otroška ura (članice Nar. gledališča). — 17.50: Pregled programa. — 18: Za delo-pust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Jože Vom-bergar: Nesrečni Job. — Vesele in žalostne lz življenja Jaka Smodlaka in njegovih. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna (plošče). Konec ob 23. ■■•(■■■■■■■■■mmi kSMMhaHalMMMHi MUČNA ZADEVA — Ali si bil danes v gledališču na prostem? — Da. vprizoriti so hoteli »Vesoljni potop« pa so morali predstavo zaradi naliva preložiti. SEL ^ ^CVARTET Florence Rlc Ann Rutherlord, *^ A M* M. Mary Howard. — Četvorica najmlajših holly- vvoodskib talentov v globoki in pretresljivi filmski drami lz bolničarskega življenja Film o mladem dekletu, ki je iskala bogatega moža — a je našla ljubezen in srečo DANES PREMIERA! — Ob 16, 19 ln 21. url. — KINO SLOGA, tel. 27-30 Češki velefilm VRAŽJI ŠTUDENTJE smo moral1 prl prpmieri «^»^rwm «ar m-****~~m«v^ m wa.i v Januarju kljub stalno razprodanim predstavam deseti dan staviti iz programa, ker nismo mogli predvajanja podaljšati, ker je bil film že terminiran v Splitu. Iz tega razloga ponavljamo na spicSno zahtevo naših obiskovalcev to izredno posrečeno zabavno in duhovito češko delo. — Vsakdo, kdor ga Se n! videl, naj si ga ogleda, ker mu ne bo žal! Blagajna odprta od 11. do 12. in od 15. ure dalje! Predstave ob 16., 19. in 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21 DNEVNE VESTI — Državni dohodki znatno večji od izdatkov, v* prvih 4 mesecih tekočega proračunskega leta je bil razvoj naših državnih financ zelo zadovoljiv. Državni izdatki bi bili morali znašati po proračunskih dva-najstinah 4.919,167.616 din, v resnici so pa znašali samo 4.037,131.248 din, ali 82.7%. Državni dohodki bi bili pa morali znašati po proračonu 4.060,139.889 din, v resnici so znašali 4.572.864.934 din, ali 112.63%. presežek je znašal 512,725.045 din. Ta presežek se bo porabil za izplačalo izvenproračunskih izdatkov, predvidenih v pooblastilu finančnega in drugih zakonov. — Rektorat imi\-rze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je razpisal v Službenih No-vinah S mest univ. -zitetnih asistentov pripravnikov in sicer eno mesto univ. asistenta pripravnika pri stolici za patološko anatomijo, tri mesta univ. asistentov pripravnikov pri stolici za interno medicino in Štiri mesta univ. asistenta/ pripravnikov pri stolici za kirurgijo. Prošnje je vladati do 28. t. m. na rektoratu univerze. Prošnje morajo biti opremljene s predpisanimi prilogami. — Sprejem v postno službo. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani obvešča tiste, ki nameravajo prositi za sprejem v poštno službo, da so vse. mesta na področju te direkcije za sedaj zasedena. — Naš trgovinski ataše v Moskvi prispel v Beograd. Trgovinski ataše pri našem poslaništvu v Moskvi inž. Gazi je prispel iz Moskve v Beograd. V Jugoslaviji ostane več dni in njegovo potovanje je čisto službeno. Včeraj dopoldne ga je sprejel podpredsednik vlade dr. Maček, kateremu je obširno poročal o svojem dosedanjem bivanju in delu v Moskvi. — Tekstilna industrija preskrbljena s sl-r^vtnami do konca leta, Tretja pogajanja z Italijo o dobavi bombažnega prediva so bila. kakor smo že včeraj poročali, zaključena z uspehom. Sklenjeno je bilo, da nam Italija dobav! 3.000.000 kg bombažnega prediva. Dobave se prično takoj. Ker nam Turčija že dobavlja 3.000.000 kg bombaža, bo naša tekstilna industrija do konca tekočega leta preskrbljena s sirovinami. — Konferenca o razdelitvi livoženega riža. V trgovinskem ministrstvu je bila včeraj konferenca o določitvi ključa, po katerem bo v skladu z dosedanjo kapaciteto luščilnic razdeljen uvoženi riž. Poleg zastopnik?, trgovinskega ministrstva so prisostvovali konferenci zastopniki Centrale industrijskih korporacij in vseh luščilnic riža, — živahna jesenska sezona v Crikvenici. Ker so končane šolske počitnice, so rodbine z otroki odpotovale iz Crikvenice in drugih letovišč Hrvatskega Primorja. Vendar pa je ostalo Še mnogo gostov, ki so se za inje dni še kopali, ker je bilo vreme zelo lepo. — Nemški pamlk v splitskem pristanišču. V splitsko pristanišče je priplul nemški parnik s>Marltzat, ki bo natovoril b^k~id. Naš boksi d se izvaža v Nemčijo preko Trsta. V ponedeljek so pa na parnik >Srbin« natovorili tri vagone kave. ki je prispela v Split iz Nemčije. Odpeljali so jo v Gruž. od koder bo poslana v Bosno. — Konferenca o omejitvi prometa z motornimi vodili. Včeraj je bila v trgovinskem ministrstvu konferenca o omejitvi prometa z motornimi vozili. Konferenci so prisostvovali zastopniki finančnega, vojne-ga in prometnega ministrstva ter uprave državnih monopolov. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 73. z dne 11. t. m. objavlja pravilnik za izvrševanje in uporabljanje uredbe o kontroli proizvodnje, uvoza in prodaje zaščitnih sredstev proti bojnim strupom in posebnih sredstev' za preprečevanje in gašenje požara: navodila o programu in delu zdravniških pripravnikov; spremembo pravili: ika o terenskem delu tehničnih uradnikov in uslužbencev oddelka za kataster in državna posestva: spremembo in dopolnitev naredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva; odločbo o otvoritvi V. razre a učiteljišča za učence z višjim tečajnim izpitom srednjih šol, prepoved barvanja sadnih sokov, odločbo o imenovanju članov in namestnikov Glavnega odbora pri glavni upravi za posredovanje dela v Ljubljani in razne objave iz »Službenih Nov in«. — Javno čistilno In medicinsko kopališče pri poslovalnici okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Kranju bo od 15. 9. 1940 dalje zaprto, dokler bodo trajala popravila kanalizacije. — Lastnikom epksplozivnih motorjev na tekoče gorivo. Pozivajo se vsi lastniki eksplozivnih motorjev na tekoče gorivo, ki so po čl. 41 naredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva z dne 17. februarja 1940, Služ. list št 85/18, dolžni preurediti svojo napravo na pogon z domačim gorivom ali jo usposobiti za uporabo druge vrste pogonske sile, da, kolikor tega niso že storili, nemudoma prijavijo neposredno banski upravi, oddelku VETI, vsako predelavo eksplozivnih motorjev, odnosno njih zamenjavo z drugačnimi motorjL — Kralj, banska uprava dravske banovine. _ Res, posrečena zamisel! Opozarjamo na mikaven petdnevni avtoizlet (500 din) 27. septembra: preko Bele Krajine, Bosne, Like v Split: ladja na Hvar- Trogir, Šibenik Skradin: preko Velebita: Sušak— Ljubljana. Znameniti kraji, lepi otoki, zanimivi doživljaji! Sončna Dalmacija — najiepSa jeseni! Brezplačne informacije pošilja uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17-c. 340—n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, od časa do časa rahel dež. Včeraj je deževalo po vseh krajih naše države. Največ padavin je bilo na otoku Visu, v Ljubljani, Dubrovniku in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 25, v Splitu in Dubrovniku 24, v Sarajevu in Kumboru 23, na Rabu in na Visu 20, v Zagrebu 19. v Ljubljani 17, v Mariboru 15.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.3, temperatura je znašala 10.6. — Nov grob. Včeraj je umrl v Ljubljani g. Ignacij S»mnovec, bivši mizarski mojster. Pokojni je bil v Ljubljani splošno znan in priljubljen. Za njim žaluje pet sinov in velik krog prijateljev in znancev. Pogreb bo jutri ob 16. z 2al — kapelica sv. Janeza Krstnika, na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Trgovsko učllišce »Chris^ofOv ućnl zavod«, r. j uhlja na. L>omobransKa oe*»ta 15. (telefon 43-S2). Ravnateljstvo objavlja: Šolsko leto za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti prične ane 12. t. m. Tes:a dne se zberejo vpisani učenci (-nke) v šoli v svrho razvrstitve po oddelkih. Dne 13. t. m. .jo otvoritvena služba božja v cerkvi sv. Jožefa, Reclni pouk pa prične dne 16. t. m. Vpisovanje traja še ves ta čas do pričet ka šole, to je do 16. t. m. Zavod pripravlja učence v enem šolskem letu za praktične pisarniške poklice. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo osebno ali pismeno, na razpolago so novi prospekti. (Pravica javnosti: rodbinske doklade. dijaške vozne karte, veljavnost izpričeval), šolnina zmerna, manj premožni imajo popust. Največji in najui°dernejši zavod te vrste. (—) — Velika betonska plošča ubila dva Slovenca v Beogradu. Mnogo radovednežev se je zbralo včeraj pred nedograjeno francosko cerkvijo v Hadži Meientijevi ulici v Beogradu, kjer je padla velika betonska plošča in pokopala pod seboj več delavcev. Trije delavci, in sicer Slovenca Anton Kriška in njegov nečak 181etni tehnik Franc Kriška ter Nikola Gluvajič so bili ubiti, pet delavcev pa hudo ranjenih. Zdravnik reševalne postaje je mogel ugotoviti samo smrt obeh Slovencev in Nikole Gluvajiča. Inženjerja Srba Markovića, ki vodi gradnjo, so takoj aretirali in odvedli v preiskovalni zapor. — Trije samomor*. V ponedeljek zjutraj so našli mrtvega na železniški progi blizu postaje Slavonska Poiega mestnega senatorja Antona Miheldžiča. Pri njem je ležal samokres, v katerem je manjkala ena krogla. Jutrnji brzovlak je odrezal mrliču desno nogo in zdrobil levo. Vse kaže. da gre za samomor, nihče pa ne ve, kaj naj bi bilo pognalo Miheldžiča v smrt. — Iz Osijeka je pred dnevi izginila soproga višjega poštnega kontrolorja Olga Drenovec. stara 39 let, mati dveh otrok. V ponedeljek zvečer je pa Drava naplavila njeno truplo. Olga Je šla v smrt zaradi družinskih razmer. — V Osijeku se je včeraj zjutraj obesil 161etnl pekovski vajenec Vladimir Fle-gar. TJslužben je bil pri peku Rihardu Be-denikoviču. Delal je z gospodarjem do treh zjHitraj, potem je pa dejal da gre spat. Ko so ga prišli zjutraj budit, ga niso našli v postelji. Pozneje so ga našli obešenega v šupi. Fant je že prej govoril, da se je naveličal življenja in da se bo obesil. — Mlinsko kolo usmrtilo dečka. V vasi Gostenju blizu Varaždina se je pripetila v ponedeljek smrtna nesreča, liletni Slavko 6terbal se je tako nerodno približal mlinskemu kolesu, da ga je zgrabil velik jermen in ga potegnil na kolo. Kolo se je z nesrečnim dečkom večkrat zasukalo in udarilo z njim v betonsko konstrukcijo. Preden so kolo ustavili, je bil deček že mrtev. — Lokomotiva odrezala učiteljici roko. Na Sušaku se je pripetila včeraj huda nesreča. Ob železniški progi bo našli učiteljico meščanske šole Slavico Bačič onesve-ščeno. Lokomotiva ji je odrezala roko. Iz Lfub*!ss*e- —lj Razstava Rika Oebenjaka. Društvo slovenskih likovnih umetnikov bo priredilo v nedeljo dne 15. t. m. razstavo del slikarja Rika Debenjaka, ki je pred meseci hudo obolel in se zdaj zdravi v ljubljanski bolnici. Riko Debenjak je doma iz Kanala ob Soči. študiral je po prevratu v Ljubljani, obenem je bil v službi na železnici, nato pa je šel študirat na akademijo v Beogradu, odkoder je Šel v Pariz. Poldrugo leto je študiral in delal v francoski prestolnici. Pred pričetkom sedanje vojne se je vrnil v Ljubljano, da bi pokazal slovenski javnosti, kaj je ustvaril. Zla usoda je hotela drugače. Slikar je zbolel in obležal. Ze več mesecev se zdravniki v bolnici trudijo, da bi mu rešili življenje. S11-k ar je vi tovariši bodo priredil razstavo nje-govh del, ki bo prva DebenJakova razstava v Ljubljani. Plemenitemu dejanju slikar j evih tovarišev naj sledi plemenito dejanje občinstva, ki naj si razstavo ogleda in s tem odvrne bolnemu umetniku grozečo bedo. _ Zanemarjena Tvrševa ceTOft. Tvrševa cesta, ena najprometnejših žil, ki veže mesto s podeželjem, je se zmerom vsa v kotanjah, tako da je vožnja po njej od Ljubljane tja proti Jezici in seveda tudi naprej prava muka. Ceste tudi sedaj, ko smo tako rekoč že pred zimo, ne popravljajo in je tudi malo upanja, da jo bodo. Z blatne ceste mečejo drveča motorna vozila blato tudi na hodnike ob strani in pešec tudi tam ni varen, se večja nevarnost za pešca ali tudi kolesarja pa je na Jezici, kjer se pred »Ruskim carjem« cesta zoži. na hodnik pa mole veje iz žive meje, ki ovirajo promet, živa meja sega na cesto tudi od občinskega doma do Florjančkove gostilne. Ježenska občina, naj tu napravi red! —lj Razpis gledaMškegft abonmaja, pri-čelo se je vpisovanje gledaliških abonen-tov za novo sezono. Lanskim abonentom bodo rezervirani njihovi sedeži do srede 11, t. m. Opozarjamo na izredno ugodne cene abonmaja. Razpisani so: Premierski I abonma. Red Sreda, četrtek in A ter B. , Vsak abonent dobi tekom sezone 38 pred-: stav, 20 dramskih in 18 opernih odnosno operetnih. Mesečni obroki za sedeže so od 85 do 23 din za privatnike, za državne in samoupravne nameščence, ki uživajo v abonmaju še prav poseben popust, pa se sučejo med 70 in 18 din. Obrokov je deset, prvi se plača pri vpisu. Priglasi v veži dramskega gledališča vsak dan razen ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. u — Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na Christovofera učnem zavoda, Ljubljana, Domobranska c 15. se vrši sedaj redno vsak dan dopoldne in popoldne. (—) —lj V Stritarjevi ulici St. 6 v Ljubi j An) pri frančiškanskem m o« tu se sedaj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. 1. —lj Film »Beli kvartet« v kinu Slogi. V tem prelepem filmu iz življenja mladih deklet v belem — bolničark, nastopajo najmlajši hollywoodski talenti, štiri prekrasna dekleta. Vsaka hrepeni po sreči in ljubezni. Norma si želi bogatega zdravnika za moža, Patricija hrepeni po romantični ljubezni, smeh in sreča izpolnjujeta Geitino življenje. Meri pa išče mir in zavetje pred nesrečno preteklostjo. To je vsebina zgoabs štirih mladih deklet, katerih plemeniti poklic je lajšati trpljenje bolnikom. To je film. ki ga bo z užitkom gledal najširši krog ljubljanskega občinstva. Opozarjamo pa, ca je ta film na sporedu samo tri dni. Kot dodatek se predvaja glasbeni film »Schubert in njegov dom«i ki bo zanimal vse glasboljubeče občinstvo, za zabavo pa bo poskrbel Bepo v kratkem filmu »Dober in zli duh«. — Torej pomnite: Kino »Sloga« ima prvovrsten program. 2103 —lj Za mestne reveže sta v počaščenje pok. ge. Marije Češ ni k darovala po 200 din mag. pharm. g. Rihard Sušnik z Marijinega trga in tvrdka Jeiočnik & Sinioncic, Pred škofijo 13. V počastitev spomina pok. gdč. Vite Otoničarjeve sta darovala brata Vlaj z \Volfove ulice 200 din, g. dr. Kogoj Franc, univ. prof. iz Zajeba, Gunduiičeva 15, je pa poslal 200 din v počažčenje spomina pok. dvornega svetnika v p. g. Franca Andolška. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podjpiranih. u— Rdeči Križ v Ljubljani vabi bolničarje m bolničarke na informativni sestanek v četrtek 12. t. m. od 18. do 20. v sa-marjanski sobi. Stari trg 19. —lj Boinlčarski tečaj Rdečega križa v Ljubljani, ki je bil prekinjen se že nadaljuje kot običajno vsak torek, sredo, četrtek in petek v šoli na liceju v istih prostorih in isti uri. Vsi oni tečajnik in tečajnice, ki so prezrli prvo obvestilo se naprošajo, da se takoj udeležijo. Vodstvo. —lj Angleško društv0 v Ljubljani sporoča svojim Članom in vsem, ki se intere-sirajo za učenje angleščine, da bo pričelo s poučevanjem angleščine v ponedeliek 16 t. m. Poučevali bodo tudi letos: lektorica na ljubijpnski Univerzi ga. F. S. Cotpeland, ga. Olga Grahor. ga. Božona škerlj in g. Avgust Petrišič. Vršili se bodo tečaji za začetnike, nadaljevalni tečaji ter tečaji za literaturo in konverzacijo. Vpisovanje se vrši ta teden vsak dan od 18. do 19. v društveni knjižici, Tavčarjeva ul. 12, priti. d—o. 335—n u— šola Glasbene Matice ljubljanske je že začela z rednim poukom. Opozarjamo, da je urnik za splošno glasbeno teorijo in mladinsko petje nabit v veži zavoda. Tudi letos bo poučeval višji režiser prof. Sest na šoli Glasbene Matice deklamacijo. Pisarna sprejema še vedno nove prijave in gojence v običajnih urah v pisarni. Vegova ulica štev. 7/L Obveščamo starše, da imajo začetniki teorijo v četrtek dne 12. t. m. ob 14. v sobi Stev. 17, n. letnik teorijo pa isti dan in ob isti uri v Hu-badovi dvorani. Gojenci, ki nameravajo obiskovali in. letnik višje glasbene teorije pa naj pridejo v ponedeljek 16. t. m. ob 14. v Hubadovo dvorano. (—) —lj Italijanske in nemške, začetne bi nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkurc v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27., pritličje med 8. in 14. uro. —lj Aretirani tat. Pri Kristi Pemetovi. Za vasjo v siški, se je nedavno naselil SSletni čevljarski pomočnik Anton Kariš, doma iz Primorja. Kariš. ki je bil brezposeln, pa je kmalu ukradel Cernctovl črno moško suknjo, par škornjev, moško obleko in nekaj druge obleke, v skupni vrednosti okrog 1500 din. Po tatvini obleke je izginil tudi Kariš. ki ga je pa že čez nekaj dni izsledil policijski agent Zadnikar ter ga aretiral. Ukradeno obleko je Kariš že prodal in sicer večino starinarnicam na Gallusovem nabrežju, nekaj ap krošnjar- Gallusovem nabrežju, nekaj pa krošnjar-si Še nekaj drugih tatvin in so ga izročili sodišču. —lj NaQležni berači. Z zaključkom ve-lesejma so izginili iz LjuVjane tudi številni tuji berači, ki so prišli za slavnostne dni i e samo iz naših krajev, marveč tudi iz Hrvatske in celo iz Srbije. Na ulicah so nadlegovali ljudi pohabljenci brez rok. slepci, sestradane matere z otročički Itd. človek se je upravičeno vpraševal, odkod naenkrat na kupu toliko revščine. Policija je včeraj polovila še zadnje berače, ki so prišli v Ljubljano iz tujih krajev in med drugimi zaprla tudi tri ciganke, ki so nadlegovale stranke celo po stanovanjih. Ciganke, ki so imele s seboj tudi nekaj otrok, so izgnali iz Ljubljane. —lj Na dežju je zat*pal. Brezposelni delavec Jakob L., ki ima svojo družbo med »štokglajzarji«, je včeraj dopoldne zaslužil s priložnostnim delom kovača, za kate .ega je kupil gorilnega špirita in povabil na nekaj požirkov tudi svojega tovariša, špirit sta zmešala z vodo, a ga je večino izpil Jaka sam, ki je kenčno ves omamljen ležal na bregu Ljubljanice, kjer j° zaspal, čeprav je nekaj ur rosll nanj dež Pijanca so šele zvečer odnesli ljudje v hlev kjer je najbrž prespal noč. —lj Sumljivo bl»go Je prodajal. V nekem dalmatinskem vinotoču je snoči naletel stražnik na Franca K., ki se že od nekdaj peča s prodajo in nakupom sumljivega blaga. France je prodajal perilo in obleko in je imel okrog sebe kopico interesentov. Na stražnikovo vprašanje, kje je robo do- bil, France ni vedel pravega odgovora, to mu je stražnik blago zaplenil, njega p* povabil s seboj na stražnico. France je perilo in obleko najbrž pokupil od tatov, i;i so imeli zadnji čas z vlomi v stanovanja prav dobro Žetev, ni pa tudi izključeno, <^a izvira blago iz zaloge nakradenega blaga, ki jo policija že dolgo išče. Franceta še z.udiiujejo. —lj V avli glavne poste je bila najdena denarnica a manjšo vsoto denarja. Dobi se pri upravu-ku poŠte. Zimska kmetijska šola Sv. Jurij ob juž. žel., 10. septembra Zimska kmetijska šola v Sv. Juriju ob j. ž. prične svoj I. tečaj 4. novembra ter sprejme vanj 24 učencev. Ta tečaj je petmesečen in traja do 31. marca 1941. Učenci, ki ga dovršijo, bodo prihodnje jeseni sprejeti v II. tečaj, ki bo trajal ravno t ako pet zimskih mesecev. Prednost zimske kmetijske šole je v tem, da se kmečki sinovi pozimi teoretično in deloma praktično izobrazijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji. Tako ima kmet zanesljivega delavca doma tedaj, ko ga najbolj rabi. To j. posebne važnosti v današnji dobi, ko moia toliko naših kmečkih fantov in mož ob času najhujšega dela na orožne vaje. — Druga prednost je v tem, da kmečki gospodar laže poravna v enem letu oskrboval r/no za pet mesecev kot pri celoletni kmetijski šoli za enajst in pol meseca. V zimsko šolo se sprejemajo najmanj 16 let stari sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem S ^anju ostali na domači kmetiji. — Prošnji za sprejem je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti. Izjavo staršev oziroma varuha (banovinski kolek 4 din), s katerim se zavežejo plačati stroške šolanja ter izjavljajo, da ostane prosilec po dokončani soli na domači kmetiji, končno davčno ali občinsko potrdilo (brez kolka) o velikosti posestva in višini letnih neposrednih davkov; to zaradi dosege ban o vinskega prispevka. Navesti je tudi točen naslov prosilca in zadnjo pošto. Gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbnina znaša mesečno 100 d > 20u din po premoženjskih razmerah staršev in s^ plačuje mesečno v naprej. Pri vstopu v šolo preišče šolski zdravnik zdravstveno stanje učencev; bolni se odklonijo. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom 10 din je posuti ravnateljstvu banovinske kmetijske šole v Sv. Juriju ob juž. ž. najpozneje do 1. oktobra. Vsa potrebna pojrvsniin daje ravnateljstvo. Kmetje! Pošljite svoje sinove v kmetijske šole. PRED SODIŠČEM Sodnik: VI ste Ljubljančan? Obtoženec: Večinoma, gospod sodnlH. — Kako to mislite? — Ko sem se priselil v Ljubljano, sem tehtal 30 kg, zdaj jih imam pa že S5. 1 O G L Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih ogJasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P R £ S K E R Sv. Petra cesta 14 Beseda 50 psr. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ! 50 •i SI LAHKO &SZfZ08VEZM0 06U047E MM IIGN.VOK 1 UUSUAHA. TAVCMU«« ' KOKOŠKE BRUSNICE dnevno sveže, razpošilja od 6 kg naprej Henrik Cehner, Li-beliče, žel. postaja Dravograd-Meža, 2099 i ■ ■ ■ ■ ■ aaaaaaaaavoaaaa.aaa Poslažite se malih oglasov v »Slov. Narodu« tri so najcenejši! FOTO AMATERJEM razvija, kopira, povečava hitro n poceni foto-atelje MANCINT, Ljubljana, Tržaška 83. 40. L. 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gum brile. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Julijana«, Gosposvetska c. 12 ln Frančiškanska ul. 3. 4. L. Kil SEJE j u'gogu a na PRODAM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din MEDICA barva ustne in lica! Dobite j o v MED AKNI Ljubljana, židovska ulica 6 BUKOVA DRVA prima, suha, žagana, dostavljena na Vas dom, dobite najceneje pri »PUTRIHU« Dolenjska c, tel. 48-55 2106 Umrl nam je dragi oče, stari oče, tast in stric, gospod šimnovec Ignacij bivši mizarski mojster Pogreb pokojni! a bo v četrtek 12. septembra 1940 >b 16. uri z Žal, kapelice sv. Janeza Krstnika, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA — MARIBOR, dne 10. sept. 1940. e ALBIN, RUDOLF, IGNACU, JOŽEF, LEOPOLD — sinovi, in ostalo sorodstvo. Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din UČENCA močnega in zdravega, poštenih staršev, sprejme takoj trgovina mešanega blaga Ernest Kos, Kozje. 2098 VAJENCA za mizarsko obrt sprejme Sedoj, Mala čolnarska. 2107 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din SREBRO, DRAGE KAMNE In vsakovrstno ZlatO kupnje po najvišjih cenah J os. EBERLE LJUBLJANA — Tvrševa 2 (palača hotela »Slon«) Rečem Vam: TA HRANAzaKOŽOI Z BI0CEL0M JE ČUDOVITAr h dokazuje, da se kožo da hranih MOJ zdravnik mi Je* dejal, da se Bio-eei, vsebovan, v tej posebni hrana za koto, pridobiva iz skrbno izbranih rrdjfcrHh i: vali. Globe*© prodre v kožo in dovaja ji hrano ki je potrebna, da postane čvrsta, sveža in mlada, Biooel je iznašal netd glasoviti dermatolog. Zdaj je Biocel kombiniran z rožnato kremo Tokeion bes" v pravem razmerju, da lahko redi kožno tkivo. Uporabljajte to kremo »večer, zjutraj pa uporabljajte belo kremo Tokalon. V dneh Vam bo pokazala p-4 da se rešite napak svoje polti in ohlapnih mlAte lica. Pri poizkusih, ki jih je ne kliniki neke znane univerze ta dermatolog napravil na ženah v starosti od 66 do 72 let, so gube izginil« v roku šestih tednov. ■ - ., v - 43* ->* >SL.OVENSKl NAROD«, sreda. 11. septembra 19*0. : Bbw-207 Louis Adamič o obrambi Amerike Naš sloveči rojak kot svetovalec pri ameriški vladni komisiji narodne obrambe Nedavno smo poročali, da je znani ameriški pisatelj Louis Adamič prevzel v začetku julija važno in odgovorno mesto svetovalca pri vladni komisiji narodne obrambe in da je on prvi Slovenec in Ju-gosloven, ki ga je doletelo tako visoko vladno odlikovanje in priznanje v Združenih državah ameriških, Da se ni ameriška vlada zmotila, ko je imenovala Adamiča za svetovalca pri omenjeni komisiji, da so ameriški novi priseljenci dobili ž njim v Narodnem obrambnem svetu veščega in iskrenega zastopnika, ki temeljito pozna vse njihove križe in težave in težnje, in da se Adamič zaveda svoje težke naloge v polni meri, vse to je dodobra razvidno iz razgovora, ki ga je imel ob koncu julija v Washingtonu z novinarji in čigar vodilne misli so na splošno navedene v sledečih odstavkih: SMOTER NJEGOVIH PREDLOGOV NASVETOV IN Predlogi in nasveti, ki jih je Adamič predložil Narodnemu obrambnemu svetu, se seveda predvsem tičejo novih ameriških priseljencev in pa vprašanja, kako na pameten način pridobiti njihove številne skupine za iskreno sodelovanje v vseh obrambnih prizadevanjih v Ameriki. NJEGOV SPLOŠNI PREDLOG Po Adamičevem mnenju se morajo skupine novih priseljencev kot take pritegniti v obrambna prizadevanja v njihovem čustvovanju, razumu in delovanju. Silni sunki usodnih dogodkov v starem svetu so v milijonih in milijonih ljudi med ameriškim prebivalstvom vzbudili popolno zavest njihovega še nedavnega ozadja v stari domovini, še preden so se Združene države ameriške očitno zapletle v sedanjo svetovno krizo. To novo zavest morajo v večini primerov izkoristiti tisti, ki imajo obrambo v rokah, kajti mnogi novi Američani med tistimi, ki so bili rojeni v Evropi, kakor tudi med njmovimi otroci, rojenimi v Ameriki, zametu je jo nove ideje, to pa ne morda samo, ker so Američani, nego tudi zato, ker prihajajo aH izvirajo iz Anglije, Norveške, Francije, Holandske. Belgije, Danske, češke, Slovaške, balkanskih držav itd., in pa seveda tudi zato, ker so židje' ah katoličani. Mnogo prizadevanja in pozornosti bo treba posvetiti dejstvu, da tišči k tlom večino oseb v skupinah novih priseljencev, ki štejejo nad 40 milijonov, Če se vključijo v to število tudi njihovi v Ameriki rojeni otroci, občutek manjvrednosti ali inferiornosti pa defenzivno razpoloženje glede na ostali del Združenih držav, ker se imajo za >foreigners<, ker so njih imena Star-zinski ali Križmančič ali Jurgelionis ali Constantidines aH Aaltonen, in ker nalete na razlikovanje v šoli, na cesti, v družabnem občevanju in posebno pa še na pehanju za delom in v poskusih za zboljšanje življenjskih razmer. Vse to povzroča v notranjosti teh številnih elementov ameriškega prebivalstva negativne nagibe dc Amerike, nagibe, ki lahko postanejo ne varni. To odvrača ljudi od tega, da bi storili za Ameriko vse, kar je v njih močeh To je ogromen predmet, pravi Adamič. Or. omenja eno poglavje v svoji knjigi »My Amerika«. DUŠEVNI ZAKLADI NOVIH PRISELJENCE\ Njegovo največje zanimanje je preceni tev duševnih zakladov ah virov v skupinah novih priseljencev. To je bil njego\ posel zadnjih par let. V kratkem poročilu se to obsežno polje ne da obdelati. O ten izda meseca oktobra svojo knjigo, ki br obsegala 150.000 besed. Njej imajo slediti druge. PREDLAGANA IZJAVA ZA OBRAMBNO KOMISIJO Adamič je nasvetoval Obrambni komisiji, naj za svojo smernico izda sledečo izjavo: »Cilj Obrambne komisije je zagotoviti ffemiel Elrfinka r popolno vključitev vseh elementov našega ameriškega prebivalstva v obrambni program. Med ogromnimi skupinami novih priseljencev ima oči vio no veliko število oseb težave z oziram na ostali del Amerike radi svojih imen in drugih znakov nedavnega ozadja v starem svetu, štirinajst milijonov ljudi, ki jih pač barva loči od drugih, dostikrat ne more zaradi tega prispevati svojega deleža v nadarjenosti in izurjenosti k skupnemu prizadevanju te dežele. Komisija prav dobro ve. da je nezadosten in ne izdaten vsak narodni program, ki ne pritegne vseh ljudi k popolnemu udeleževanju neglede na ozadje, pleme, vero ali barvo.« ODBORI KRAJEVNIH OBRAMBNIH SVETOV Adamič je nadalje svetoval, da naj bo del vsakega krajevnega obrambnega sveta še poseben odbor starih Američanov in novih priseljencev, ki naj gleda na to, da se smernice Obrambne komisije tudi upoštevajo in izvajajo v tistem kraju. Naloga takega odbora bi bila paziti na to. da bi ne bilo nobenih razlikovanj proti črncem ali novim priseljencem zato, ker so črnci ali novi priseljenci, ter delati na to, da se naredi konec takemu razlikovanju. PREDSODKI, NESTRPNOST, STJPERIJORNOST. ENFERIJORNOST Treba se bo lotiti, pravi Adamič, tudi vsega kulturnega ozračja Združenih držav, ki je sedaj vse prepojeno in prežeto s predsodki, nestrpnostjo, dojmi superijornosti na eni strani in občutki na drugi. Saj ni samo to, da imajo stari Američani predsodke proti novim priseljencem, nego tudi ti jih često goje proti onim in drug proti drugemu. Med skupinami novih priseljencev v veliki meri naletijo na predsodke proti črncem. To je zelo zapletena stvar in Obrambna komisija je naprosila Adamiča, naj izdela načrte za to delo. NOVI PRISELJENCI VEČINOMA DOBRI AMERIČANI Kdorkoli se poprime tega dela, pravi Adamič, zlasti pa tisti, ki mu bo neposredno poverjeno tako delo v pisarni Obrambne komisije, naj bo imel pred očmi to, da hočejo biti ljudje malone v vseh skupinah novih priseljencev po pretežni večini in v mnogih primerih so že dobri in popolni Američani, škoda je le to, da tlači nove priseljence in v večji ali manjši meri tudi njihove sinove in hčere, rojene v tej deželi občutek manjvrednosti in defenzivno razpoloženje glede na ostali del Amerike, kar oboje more postati nevarno v zvezi z našo obrambo. Tem občutkom manjvrednost i in negativnim nagibom je treba priti v okom — toda le na pameten in pozitiven način — in sicer s tem, da se bistveno izenačijo z Ameriko kot domovino, kot državo kot idejo — kot svobodno demokracijo. 12 let stare zakonske žene V Indiji je erotično življenje mnogo intenzivnejše kakor pri nas V življenju orientalcev igra veliko, skoraj na pomembnejšo vlogo ljubezen. Erotično življenje je tam mnogo intenzivnejše kakor pri nas Ljudje v indiji so deloma tempe ramen t ne j §1, deloma pa še niso dosegli tako visoke stopnje razvoja kakor mL Z njihovim temperamentom je v zvezi tudi pojav, da začno spolno živeti prej. kakor ljudje pri nas Pri Indih se prebudi erotični čut že med 11 in 12 letom in mnoga dekleta so z 12 letom že omožena. V Indiji je celo kasta, ki skrbi, da so kletna dekleta že zakonske žene in po možnosti tudi matere. Starejša dekleta niso več tako v časteh in tudi izgledov na možitev imajo manj. Čim se prebudi erotični čut, nastane doba snubitve. V Indiji se začenjajo fantje zanimati za dekleta med 17 in 18. letom. V teh letih jih smatrajo starši že za odrasle in jim pomagajo iskati neveste. Ker drže dekleta zelo strogo, morajo fantje zahajati v njihove rodbine. Pa tudi doma dekleta niso prosta. Snubač je dobrodošel, toda na samem nikoli ne more govoriti s svojo izvoljenko. Če bi se mu pa to le posrečilo, bodisi da odide ali pa pošlje ona po svojo prijateljico, ki ostane z za-ljub-Ijencema tako dolgo, da pride kdo izmed domačih ali pa da ženin odide Z našega vidika je to žalostno, ko fant ne more svoje izvodienke niti poljubiti, dokler ne postane njegova žena. Za dekletom hodi fant v Indiji približno eno leto ali dve. dokler nima dekle poleg dote tudi opreme. Ko je končno vse pripravljeno, pošlje fant k nevestinim staršem svoje snubače To so navadno rodbinski člani, največkrat oče ali starejši brat. Le-ta se domeni z dekličinimi starši o vsem, kar je v zvezi s svatbo. Svatba je navadno zelo svečana. Ljudje se večinoma ob takih prilikah zadolže, samo da bi svoje otroke s čim večjim pompom zvezali za vse življenje. Na svatbo so povabljeni vsi sorodniki in znanci. Duhovnikov je na svatbi večkrat kar po deset. Temu primerna je seveda tudi gostija. Poročni obred se prične na vrtu. Le redko, in sicer samo če je vreme neugodno, se prične v hiši Pridejo duhovniki in blagoslove vse, kar je billo prinesene in nakupljeno. Potlej pa stopijo k zaročencema, oblečenima v najlepše obleke. Ženin in nevesta morata priti k poroki 8 svojimi starši. Duhovniki ovijeio ženina in nevesto z volneno, blizu 25 m dolgo nitjo Potem ju mrtresejo z žitom navadno pa z rižem, kot najvažnejšim živilom Indov. Ta obred opremljajo z besedami blagoslova in željo no izobilju. Takoj potem prineso jedi. Nevesta prva poseže v skiledo in vzame iz nje mastni grižljaj, ki ga položi svojemu izvoljencu v usta Ženin ji to vrne. Tedaj pre-režejo duhovniki nit, s katero srta bila ženin in nevesta ovita, in nevesta jo spravi, ker jo bo rabila pri vsakem otroku, kar jih bo rojenih iz zakona, namesto povojev. Seveda je to samo obred in jasno je, da ra- bijo rudi v Indiji prave povoje za otroke. Z nitjo je pa treba šteditL ker nihče ne ve, koliko bo otrok in zato se rabi samo nekaj koščkov Poročna gostija traja najmanj teden dnL Ves čas igra godba in ljudje se vesele. Pa tudi potem še dolgo v rodb;ni ni tišine. Rodbina čaka. kdaj zpčne mladi mož zopet hoditi okrog svojih znancev in jih vabiti na slavnost oploditve. Čim mu namreč žena zaupa, da se nista vzela zaman, je treba ta dogodek probaviti. Zopet prirede sijajno bogato pojedino, na kateri slave bodočo mater. Najvažnejši dogodek je rojstvo prvega otroka ne glede na to, aili je deček ali deklica, Indi menijo, da se lahko sicer začne z deklico, da pa ni nikjer rečeno, da se bo z njo tudi končalo. Številne rodbine so tudi v Indiji običajen pojav. S poroko se za ženo konča tako zvana ljubezenska doba Mož gre na celo, žena pa skrbi za gospodinjstvo. Kakor dekle, je tudi žena prav za prav vedne doma in zahaja lahko samo k svojim sorodnikom. Mož ima več prostosti tudi glede erotičnega življenja. Rad se ozre po drugi, ima pa v primeri z evropskimi možmi to prednost, da mu vera to dovoljuje in da mu žena tega ne sme bran ti. In še eno pravico rma indijski mož, ki je evropski nima, da namreč lahko neplodno ženo zapodi. To se pa ne zgodi pogosto. V takih primerih gredo v Indiji večkrat tako daleč, da sežejo po skrajnem sredstvu. Po nekaterih svetiščih so fakirji, ki jim je dolžnost v takih primerih priskočiti na pomoč. Če v zakonu ni otrok po možev krivdi, se mož nič ne razburja, če rodi žena otroka, ki ni njegov. Možje, gorje vam! V Ameriki sklicuje že več let javno zborovanje Društvo ločenih zakonskih mož. Namen društva je, preprečevati moškim ženitev, češ da nobena ženska ni vredna, da bi postala zakonska žena. Toda tudi žene v Ameriki ne zaostajajo. Ustanovile so Društvo ločenih žen. Ze na ustanovnem občnem zboru so soglasno izjavile, da noben moški ne zasluži, da bi postal zakonski mož, kajti: 1. Mož je len in ljubi udobnost, on pričakuje, da bo žena po obedu pomivala posodo, namesto da bi jo sam pomil. 2. Mož je grob. Zjutraj, ko vstane, mu niti na misel ne pride, da bi prinesel svoji ženi zajtrk v posteljo. Marsikatera žena se mora obrniti z lačnim želodcem na drugo stran, da nadaljuje sladko jutrnje spanje. 3. Mož je brezsrčen in neotesan. Vik in krik zažene, če se vrne žena po polnoči iz kavarne ali kluba, kjer se je nekoliko zabavala s kvartanjem, namesto da bi ji poljubil roko in jo potolažil, če je zaigrala ves denar. 4. Mož je pozabljiv. Vedno pozabi, kdaj ima njegova žena god. 5. Mož je ljubosumen in nezaupljiv. Ce gre žena s kom v kino, je sposoben slediti ji in vstopiti celo v ložo, ne da bi prej potrkal. Razen tega je še vsiljiv. 6. Mož stavi nemogoče zahteve. Hoče namreč, da ima žen aotroke. Zadnja točka je vzbudila na zborovanju slošno ogorčenje. Neka članica odbora je ogorčeno vzkliknila: — Nezaslišano! Torej se to pričakujejo možje od nas! Največja preproga na svetu Letos v februarju so dobile turkmenske delavke, ki izdelujejo preproge Čudno naročilo. Za palačo Sov je tov v Moški, ki bo največje poslopje na svetu, so naročili ogromno preprogo 1.000 kv. m površine. Največje poslopje na svetu bo imelo tudi največjo preprogo. Ta ogromna preproga bo okrašena s klasičnimi turkmenskimi ornamenti. V zgodovini turkmenske proizvodnje preprog je to prvi primer, da bo izdelana tako velika preproga. Dolga bo 128.8 m, šioka pa 8.1 m. Navečja proproga, izdelana za mednarodno razstavo v New Torku, ima površino 540 kv. m. Ruska bo torej malone dvakrat večja. Da bo mogoče izpolniti to naročilo, so morali zgraditi posebno poslopje, ker za tako veliko preprogo niso imeli nobene delavnice. Preprogo tke istočasno 16 žen. Izdelana in v Moskvo poslana bo 7. novembra, za obletnico boljše viške revolucije. Iz Celja —c Regulacija Savinje v peti etapi, v prostorih banske palače v Ljubljani bo v torek 24. t. m. ob 11. dopoldne prva pismena ponudbena licitacija za regulacijo Savinje v drugem delu pete etape od kilometra 23.500 do 24.180, to je do drugega železniškega mostu. Proračun znaša 2 milijona 24.855 din. želimo, da bi bila dela oddana že pri prvi licitaciji, ker je regulacija Savinje v četrti etapi že končana in je nujno potrebno, da se regulacija Savinje nadaljuje brez nepotrebnih presledkov. —c Gradnja mostu in rekonstrukcija ceste. V pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani bo v četrtek 19. t. m. ob 11. druga pismena ponudbena licitacija za gradnjo železobetonskega mostu čez Mestinjščico in za rekonstrukcijo banovinske ceste v Sodni vasi pri Podčetrtku. Proračun znaša 593.091.21 din. —c V celjski bolnici sta umrla v ponedeljek 651etni orožniški narednik v pok. Josip C o 1 n e r od Sv. Jurija ob Taboru in 601etna Marija Mlinar jeva s Spod. Hudinje pri Celju, snažilka na celjski železniški postaji. Na Lavi pri Celju je umrla 831etna preužitkarica Marija Gaber-š k o v a. —c Uboj v Mrzli vasi. pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v torek zaradi uboja 28letni mizar in posestnik Janez Jalovec iz Mrzle vasi pri Čatežu. Dne 23. junija so bili posestnik Franc Baškovec, Janez Jalovec in njegova žena, posestnik Karel Grame in njegova žena ter Karel Radovanovič v Ba-škovčevi zidanici v Mrzli vasi. V zidanici sta se Jalovec in Grame sprla, ker je Jalovec v vinjenosti žalil Gramca, Nato je Grame dejal, da ima pri sebi samokres. Baškovec je opozoril Gramca, naj se ne igra s takimi stvarmi, nakar je Grame pripomnil, da je hotel Jalovca samo prestrašiti. V tem trenutku je skočil Jalovec proti Gramcu in ga vrgel iz zidanice, nato pa so zidanico od znotraj zaprli. Grame je zunaj trikrat ustrelil s samokresom in grozil Jalovcu, nato pa se je umiril in je sedel na tla. Nekaj minut pozneje se je družba v zidanici oxitoč*y«-, da pojde domov. Jalovec je v zidanici pograbil debelo zagozdo. Ko so odprli vrata zidanice, je stopil Jalovec h Gramcu, ki je sedel na travi, in ga udaril z zagozdo s tako silo po glavi, da mu je preklal lobanjo, nato ga je pa še z udarci z zagozdo močno poškodoval po prsih in trebuhu. Gramca so prepeljali v brežiško bolnico, kjer je drugi dan podlegel posledicam preloma lobanje. Janez Jalovec je bil obsojen na 4 leta robije, vdovi usmrčenega Gramca pa mora plačati 10.000 din odškodnine. —c Grd zločin v gozdu. Dne 16. julija je hotel 311etni poročeni rudar Jože Vidic iz Zabukovce pri Grižah v gozdu pri Grižah storiti neki liletni deklici silo. Začel je deklico daviti, ker se je pa deklica branila, jo je z nožem večkrat vrezal v vrat. Pohot-než ni izvršil nameravanega dejanja, ker je začela deklica klicati na pomoč. Kmalu so prihiteli ljudje, nakar je Vidic pobegnil. Okrožno sodišče v Celju ga je v torek obsodilo na 1 leto in 4 mesece robije. —c Kazen za vlom. Zaradi vloma se je zagovarjal v torek pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju 291etni pekovski pomočnik Slavko Gorenjak iz Nove vasi pri Celju. Gorenjak je v noči od 9. na 10. julija vlomil skozi zamreženo okno v jedilno shrambo pekovskega mojstra Rudolfa Mlakarja v Komenskega ulici in odnesel 5 kg slada, usnjato torbico za kasiranje, vloženo sadje in razne druge jest-vine. škoda je znašala 1420 din. Gorenjak je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 2 let, Rudolfu Mlakarju pa mora plačati 1420 din odškodnine. —c Nesreča ne počiva. Ko se je v nedeljo vračala družba romarjev s Svetih gor z vozom domov, se je voz prevrnil. Pri padcu se je 421etni hlapec Florijan cepin iz Gubnega pri Pilštanju močno poškodoval po glavi in po rokah. 21 letna posestnikova hči Julka Jugova iz Gostincev pri Podčetrtku pa je dobila poškodbe po glavi. — V Malih Grahovšah pri Sv. Lenartu nad Laškim je konj brcnil 491 etno posestnico Marijo Jančičevo in ji zlomil desno roko v zapestju. — V nedeljo je 171etni mesarski vajenec Anton Krofi iz Lesičnega pri Pilštanju pri klanju padel in si zlomil desno roko v ramenu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Smrt blage žene. Pri svoji hčeri edinki ge. Mariji Rusovi, soprogi državnega tožilca g. dr. Davorina Rusa v Celju, je umrla v torek dopoldne v starosti 79 let ga. Marija Kinclova-Adamova, ugledna posestnica in gostilničarka iz št. Jurija ob juž. železnici. Pred tedni je hudo obolela, tako da so morali oddati v celjsko bolnico, od koder so jo prepeljali v stanovanje njene hčere, kjer je v torek za vedno zaspala. Pokojna je bila daleč okrog znana kot neumorno delavna in skrbna gospodinja ter izredno blaga žena in mati. Bodi ji ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožaljo! Iz Kranja — Jezerska costa je ž*' spraineksi rana. Kakor smo že poročali je sedaj v gradnji modernizacija ceste Kranj—Britof. Z deli na cestišču so pričeli že začetek junija, toda so kmalu morali z delom prekiniti, zaradi pospešen j a dograditve na ostalih cestiščih. Po nekaj tednih so zopet pričeli z rednimi deli in tako so te chA končali s sprameksiranjem jezerske ceste od Pokojninskega zavoda pa do kokriškega mostu. Sedaj nadaljujejo s sprameksiranjem onkraj mosta na Primskovem. Ko bo delo končano tudi na Primskovem, bo mestna občina naprosila obcestne hodnike in kanalizacijo vse do Gorjančeve gostilne. — Meter : Vaga-, v nedeljo dopoldne se je na igrišču SK Kranja vršila zanimiva nogometna tekma kranjskih trgovskih pomočnikov za prehodni pokal trgovskega združenja. To je bila že tretja tekma za ta pokal, katerega so dosedaj izmenično pridobili zastopniki > metra t in »vage«. Kot prejšnja nastopa, tako je bil tudi ta v znamenju ogorčene borbe za prestiž vagine in metrske konkurence. V prvem polčasu igre je »meter« s centimetrsko natančnostjo zabil 3 gole, »vaga« pa je potegnila samo dvakrat. V drugem polčasu pa je bila »vaga« odločno boljša in je ponovno dvakrat potegnila na svojo stran, d očim se je »meter« poslabšal za cel d encime ter. Na koncu pa je rezultat vseeno ostal s 4:4 neodločen Vkljub podaljšku je nato ostalo pri prvotnem razmerju in odločiti je moral žreb. Pri tem pa je »meter« za milimeter točno zadet ko si je izbral podobo na odločujočem novcu. To pa ni bilo po godu »vaginim« kibicom, ki so se pričeli jeziti, češ da je žreb nepravičen in celo goljufiv, ker vedno napačno pokaže. Pristaši >metra« pa so zagovarjali žreb kot najboljšega razsodnika in so trdili, da je baš on pokazal kako je v današnjih Časih »meter« pravičnejši od »vage«, kateri do kilograma vedno manjka nekaj dekagram ov. Naj bo tako ali tako, mi smo se tej zanimivi tekmi nasmejali do solz. 186 ljubezni Mathurina se je zdrznila, kakor da ga hoče zapoditi. Obrnila se je proč, ne da bi ponovila svojo željo. — Mati Gaelova, prišel sem k vam, da se pomeniva o BertrandL Starka se ni hotela ozreti na ta obraz, kakor da ji je preveč zopern___ali pa predrag. Toda iz oči, ki jih je tako trdovratno obračala v stran, so pritekle solze. — Bertranda!... je zamrmrala. — Odpustite ji, kaj ne? _ Nimam pravice j a z. (Naglasila je besedo ,jaz') odreči ji svoje odpuščanje. Renaud se ni zmenil za dvoumnost teh besed. Nadaljeval je z vso vnemo: _ Torej, je še mogoča sreča za to nesrečnioo in za vas samo. Pokličite ubogega otroka k sebi ali pa pojdite sami po njo, mati Gaelova. Sprejmite izobilja polno življenje, ki sem ga ji hotel pripraviti, ki ga pa noče sprejeti od mene, Od vas sprej- me to, česar ni hotela sprejeti iz mojih rok, kajti njeno srce pripada mojemu smrtnemu sovražniku. Toda vi boste iz sočutja do nje in njenega nedolžnega sinčka gotovo dovolili, da znova poskrbim za vaše življenje. Moja vroča želja je združiti vas znova z Bertrando in nesrečno bitje, ki je pravkar tu prepevalo in delalo. Vaša vnukinja se bo prezgodaj izčrpala, če bo tako naporno delala. Tega ne morem več trpeti. Pomagajte mi preprečiti njeno prenaporno delo. Sprejmite od mene toliko denarja, kolikor se vam zdi potrebno. Razumete? ... Ne vem, kako naj se izrazim... Tako ste ponosni! Mathurina je še vedno molčala. Po zgubanih licih so ji počasi tekle solze. — Oh, — je dejal markiz z izpremenjeriim glasom. — Strašno je videti solze na vašem obrazu. Usmilite se me vsaj vi. Dovolite mi to največjo milost, da popravim po možnosti to, kar je zakrivila neprer a čun 1 jiva usoda. Starka je zadrhtela. Utihnilo je njeno tragično ihtenje — še bolj tragično za to, ker je bilo tiho in zadušeno. Njen pogled se je obrnil na Renauda. Bil je kakor vse uničujoča strela. — Nepreračunljiva usoda, — je ponovila. Nepopisni je bil njen prizvok. Markiz de Valcor se je zdrznil in prebledel. Ta mož, ki je kljuboval valovečemu parlamentu, ki se je postavil proti javnemu mnenju in zakonom, mož izrednega poguma je sklonil čelo pred siromašno st?rko — Kaj ste storili z Mathiasom? — je pripomnila. i — Mar ste uničili tudi. njega? — Z Mathiasom, — je ponovil markiz živahno. — Upal sem, da dobim tu vesti o njem. — Odkar je odšel ni nobene vesti o njem. Sicer pa, kako bi se tudi mogel oglasiti? Poverili ste mu tajno poslanstvo. Gotovo ni smel povedati, kam ste ga poslali — Kaj pa mislite? Mar niste dobro vedeli, da odhaja v Ameriko? Preskrbel sem mu službo v on-dotnih svojih tovarnah. Ali bi vam bil ljubši, če bi se ukvarjal tu s tihotapstvom? — Odgovorite mi! — je zahtevala starka. — Ali ga bom še kdaj videla? Ali bom še kdaj videla svojega sina Mathiasa? — Častna beseda, da verujem in upam v to. Toda starka je slutila, da je markiz sam v skrbeh. Začutila je v njem nemir, ne da bi mogla uganiti njegov vzrok. Odkimala je s sivo glavo in zamrmrala: — Ah, ne bi bila smela zadržati božjega gneva. Kako spoznati to, kar so izražale te besede? Kako popisati to, kar se je godilo v tej uti? Renaud je bil nedvomno opazil ta propad negotovosti, upa in nepremagljive nežnosti. Njegove roke so se sklenile. Njegove oči, ki niso poznale solz, so postale naenkrat vlažne. — Dovolite mi, storiti nekaj za vas, za Bertrando. Rotim vas! — je prosil. — Ne, — je odgovorila starka odločno. — Od markiza de Valcora ne sprejemam ničesar. — Od markiza de Valcora, naj bo, — je dejal. — Toda ... toda — od vašega___ Približal se ji je tako, da se jo je skoraj dotikal. Njegov pogled je prodiral v prozorne in razširjene oči, ki so se bile napolnile z izredno tesnobo. Ali se je pripravljal izgovoriti še eno besedo? Ali je hotel prijeti stare roke, ki so se bile dvignile in zadrhtele? Ali je hotel pasti na kolena? Drgetanje njegovih usten je kazalo na to. Vendar pa ni zbral v sebi dovolj poguma. Obstal je skrušen, kakor da je zagledal pred seboj nepremagljivo oviro. Neupogljiva starkina volja ga je bila osupnila in razorožila. Starka ni hotela slišati groznega priznanja. On je videl to, on je to čutil in bil je ves iz sebe. Gotovo ji ni bil nevaren. Ali ni bil prestal preizkušnje? To mučeništvo, vzvišene neizmerne materine ljubezni bi ga gotovo ne izdalo. Ona pa ni hotela prevzeti nase del njegove krivde. Iz globine svoje gmotne bede in svojih moralnih muk ni hotela podati roke v to pomoč in to bogastvo, v ta prekipevajoči vir vseh posvetnih radosti. Nikakor ne, niti za to ne, da bi rešila Bertrando. Niti zato ne, da bi mogla nositi na rokah svojega pravnuka, neznanega otrocička, ki je zdaj njegova podoba prešinjala njeno staro, pusto, samotarsko srce. Ne, ta mož, stoječ tukaj z njo v silnem hrepenenju, da bi ji mogel zaklicati besedo, v kateri je upal najti kapljico miru, kapljico osvežitve v peklenskem ognju, ta mož borbe in dobičkaželjnosti, ki je tako drzno igral zahrbtno vlogo proti usodi in ki se je končno zgrozil nad svojimi zmagami, ta mož ni smel biti deležen božje milosti, da bi lahko zaklical: Mati moja! Z enim samim pogledom, z divjim naporom svoje volje je zadržala besedo na njegovih ustih. Zapovedala mu je molčati, sama je pa znova povzela besedo: Urejuje Josip gajjMBigg // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof J J Vsi v Ljubljani Letos bo primanjkovalo drv Oblasti naj bi začasno prepovedale Izvoz drv iz Slovenije Maribor. 10. septembra Že lansko jesen in zimo so se ljudje le s težavo oskrbeli s potrebnim kurvom, posebno pa še z drvmi. Izvoz iz naših krajev je že Lani zavzel tolik obseg da ni le poskočila cena, ampak da drv sploh ni bilo dobiti. Seveda so bili pr; vsem zopet najbolj prizadeti revnejši aleji, ki so jim drva edino kurivo in ki visokih cen niso zmogli, niti si niso mogli nabaviti zadostne kolči-ne premoga, ki tudi m poceni Kakor vse kaže. pa bodo letos s kurivom nastopile še večje težave. Ne le, da b«» cena mnogo višja od lanske, ampak drv za kurjavo ne bo niti dovolj na razpolago Že zdaj naši trgovci s kurivom zastonj obiskujejo pohorske in kobanske kmtte. ki so drva spravili že mnogo prej vpromet Utegne se celo zgoditi, da bodo trgovci s kurvom morali drva za kurjavo uvažat- od drugod, kar bo za na*e mesto pravi paradoks: imamo pred nosom Pohorje in Kozjak, ki sta oba bogata na lesnem kurivu, pa bomo morali po drva drugam. Se mnogo prej, ko je bila izdana uredba o maksimiranih cenah kuriva, so naše kraje preplavili trgovci in prekupčevalci Iz drugih banovin, ki so nakupili ogromne množine lepih in suhih bukovih drv. Kot smo že omenili v enem prejšnjih člankov, pri teh kupčijah naši kmetje in domačini niso bili udeleženi, kajti drva, ki so šla letos v promet, so bila pripravljena in pokupljena za nizko ceno že lani aJlt še prej in so jih v ugodnem trenutku letos domači veletrgovci in prekupčevalci spravili v denar. Seveda s precejšnjim dobičkom, da marsikateri kmet sedaj obžaluje svojo nagi ico pri prodaji. Medtem so redki domači trgovci, ki prodajajo po mestih kurivo na drobno, ki so si lahko oskrbeli zadostne množine in kar je še važnejše — po zmernih cenah. V tem pogledu uredba o maksi-mirariih cenah v naših krajih ni imela pra-veg.i učinka. Prodaja drv s strani domačih velctrgovcev in prekupčevalcev je nenadoma po objavi uredbe zastala, zaslužek se jim je zdel premajhen. Potem pa so se pojavili kupci z onstran Kolpe in Sotle, ki so nudili cene nad onimi, določenimi z uredbo. Kupčija je zacvetela. PokupHi so vse razpoložljive zaloge, cena je ponekod dosegla tudi 600 din za klaftro cepanic, franko nakladalna postaja Domači trgovci so seveda ob taki konkurenci bfli brez moči. saj jih je le malo med njimi, ki bi utegnili z drvmi uganjati špekulacijo. Morali so ostati praznih rok in zdaj ne vedo prav, kje bodo dobili drva in po kakšni ceni. Nenadna podražitev drv, ki jih po mak-simiranih cenah skoraj ni dobiti, je občutno zadela v prvi vrsti prebivalstvo po mestih. V velikih skrbeh za kurivo so tudi naši uradi, predvsem pa šole po mestih in na deželi. Vrednost trdih drv za kurjavo je po starih proračunih preračunjena na 220 do 300 din za klaftro. kar je daleč pod se- BELI KVARTET danjimi cenami. Za letos so si nabavili pač manjše količine, ki pa ne bodo zadoščaJe za vso zimo Nevarnost bo torej, da bodo morale šole sredi zime prenehati s poukom, posebno one, ki si zaradi sistema peči, prirejenih le za drva. ne bodo mogle nabaviti premoga Odločujoči činitelji bi naj že zdaj mif.lili na posledice. Iste neprilike do- j življa tudi učiteljstvo. ki prejema za kurjavo iste zneske kot pred leti, ko je uradno določena vsota vsaj približno odgovarjala tedanjim kupnim cenam. Neprilik v zvezi s podražitvijo in pomanjkanjem kuriva pa je še mnogo in vseh niti ni možno predvidevati. Zdaj, ko je še čas, bi mora'le oblasti izdati strožje odredbe, ki bi zaščitile potrošnike kuriva pred spekulacijo in izkoriščanjem. Čeprav že nekoliko pozno, pa naj bi se do nadaljnjega prepovedal vsak izvoz drv iz naše banovine, kot je to v interesu prebivalstva storila banovina Hrvatska. Uvideti je že končno treba, da od pretiranih cen naš kmet nima nikakega haska. ves presežek izgine v žepe raznih baranta-čev. Naši kraji v tem pogledu ne smejo biti več zlata jama za prekupčevalce m spekulante, ki se pritepejo z vseh vetrov. Povedati je treba Še, da imajo naši domači ve-lctrgovci in prekupčevalci še velike zaloge drv, ki čakajo še višje cene. Tudi nje naj bi oblast prisilila k prodaji po uradno določenih cenah in seveda le za domače pot r eb e! —ob— FTorence Riee, Una Merkel, Ann Rntherford, Mary Ho\vard. — Četvorica najmlajših hollv-vooodskih talentov v globoki in pretresljivi filmski drami i« bolnicarskega življenja. Film o mladem dekletu, ki je iskala bogatega moža — a je našla ljubezen in srečo. DANES PREMIERA! — Ob 16., Vj. in 21. uri. _ KINO SLOGA, tel. 27-30 Sokolsko slavje v obmejnem št. Ilju Koncert na letnem sokolskem telovadišcu je je dosegel lep uspeh Maribor. 10. septembra Po skoro dveh letih je naša obmejna sokolska postojanka doživela spet nadvse lep uspeh. Preteklo nedeljo je priredilo agilno sokolsko društvo v Št. Ilju na svojem letnem telovadišču koncert narodnih pesmi, pri katerem sta sodelovala pevska zbora »Jad ran-Na nos« in »Drava-* :z Maribora, ki sta ubrano odpela venec narodnih in umetnih pesimi. Zbor ».Ta d ran-Na nos« je odpel Aljaževo »Na dan Slovan«, Dcvovo »Splavar-sko«, Maroltovo »Barčico«, GotovČevo »Omili mi u selu divojka«, Devovo »Je upihnila luč« in Znjčevo »U boj«. Zatem je pevski zbor želczničarskega glasbenega društva »Drava« odpel Foersterjevega »Spaka«, Juvančevo »Šopek«, Adamičevo »ZavHSki fantje«, Novakovo »Sanak spa va«, Pavčičevo »Potrkan ples« in Mirkovo »O pohorskem kmetu«. Oba zbora skupaj pa sta izvajala Ipavčevo »Planinsko rožo«. Jerebovo »O kresu«, Medvedovo »Na okno trka tić droban«. Mirkovo »Kolo«, Jenkovo »Slovenec, Srb. Hrvat«, Hajdrihovo »Morje Adrijansko« in Juvančevo »Slovansko« Sokolstvo, ki je napolnilo obširno telo-vadišče, je spremljalo pesmi z največjo pozornostjo in sta bila pevska zbora deležna toplega priznanja viharnega odobravanja. Po uspelem koncertu se je vršila na telovadišču bratska zabava, ki je trajala " se do odhoda poslednjega vflaka. Na lepem uspehu te sokolske prireditve v Št. Ilju moramo izreči pohvalno priznanje neumornim sokolskim delavcem s starosto br. J. Rogličem na čelu Pregled vremena v avgustu Letošnji avgust je bil hladnejši in na padavinah bogatejši od lanskega Maribor, 10. septembra ] bal izmed 746.2 in 723.2 mm in je povpreč- Najtoplejši dan v minulem mesecu je bil 10. avgust z 28.8 stopinj v senci, najbolj hladno pa je bilo 25. zjutraj, ko je živo srebro padlo na 3.4 stopinje. Razlika med najvišjo in najnižjo toploto je tedaj v avgustu pokazala 25.4 stopinj. Vročih dni s toploto 25 stopinj in višjo je bilo samo 5, kar je za avgust zelo redek slučaj. Povprečna avgustova toplota je letos znašala 16.2, povprečna maksimalna 21.4 in povprečna minimalna 10.9 stopinj. Da bi videli, za koliko je bil pretekli mesec mrzlejši kot lanski, omenjamo, da je v lanskem avgustu dosegla najvišja toplota 32.3 in najnižja 10.0 in da je bilo zabeleženih 20 zelo vročih dni. V preteklem avgustu je 17krat deževalo, enkrat pa je padala redka toča med deževnim nalivom. V 17-tih padavinskih dnevih je padlo 145.8 mm dežja. Na posamezen deževni dan je povprečno padlo 9.1 mm in pride okrog 4.7 mm na vsak dan v avgustu. Najobilncjši padavinski dan v je bil 20. avgust, ko je višina padavin dosegla v 8 urah in 55 minutah 45 milimetrov. V lanskem avgustu pa je dosegla mesečna višina dežja približno samo polovico letošnje in ie bilo tudi deževnih dni manj. Zračni tlak se je v minulem mesecu gi- ni mesečni tlak dosegd 739.3 mm. Najvišja zračna vlažnost je v preteklem avgustu dosegla 93%. najnižja 48% in povprečna mesečna vlažnost 77r/c Na j vlažne j ši je bil 20. avgust, ki je bil obenem tudi najbolj moker dan v celem avgustu. Najbolj suho vreme je v minulem mesecu vladalo v splošnem v prvi tretjini avgusta, sredina avgusta je bila povprečno najbolj deževna zadnja tretjina pa je biLa že bolj podobna jeseni kakor poletju. V minulom v g ust u je pokazala povprečna oblačnost 5.2 desetine z oblaki zastrtega neba. V vsem mesecu ni biflo opaženega niti enega popolnoma jasnega dneva, D dni je res bilo le zelo malo oblačnih, 7 dni pa pretežno oblačnih. V Mariboru je bil pretekli avgust slabo vetroven. Brez vetra je bilo zabeleženih 5 dni. Najpogosteje je pmal južni veter, ki je od časa do časa prinašal oblake s krajšimi deževnimi nalivi. Končno Še omenjamo, da se je slišalo v sedmih dnevih grmenje spremljano z bliskanjem. K sreči so nevihte Mariboru m najbližji okolici tudi letos prizanesle in razen kratkotrajnih telefonskih motenj ni bilo večje škode, ki bi jo bilk, vredno posebej omeniti. Marifrsrske In okoliške novice — Protituberkulozna liga v Mariboru prosi edinice Sokola in vsa društva na področju obeh srezov Maribora, da pošljejo PT ligi v Mariboru obračune, odnosno vrnejo nabiralne listke, ki so jim bili poslani za letošnji proti tuberkulozni teden. — Šahovske novice. šahovska sekcija SK Železničarja priredi tudi letos šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Turnir se bo pričel v petek 13. septembra ti. ob 20. v kavarni >Orient«. Igralni dnevi so v ponedeljek, sredo in petek, dočim se prekinjene partije odigravajo po dogovoru med tednom. Prijave se sprejemajo v četrtek 12. t. m. od 20. do 21. ure v kavarni >Orient«. Prva polovica udeležencev praj-me nagrade, prvo plasirani pa Se častno priznanje v obliki pozlačene plakete. Pravico udeležbe imajo člani šahovskih klubov > železni čar j a«, »Mariborskega šahovskega kluba«, šahovskega kluba >Vidmar« in >Maratona«. — Vsem sodelujočim statistom In otrokom pri igri »Cvrano de Bergerac« se sporoča, da bo vaja dre vi ob 20. — Vino bo drago. V Slovenskih goricah se oglašajo kupci, ki ponujajo za staro vino po 7 din za liter. Tako visoke cene vino še ni imelo. Kdor bo letos hotel »utopiti« svoje skrbi v vinu, tega bo to drago stalo. — Dvodnevni tečaj za k on serviran je sadja In zelenjave bo dne 20. in 21. septembra t-1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Za hrano in prenočišče skrbe tečajnice same. Udeležbo je treba prijaviti z dopisnico na ravnateljstvo šole. — Drzen vlom so izvršili doslej še neznani zlikovci v trgovino Petra Zorka v Pekrah pri Mariboru. V notranjost trgovine so prišli vlomilci na doslej še nepojasnjen način oči vidno Iz kuhinje. V trgovini so stikali za denarjem, ki ga pa niso našli. Odnesli so razne tobačne izdelke ter nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti okoli 9000 orožniki že na sledu. din. Vlomilcem so — Mojster »Beloglavec« ln njegovi učenci. Brlek Jakob, pos. pri Sv. Barbari v Halozah je bil na svojem poljskem delu opozorjen, da sumljivi »moskaracl« postopajo okoli hiše. Prišel je še pravočasno, ko je še mlad fante skušal za drugimi pobegniti. Komaj 17-letni dečko očividno še ni dovolj Izurjen v poslih, se splaziti skozi okno v tujo sobo in tu iz omare jemati tuj denar (bdlo ga je za 680 din "i. Takoj se je prestrašil in lepo priznal vse, kako je pri iskanju za kakšen posten zaslužek na potu srečal starejšega moškega, ki je po Mariboru znan pod imenom »Beloglavec« in ki ga je »vzel v svojo šolo«. Najprej teoretično, da mu je razložil, kako se pride do mesta, kjer je hranjen denar. Na to ga je pripravil do prvega praktičnega poskusa s tem, da ga je privedel v Haloze do te, očividno mu že znane hiše. Ker je bilo okno zamreženo, se mu je zdel dečko boij pripraven, kot je on sam, ki je ostal na straži. Udeležen je bil še drugi slič?n »vajenec« mojstra »Beloglavca«, ki pa jo je z »mojstrom« vred še pravočasno —- od-kuril. — Od sovraštva do požiga. V noči od 7. na 8. septembra je posestnicl Mariji Sor-šak v Leskovcu obč. Crešnjevec pri Pra-gerskem zgorela še ne dograjena hiša odnosno je zgorelo na tej hiši shranjeno seno m slama v skupni škodi 20.000 din. Na vprašanje kdo bi bil požigalec. se je splošni sum takoj obrnil na soseda, ki ga ni bilo niti blizu, ko je gorelo, dasi je bil tudi on v nevarnosti. Tudi je splošno znano, da je tudi pri njem že večkrat gorelo, očividno podtaknjeno ln s špekulacijo na zavarovanje. Nadalje ga sosednje tudi ob-doižujejo, da nastane ogenj povsod tam kjer on hrani svoje seno. Osumljeni skuš^ vse te in še druge obdolžitve utajiti. Ker pa je podana nevarnost vplivanja na ob-dolžeče ga priče, so ga orožniki iz P rage t-skega začasno spravili na varno. — Obtesani les si je »izposodil«. Diopst Jakob, rudar v Tokraju obč. Meža si postavlja nov listnjak, pa rabi poceni les ln ki je pri rokah. Vsi ti pogoji so bili podani ori sosedi Merkač Tereziji, ki je imela ob ~esti že obdelanih 12 komadov baš takega >sa. S takim »izposojilom« pa lastnica lesa ;ii zadovoljna, Še manj pa bo med tem ie ovadeni »izposojevaleč«. — Nočno lekarniško službo Imata tekoči • eden Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3, tel. 22-70, in Vidmar-;eva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem rgu 20, tel. 20-05. — Športne ve*t*. V nedeljo 15. t. m. se nadaljuje tekmovanje za prvenstvo Slovenske nogometne zveze. Odigrano bo tretje kolo in je spored naslednji: v Mariboru SK železničar : SK Olimp, v Trbovljah SK Amater : ISSK Maribor, v Ljubljani SK Mars : SK Kranj ln na Jesenicah SK Bratstvo : SK Ljubljana. V nedeljo bo tradicionalni »Pohorski tek« na progi Ruška koča —Pohorski dom, razen tega pa še prva kolesarska dirka na našem Pohorju, in sicer od odcepa ceste k Pohorskemu domu do Ruške koče. — Ljubitelji tu.fih kolen 30 zadnje dni spet postali drznejši. Včeraj sta izginili spet dve kolesi, žrtvi sta krojaški pomoč- Ceški \/ Wt \ rjy TT C;TP¥ TTfclC^fcl^ T¥T smo morali pri premieri velefllm TniUilIl 5iUU£niJ£ v januarju kljub stalno razprodanim predstavam deseti dan staviti iz programa, ker nismo mogli predvajanja podaljšati, ker je bil film že terminiran v Splitu. Iz tega razloga ponavljamo na splošno zahtevo naših obiskovalcev to izredno posrečeno zabavno in duhovito Češko delo. — Vsakdo, kdor ga še ni videl, naj si ga ogleda, ker mu ne bo žal! Blagajna odprta od 11. do 12. in od 15. ure dalje! Predstave ob 16., 19. ta 81. uri. KINO UNION, tel. 22-21 nik Stanko Blokar iz Dolgoš in železničar Vinko Horvat iz Studencev. Prvemu je izginilo kolo znamke »Harieon^ z evid. številko 2-18853S, vredno 1200 din, drugemu pa kolo znamke »Rlksi« z evid. št.2-196113, vredno 1500 din. V čakalnici kina Uniona pa je neki tat ukradel s kolesa tkalke Slave Leskovčeve s Pobrežja dinamo luč, vredno 300 din. — Uprava splošne bolnišnice v Mariboru sporoča: Zaradi velikega navala porodnic sta septični kakor tudi aseptični odsek tukajšnjega porodniško - ginekološkega oddelka prenapolnjena, tako da niti redno vzdrževanje snage in drugih preventh nih ukrepov ni mogoče. Zaradi tega je za dobo desetih dni ukinjen sprejem bolnic na ta oddelek In se sprejemajo samo patološki ali pa zdravniške noge neogibno potrebne bolnice. Vsi lažji primeri in pa primeri, ki zdravniško niso nujno indicirani. se bodo odklonili. Na to se opozarja občinstvo, da porodnice ne bodo brez uspeha iskale pomoči na tukajšnjem porodniško - ginekološkem oddelku. — V Studijski knjižnici se s 11. septembrom uvedejo zopet deljene uradne ure. Knjige se bodo izposojale vsak delavnik od pol 4. do pol 7., ob sobotah od pol 4. do pol 6. V istem času bo odprta tudi čitalnica. — Sprejem abi turi en to v v V. razred državne učiteljske šole v Mariboru. Rok za prošnje je podaljšan do 20. septembra. — Zahvala. V spomin na blagopokojnega dvornega svetnika g. dr. Josipa Kronvogla je darovalo tuk ijšnji Protituberkulozni ligi Olepševalno društvo v Mariboru 200 din, Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Mariboru pa 150 din. Prav iskrena hvala! — PredstojniŠtvo mestne policije v Mariboru poziva vse lastnike orožnih listov, da poravnajo v teku meseca sepf^ -b 16. uri z ž M. kapelice sv. Janeza Krstnika. na pokopališče k Sv. Krilu. LJUBLJANA — MARIBOR, dne 10 sept. 1940. AUBDlf RL'DOLF, IGNACIJ, JOŽEF, LKOPO?^ — sinovi, in ostalo sorodstvo. MOJ zdravnik mi je dejal, da se Ho-ceL vsebovan v tej po-eebed hreni za koto. pridobiva iz skrbno iz-b ranah mladih živali. Globoko prodre v kožo In dovaja ji hrano ki je potrebna, da postane čvrste, sveža in mlada. Biooel je iznašel neki glasoviti dermatolog. Zdaj Je Biocal kombiniran z rožnato kremo Tokalon ba& v pravem razmerju, da lahko redi kožno tkivo. Uporabljajte 'o kremo zvečer, ajutaad pa uporabljajte beio kremo Tokalon. V 3 dneh Vam bo pokazala poV da ee rešite napak svoje polti in ohlapnih mišic lica, Pri poizkusih, ki jih je na kliniki neke znane univerze ta dermatolog napravil na ženah v starosti od 95 do 72 let, so gube izginile v roku Šestih tednov. Louis Adamič o obrambi Amerike Naš sloveči rojak kot svetovalec pri ameriški vladni komisiji narodne obrambe Nedavno smo poročali, da je znani ameriški pisatelj Louis Adamič prevzel v začetku julija važno in odgovorno mesto svetovalca pri vladni komisiji narodne obrambe in da je on prvi Slovenec in Ju-gosloven, ki ga je doletelo tako visoko vladno odlikovanje in priznanje v Združenih državah ameriških. Da se ni ameriška vlada zmotila, ko je imenovala Adamiča za svetovalca pri omenjeni komisiji, da so ameriški novi priseljenci dobili ž njim v Narodnem obrambnem svetu veščega in iskrenega zastopnika, ki temeljito pozna vse njihove križe in težave in težnje, in da se Adamič zaveda svoje težke naloge v polni meri. vse to je dodobra razvidno iz razgovora, ki ga je imel ob koncu julija v VVashingtonu z novinarji in čigar vodilne misli so na splošno navedene v sledečih odstavkih: SMOTER NJEGOVIH PREDLOGOV EN NASVETOV Predlogi in nasveti, ki jih je Adamič predložil Narodnemu obrambnemu svetu, se seveda predvsem tičejo novih ameriških priseljencev in pa vprašanja, kako na pameten način pridobiti njihove številne skupine za iskreno sodelovanje v vseh obrambnih prizadevanjih v Ameriki. NJEGOV SPLOŠNI PREDLOG Po Adamičevem mnenju se morajo skupine novih priseljencev kot take pritegniti v obrambna prizadevanja v njihovem čustvovanju, razumu in delovanju. Silni sunki usodnih dogodkov v starem svetu so v milijonih in milijonih ljudi med ameriškim prebivalstvom vzbudili popolno zavest njihovega še nedavnega ozadja v stari domovini, še preden so se Združene države ameriške očitno zapletle v sedanjo svetovno krizo. To novo zavest morajo v večini primerov izkoristiti tisti, ki imajo obrambo v rokah, kajti mnogi novi Američani med tistimi, ki so bili rojeni v Evropi, kakor tudi med njihovimi otroci, rojenimi v Ameriki, zametujejo nove ideje, to pa ne morda samo, ker so Američani, nego tudi zato, ker prihajajo ali izvirajo iz Anglije. Norveške, Francije, Holandske. Belgije, Danske, češke. Slovaške, balkanskih držav itd., in pa seveda tudi zato, ker so židje ali katoličani. Mnogo prizadevanja in pozornosti bo treba posvetiti dejstvu, da tišči k tlom večino oseb v skupinah novih priseljencev, ki štejejo nad 40 milijonov, če se vključijo v to število tudi njihovi v Ameriki rojeni otroci, občutek manjvrednosti ali inferiornosti pa defenzivno razpoloženje glede na ostali del Združenih držav, ker se imajo za >foreigners«, ker so njih imena Star-zinski ali Križmančič ali Jurgelionis ali Constantidines ali Aaltonen, in ker nalete na razlikovanje v šoli. na cesti, v dru žabnem občevanju in posebno pa še na pehanju za delom in v poskusih za zboljšanje življenjskih razmer. Vse to povzroča v notranjosti teh številnih elementov ameriškega prebivalstva negativne nagibe do Amerike, nagibe, ki lahko postanejo ne varni. To odvrača ljudi od tega, da bi štorih za Ameriko vse, kar je v njih močeh To je ogromen predmet, pravi Adamič. Or omenja eno poglavje v svoji knjigi >My Amerika«. DUŠEVNI ZAKLADI NOVIH PRISELJENCE* Njegovo največje zanimanje je preceni-tev duševnih zakladov ali virov v skupi nah novih priseljencev. To je bil njego-posel zadnjih par let. V kratkem poročil; se to obsežno polje ne da obdelati. O ter: izda meseca oktobra svojo knjigo, ki b< obsegala 150.000 besed. Njej imajo slediti druge. PREDLAGANA IZJAVA ZA OBRAMBNO KOMISIJO Adamič je nasvetoval Obrambni komisiji, naj za svojo smernico izda sledečo izjavo: »Cilj Obrambne komisije je zagotoviti popolno vključitev vseh elementov našega ameriškega prebivalstva v obrambni program. Med ogromnimi skupinami novih priseljencev ima očividno veliko število oseb težave z oziram na ostali del Amerike radi svojih imen in drugih znakov nedavnega ozadja v starem svetu, štirinajst milijonov ljudi, ki jih pač barva loči od drugih, dostikrat ne more zaradi tega prispevati svojega deleža v nadarjenosti bi izurjenosti k skupnemu prizadevanju te dežele. Komisija prav dobro ve da je nezadosten in neizdaten vsak narodni program, ki ne pritegne vseh ljudi k popolnemu udeleževanju neglede na ozadje, pleme, vero ali barvo.« ODBORI KRAJEVNIH OBRAMBNIH SVETOV Adamič je nadalje svetoval, da naj bo del vsakega krajevnega obrambnega sveta še poseben odbor starih Američanov in novih priseljencev, ki naj gleda na to, da se smernice Obrambne komisije tudi upoštevajo in izvajajo v tistem kraju. Naloga takega odbora bi bila paziti na to, da bi ne bilo nobenih razlikovanj proti črncem ali novim priseljencem zato. ker so črnci ali novi priseljenci, ter delati na to, da se naredi konec takemu razlikovanju. PREDSODKI, NESTRPNOST, SUPERIJORNOST. ENFERIJORNOST Treba se bo lotiti, pravi Adamič, tudi vsega kulturnega ozračja Združenih držav, | V življenju orientalcev igra veliko, skoraj napomembnejšo vlogo ljubezen Erotično življenje je tam mnogo intenzivnejše kakor pri nas Ljudje v Indiji so deloma temperamentne j ši, deloma pa še niso dosegli tako visoke stopnje razvoja kakor mL Z njihovim temperamentom je v zvezi tudi pojav, da začno spolno živeti pTej. kakor ljudje pri nas Pri Indih se prebudi erotični čut že med 11 in 12 iletom in mnoga dekleta »o z 12. letom že omožena. V Indiji je celo kasta, ki skrbi, da so kletna dekleta že zakonske žene in po možnosti tudi matere. Starejša dekleta niso več tako v časteh in tudi izgledov na možitev imajo manj. Čim se prebudi erotični Čut, nastane doba snubitve. V Indiji se začenjajo fantje zanimati za dekleta med 17 in 18. letom. V teh letih jih smatrajo starši že za odrasle in jim pomagajo iskati neveste. Ker drže dekleta zelo strogo, morajo fantje zahajati v njihove rodbine. Pa tudi doma dekleta niso prosta. Snubač je dobrodošel, toda na samem n;koli ne more govoriti s svojo izvoljenko. Če bi se mu pa to le posrečilo, bodisi da odide ali pa pošlje ona po svojo prijateljico, ki ostane z zaljubljencema tako dolgo, da pride kdo izmed domačih ali pa da žen:n odide Z našega vidika je to žalostno, ko fant ne more svoje izvolienke niti poljubiti, dokler ne postane njegova žena. Za dekletom hodi fant v Indiji približno eno leto ali dve. dokler nima dekle poleg dote tudi opreme. Ko je končno vse pripravljeno, pošlje tant k nevestinim staršem svoje snubače To so navadno rodbinski člani, največkrat oče aH starejši brat. Le-ta se domeni z dekličinimi starši o vsem, kar je v zvezi s svatbo. Svatba je navadno zelo svečana. Ljudje se večinoma ob takih prilikah zadolže. samo da bi svoje otroke s čim večjim pompom zvezali za vse življenje. Na svatbo so povabljeni vsi sorodniki in znanci. Duhovnikov je na svatbi večkrat kar po deset. Temu primerna je seveda tudi gostija. Poročni obred se prične na vrtu. Le redko, in sicer samo če je vreme neugodno, se prične \ hiši Pridejo duhovniki in blagosilove ^yse, kar je birto prineseno n nakupljeno. Potlej pa stopijo k zaročencema, oblečenima v najlepše obleke. Ženin n nevesta morata priti k poroki s svojimi starši. Duhovniki ovijeio ženina in nevesto z volneno, blizu 25 m dolgo nitjo Potem ju T*&t rese jo z žitom, navadno pa z rižem, kot lajvažnejšim živilom Indov. Ta obred •premijajo z besedami blagoslova in željo no izobilju. Takoj potem prineso jedi. Nevesta prva poseže v skđedo in vzame iz nje mastni grižljaj, ki ga položi svojemu izvoljencu v usta. Ženin ji to vrne. Tedaj prereže jo duhovniki nit, s katero sta bila ženin in nevesta ovita, in nevesta jo spravi, ker jo bo rabila pri vsakem otroku, kar jih bo rojenih iz zakona, namesto povojev. Seveda je to samo obred in jasno je, da ra- ki je sedaj vse prepojeno in prežeto s predsodki, nestrpnostjo, dojmi superijornosti na eni strani in občutki na drugi. Saj ni samo to, da imajo stari Američani predsodke proti novim priseljencem, nego tudi ti jih često goje proti onim in drug proti drugemu. Med skupinami novih priseljencev v veliki meri naletijo na predsodke proti črncem. To je zelo zapletena stvar in Obrambna komisija je naprosila Adamiča, naj izdela načrte za to delo. NOVI PRISELJENCI VEČINOMA DOBRI AMERIČANI Kdorkoli se poprime tega dela, pravi Adamič, zlasti pa tisti, ki mu bo neposredno poverjeno tako delo v pisarni Obrambne komisije, naj bo imel pred očmi to, da hočejo biti ljudje malone v vseh skupinah novih priseljencev po pretežni večini in v mnogih primerih so že dobri in popolni Američani, škoda je le to, da tlači nove priseljence in v večji ali manjši meri tudi njihove sinove in hčere, rojene v tej deželi občutek manjvrednosti in defenzivno razpoloženje glede na ostali del Amerike, kar oboje more postati nevarno v zvezi z našo obrambo. Tem občutkom manjvrednost: in negativnim nagibom je treba priti v okom — toda le na pameten in pozitiven način — in sicer s tem, da se bistveno izenačijo z Ameriko kot domovino, kot državo kot idejo — kot svobodno demokracijo. bijo rudi v Indiji prave povoje za otroke. Z nitjo je pa treba štediti. ker nihče ne ve, koliko bo otrok in zato se rabi samo nekaj koščkov. Poročna gostija traja najmanj teden dni. Ves čas igra godba in ljudje se vesele. Pa tudi potem še dolgo v rodbm ni tišine. Rodbina čaka. kdaj z?čne mladi mož zopet hoditi okrog svojih znancev in jih vabiti na slavnost oploditve, tm mu namreč žena zaupa, da se msta vzela zaman, je treba ta dogodek pros'aviti. Zopet prirede sijajno bogato pojedino, na kateri slave bodočo mater. Najvažnejši dogodek je rojstvo prvega otroka ne glede ni to ali je deček ali deklica, Indi menijo, da se lahko sicer začne z deklico, da pa ni nikjer rečeno, da se bo z njo tudi končalo. Številne rodbine sc tudi v Indij: običajen pojav. S poroko se za ženo konča tako zvana ljubezenska doba Mož gre na r»elo, žena pa skrbi za gospodinjstvo. Kakor dekle, je tudi žena prav za prav vedne doma in zahaja lahko samo k svojim sorodnikom. Mož ima več prostosti rudi glede erotičnega življenja. Rad se ozre po drugi, ima pa v primeri z evropskimi možmi to prednost, da mu vera to dovoljuje in da mu žena tega ne sme bran.ti. In še eno pravico ima indijski mož, ki je evropski nima, da namreč lahko neplodno ženo zapodi. To se pa ne zgodi pogosto. V takih primerih gredo v Indiji večkrat tako daleč, da sežejo po skrajnem sredstvu. Po nekaterih svetiščih so fakirji, ki jim je dolžnost v takih primerih priskočiti na pomoč. Če v zakonu ni otrok po možev; krivdi, se mož nič ne razburja, ce rodi žepa otroka, ki ni njegov. Možje, gorje vam! V Ameriki sklicuje že več let javno zborovanje Društvo ločenih zakonskih mož. Namen društva je, preprečevati moškim ženitev, češ da nobena ženska ni vredna, da bi postala zakonska žena. Toda tudi žene v Ameriki ne zaostajajo. Ustanovile so Društvo ločenih žen. Ze na ustanovnem občnem zboru so soglasno izjavile, da noben moški ne zasluži, da bi postal zakonski mož, kajti: 1. Mož je len in ljubi udobnost, on pričakuje, da bo žena po obedu pomivala posodo, namesto da bi jo sam pomil. 2. Mož je grob. Zjutraj, ko vstane, mu niti na misel ne pride, da bi prinesel svoji ženi zajtrk v posteljo. Marsikatera žena se mora obrniti z lačnim želodcem na drugo stran, da nadaljuje sladko jutrnje spanje. 3. Mož je brezsrčen In neotesan. Vik in krik zažene, če se vrne žena po polnoči iz kavarne ali kluba, kjer se je nekoliko zabavala s kvartanjem, namesto da bi ji poljubil roko in jo potolažil, če je zaigrala ves denar. 4. Mož je pozabljiv. Vedno pozabi, kdaj ima njegova žena god. 5. Mož je ljubosumen in nezaupljiv. Če gre žena s kom v kino, je sposoben slediti ji in vstopiti celo v ložo, ne da bi prej potrkal. Razen tega je še vsiljiv. 6. Mož stavi nemogoče zahteve. Hoče namreč, da ima žen aotroke. Zadnja točka je vzbudila na zborovanju slošno ogorčenje. Neka članica odbora je ogorčeno vzkliknila: — Nezaslišano! Torej še to pričakujejo možje od nas! Največja preproga na svetu Letos v februarju so dobile turkmenske delavke, ki izdelujejo preproge čudno naročilo. Za palačo Sovjetov v Moški, ki bo največje poslopje na svetu, so naročili ogromno preprogo 1.000 kv. m površine. Največje poslopje na svetu bo imelo tudi največjo preprogo. Ta ogromna preproga bo okrašena s klasičnimi turkmenskimi ornamenti. V zgodovini turkmenske proizvodnje preprog je to prvi primer, da bo izdelana tako velika preproga. Dolga bo 128.8 m, šioka pa 8.1 m. Navečja proproga, izdelana za mednarodno razstavo v New Torku, ima površino 540 kv. m. Ruska bo torej malone dvakrat večja. Da bo mogoče izpolniti to naročilo, so morali zgraditi posebno poslopje, ker za tako veliko preprogo niso imeli nobene delavnice. Preprogo tke istočasno 16 žen. Izdelana in v Moskvo poslana bo 7. novembra, za obletnico bolj-ševiške revolucije. Iz Celja —c Regulacija Savinje v peti etapi, v prostorih banske palače v Ljubljani bo v torek 24. t. m. ob 11. dopoldne prva pismena ponudbena licitacija za regulacijo Savinje v drugem delu pete etape od kilometra 23.500 do 24.180, to je do drugega železniškega mostu. Proračun znaša 2 milijona 24.855 din. želimo, da bi bila dela oddana že pri prvi licitaciji, ker je regulacija Savinje v četrti etapi že končana in je nujno potrebno, da se regulacija Savinje nadaljuje brez nepotrebnih presledkov. —c Gradnja mostu in rekonstrukcija ceste. V pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani bo v četrtek 19. t. m. ob 11. druga pismena ponudbena licitacija za gradnjo železobetonskega mostu Čez Mestinjščico in za rekonstrukcijo banovinske ceste v Sodni vasi pri Podčetrtku. Proračun znaša 593.091.21 din. —c V celjski bolnici sta umrla v ponedeljek 651etni orožniški narednik v pok. Josip C o 1 n e r od Sv. Jurija ob Taboru in 601etna Marija Mlinarjeva s Spod. Hudinje pri Celju, snažilka na celjski železniški postaji. Na Lavi pri Celju je umrla 831etna preužitkarica Marija Gaber-š k o v a. —c Uboj v Mrzli vasi. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v torek zaradi uboja 281etni mizar in posestnik Janez Jalovec iz Mrzle vasi pri Čatežu. Dne 23. junija so bili posestnik Franc Baškovec, Janez Jalovec in njegova žena, posestnik Karel Grame in njegova žena ter Karel Radovanovič v Ba-škovčevi zidanici v Mrzli vasi. V zidanici sta se Jalovec in Grame sprla, ker je Jalovec v vinjenosti žalil Gramca. Nato je Grame dejal, da ima pri sebi samokres. Baškovec je opozoril Gramca, naj se ne igra s takimi stvarmi, nakar je Grame pripomnil, da je hotel Jalovca samo prestrašiti. V tem trenutku je skočil Jalovec proti Gramcu in ga vrgel iz zidanice, nato pa so zidanico od znotraj zaprli. Grame je zunaj trikrat ustrelil s samokresom in grozil Jalovcu, nato pa se je umiril in je sedel na tla. Nekaj minut pozneje se je družba v zidanici odločila, da pojete domov. Jalovec je v zidanici pograbil debelo zagozdo. Ko so odprli vrata zidanice, je stopil Jalovec h Gramcu, ki je sedel na travi, in ga udaril z zagozdo s tako silo po glavi, da mu je preklal lobanjo, nato ga je pa še z udarci z zagozdo močno poškodoval po prstih in trebuhu, Gramca so prepeljali v brežiško bolnico, kjer je drugi dan podlegel posledicam preloma lobanje. Janez Jalovec je bil obsojen na 4 leta robije, vdovi usmrčenega Gramca pa mora plačati 10.000 din odškodnine. —c Grd zločin v gozdu. Dne 16. julija je hotel 311etni poročeni rudar Jože Vidic iz Zabukovce pri Grižah v gozdu pri G riža h storiti neki 141etni deklici silo. Začel je deklico daviti, ker se je pa deklica branila, jo je z nožem večkrat v rezal v vrat. Pohot-než ni izvršil nameravanega dejanja, ker je začela deklica klicati na pomoč. Kmalu so prihiteli ljudje, nakar je Vidic pobegnil. Okrožno sodišče v Celju ga je v torek obsodilo na 1 leto in 4 mesece robije. —c Kazen za vlom. Zaradi vloma se je zagovarjal v torek pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Cel^u 291etni pekovski pomočnik Slavko Gorenjak iz Nove vasi pri Celju. Gorenjak je v noči od 9. na 10. julija vlomil skozi zamreženo okno v jedilno shrambo pekovskega mojstra Rudolfa Mlakarja v Komenskega ulici in odnesel 5 kg slada, usnjato torbico za kasiranje, vloženo sadje in razne druge jest-vine. Skoda je znašala 1420 din. Gorenjak je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 2 let, Rudolfu Mlakarju pa mora plačati 1420 din odškodnine. —c Nesreča ne počiva. Ko se je v nedeljo vračala družba romarjev s Svetih gor z vozom domov, se je voz prevrnil. Pri padcu se je 421etni hlapec Florijan Cepin iz Gubnega pri Pilštanju močno poškodoval po glavi in po rokah. 211etna posestnikova hči Julka Jugova iz Gostincev pri Podčetrtku pa je dobila poškodbe po glavi. — V Malih Grahovšah pri Sv. Lenartu nad Laškim je konj brcnil 491etno posestnico Marijo JanČičevo in ji zlomil desno roko v zapestju. — V nedeljo je 1 Tlet ni mesarski vajenec Anton Krofi iz Lesičnega pri Pilštanju pri klanju padel ln si zlomil desno roko v ramenu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Smrt blage žene. pri svoji hčeri edinki ge. Mariji Rusovi, soprogi državnega tožilca g. dr. Davorina Rusa v Celju, je umrla v torek dopoldne v starosti 79 let ga. Marija Kinclova-Adamova, ugledna posestnica in gostilničarka iz št. Jurija ob juž. železnici. Pred tedni je hudo obolela, tako da so morali oddati v celjsko bolnico, od koder so jo prepeljali v stanovanje njene hčere, kjer je v torek za vedno zaspala. Pokojna je bila daleč okrog znana kot neumorno delavna in skrbna gospodinja ter izredno blaga žena in mati. Bodi ji ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Iz Kranja — Jezerska cesta je že spmm^ksirana. Kakor smo že poročali je se*'lnj v gradnji modernizacija ceste Kranj—Britof. Z deli na cestišču so pričeli že začetek junija, toda so kmalu morali z delom prekiniti, zaradi pospešen j a dograditve na ostalih cestiščih. Po nekaj tednih so zopet pričeli z rednimi deli in tako so te dni končali s sprameksiranjem jezerske ceste od Pokojninskega zavoda pa do kokriškega mostu. Sedaj nadaljujejo s sprameksiranjem onkraj mosta na Primskovem. Ko bo delo končano tudi na Primskovem. bo mestna občina naprosila obcestne hodnike in kanalizacijo vse do Gorjančeve gostilne. — M^ter : Vag«. V nedeljo dopoldne se je na igrišču SK Kranja vršila zanimiva nogometna tekma kranjskih trgovskih pomočnikov za prehodni pokal trgovskega združenja. To je bila že tretja tekma za ta pokal, katerega so doseuaj izmenično pridobili zastopniki »metra« in »vage«. Kot prejšnja nastopa, tako je bil tudi ta v znamenju ogorčene borbe za prestiž vagine in metrske konkurence. V prvem polčasu igre je »meter« s centimetrsko natančnostjo zabil 3 gole, »vaga« pa je potegnila samo dvakrat. V drugem polčasu pa je bila »vaga« odločno boljša in je ponovno dvakrat potegnila na svojo stran, d oči m se je »meter« poslabšal za cel de-cimeter. Na koncu pa je rezultat vseeno ostal s 4:4 neodločen Vkljub podaljšku je nato ostalo pri prvotnem razmerju in odločiti je moral žreb. Pri tem pa je »meter« za milimeter točno zadel, ko si je izbral podobo na odločujočem novcu. To pa ni bilo po godu »vaginim« kibicom, ki so se pričeli jeziti, češ da je žreb nepravičen in celo goljufiv, ker vedn d napačno pokaže. Pristaši »metra« pa so zagovarjali žreb kot najboljšega razsodnika in so trdili, da je baš on pokazal kako je v današnjih časih »meter« pravičnejši od »vage«, kateri do kilograma vedno manjka nekaj dekagram ov. Naj bo tako ali tako, mi smo se tej zanimivi tekmi nasmejali do solz. 12 let stare zakonske žene V Indiji je erotično življenje mnogo intenzivnejše kakor pri nas DanieJ Lesnem [Irinks ubeznl Mathurina se je zdrznila, kakor da ga hoče zapoditi. Obrnila se je proč, ne da bi ponovila svojo željo. — Mati Gaelova, prišel sem k vam, da se pomeniva o Bertrandi. Starka se ni hotela ozreti na ta obraz, kakor da ji je preveč zopern... ali pa predrag. Toda iz oči, ki jih je tako trdovratno obračala v stran, so pritekle solze. — Bertranda! ... je zamrmrala. — Odpustite ji, kaj ne? — Nimam pravice j a z. (Naglasila je besedo ,jaz') odreči ji svoje odpuščanje. Renaud se ni zmenil za dvoiimnost teh besed. Nadaljeval je z vso vnemo: — Torej, je še mogoča sreča za to nesrečnico in za vas samo. Pokličite ubogega otroka k sebi ali pa pojdite sami po njo, mati Gaelova. Sprejmite izobilja polno življenje, ki sem ga ji hotel pripraviti, ki ga pa noče sprejeti od mene. Od vas sprej- me to, česar ni hotela sprejeti iz mojih rok, kajti njeno srce pripada mojemu smrtnemu sovražniku. Toda vi boste iz sočutja do nje in njenega nedolžnega sinčka gotovo dovolili, da znova poskrbim za vaše življenje. Moja vroča želja je združiti vas znova z Bertrando in nesrečno bitje, ki je pravkar tu prepevalo in delalo. Vaša vnukinja se bo prezgodaj izčrpala če bo tako naporno delala. Tega ne morem več trpeti. Pomagajte mi preprečiti njeno prenaporno delo. Sprejmite od mene toliko denarja, kolikor se vam zdi potrebno. Razumete? .. . Ne vem, kako naj se izrazim... Tako ste ponosni! Mathurina je še vedno molčala. Po zgubanih licih so ji počasi tekle solze. — Oh, — je dejal markiz z izp remen j enim glasom. — Strašno je videti solze na vašem obrazu. Usmilite se me vsaj vi- Dovolite mi to največjo milost, da popravim po možnosti to, kar je zakrivila nepreračunljiva usoda Starka je zadrhtela Utihnilo je njeno tragično ihtenje — še bolj tragično za to, ker je bilo tiho in zadušeno. Njen pogled se je obrnil na Renauda. Bil je kakor vse uničujoča strela — Nepreračunljiva usoda, — je ponovila Nepopisni je bil njen prizvok. Markiz de Valcor se je zdrznil in prebledel. Ta mož, Iri je kljuboval valovečemu parlamentu, ki se je postavil proti javnemu mnenju in zakonom, mož izrednega poguma je sklonil čelo pred siromašno strrko — Kaj ste storili z Mathiasom? — je pripomnila. — Mar ste uničili tudi njega? — Z Mathiasom, — je ponovil markiz živahno. — Upal sem, da dobim tu vesti o njem. — Odkar je odšel ni nobene vesti o njem. Sicer pa, kako bi se tudi mogel oglasiti? Poverili ste mu tajno poslanstvo. Gotovo ni smel povedati, kam ste ga poslali. — Kaj pa mislite? Mar niste dobro vedeli, da odhaja v Ameriko? Preskrbel sem mu službo v on-dotnih svojih tovarnah. Ali bi vam bil ljubši, če bi se ukvarjal tu s tihotapstvom? — Odgovorite mi! — je zahtevala starka. — Ali ga bom še kdaj videla? Ali bom še kdaj videla svojega sina Mathiasa? — Častna beseda da verujem in upam v to. Toda starka je slutila, da je markiz sam v skrbeh. Začutila je v njem nemir, ne da bi mogla uganiti njegov vzrok. Odkimala je s sivo glavo in zamrmrala: — Ah, ne bi bila smela zadržati božjega gneva. Kako spoznati to, kar so izražale te besede? Kako popisati to, kar se je godilo v tej uti? Renaud je bil nedvomno opazil ta propad negotovosti, upa in nepremagljive nežnosti. Njegove roke so se sklenile. Njegove oči, ki niso poznale solz, so postale naenkrat vlažne. — Dovolite mL, storiti nekaj za vas, za Bertrando. Rotim vas! — je prosil. — Ne, — je odgovorila starka odločno. — Od markiza de Valcora ne sprejemam ničesar. — Od markiza de Valcora, naj bo, — je dejal. — Toda ... toda ... od vašega — Približal se ji je tako, da se jo je skoraj dotikal. ] Njegov pogled je prodiral v prozorne in razširjene oči, ki so se bile napolnile z izredno tesnobo. Ali se je pripravljal izgovoriti še eno besedo? Ali je hotel prijeti stare roke, ki so se bile dvignile in zadrhtele? Ali je hotel pasti na kolena? Drgetanje njegovih usten je kazalo na to. Vendar pa ni zbral v sebi dovolj poguma. Obstal je skrušen, kakor da je zagledal pred seboj nepremagljivo oviro. Neupogljiva starkina volja ga je bila osupnila in razorožila. Starka ni hotela slišati groznega priznanja. On je videl to, on je to čutil in bil je ves iz sebe. Gotovo ji ni bil nevaren. Ali ni bil presta7 preizkušnje? To mučeništvo, vzvišene neizmerna materine ljubezni bi ga gotovo ne izdalo. Ona pa ni hotela prevzeti nase del njegove krivde. Iz globine svoje gmotne bede in svojih moralnih muk ni hotela podati roke v to pomoč in to bogastvo, v ta prekipevajoči vir vseh posvetnih radosti. Nikakor ne, niti za to ne, da bi rešila Bertrando. Niti zato ne, da bi mogla nositi na rokah svojega pravnuka, neznanega otročička, ki je zdaj njegova podoba prešinjala njeno staro, pusto, samotarsko srce. Ne, ta niož, stoječ tukaj z njo v silnem hrepenenju, da bi ji mogel zaklicati besedo, v kateri je upal najti kapljico miru, kapljico osvežitve v peklenskem ognju, ta mož borbe in dobičkaželjnosti, ki je tako drzno igral zahrbtno vlogo proti usodi in ki se je končno zgrozil nad svojimi zmagami, ta mož ni smel biti deležen božje milosti, da bi lahko zaklical: Mati moja! Z enim samim pogledom, z divjim naporom svoje volje je zadržala besedo na njegovih ustih. Zapovedala mu je molčati, sama je pa znova povzela besedo: Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani