Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 20. septembra 1922.
GlasiEo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z mesečno prilogo .»Občinska uprava
»i
Izhaja nako sredo ob 5, url zjutraj. — Cen« mi je 10 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. Ptiaoim ttevilke «e prodajajo po 50 par.
Spi«! in dopisi •• pošiljajo t Urednlltru .Domoljuba", Ljub-ljana, Kopitarjeva ulica. — Naročnina, reklamacije in inseratt pat UpravnUt»u .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Vinska pogodba s
Od 11. do 15. t. m. so se vršila v Belgradu pogajanja s češkoslovaškimi zastopniki radi izvoza naših vin v Češko.
Vsakomur je znano, da prideluje naša država veliko več vina kakor ga rabi sama. Tudi je istina, da je v več pokrajinah izkupiček za vino eden glavnih dohodkov prebivalstva, tako zlasti v Dalmaciji, štajerski, Dolenjski, v mnogih okrajih Banata in Hrvatske. Večino vinogradov leži na gričih, ki se zaradi svoje hribovitoeti in kamenitosti na drug način ne dajo obdelovati.
Zaradi tega je razumljivo, da se vinogradov ne da odpraviti in da moramo gledati prodati naša vina izven države, ker jih doma ni mogoče razpečati.
Od naših mejašev imajo Madžari in Italijani sami dosti vina doma. Avstrijci sicer :ae pridelajo za sebe dosti vina, vendar je njihov denar tako propadel, da si še živeža ne morejo dosti nakupiti.
Vpoštev bi prišla zaenkrat edino Češka, ki je še pod Avstrijo jemala naša vina ter ni čuda, da je marsikdo že poizkusil spraviti svoj pridelek na Češko in da so časopisi že večkrat priporočali naši vladi, naj se zavzame za to stvar. Toda do danes se vlada ni ganila in v Češko je odšlo samo nekaj malega najfinejših štajerskih belih vin in pa par vagonov Dalma-tinca.
Toda pretočni teden smo, kakor že rečeno, naenkrat slišali, da se vrše v Belgradu pogajanja in sedaj že poročajo časopisi, da so Čehi dovolili uvoz 125.000 hI, ali kakor pravijo drugi, 150.000 hI naših vin, za katere bi bilo plačati uvozne carine 420 čeških kron pri hektolitru.
Predno bomo slišali druge podrobnosti pogodbe, ki danes še niso znane, lahko že danoa rečemo, da ta pogodba našemu vinogradništvu ne bo veliko koristila. Tudi bi se zmotil, kdor bi mislil, «« so se začela pogajanja na željo naše vlade, ki bi hotela zamujeno popraviti, fačetek so napravili Čehi, ki že prodajajo k nam manufakturo, sladkor, stroje itd., pa hi radi odrinili še svoje pivo, ki
ga izdelajo letno v svojih 585 pivovarnah 12 in pol milijonov hektolitrov. Samo tri veliko plzenske pivovarne pridelajo toliko piva, kolikor ga rabi vsa češkoslovaška republika, za ostalo pa ne vedo kam ž njm. In res so dosegli pri omenjenih pogajanjih, da bodo smeli zanaprej uvoziti k nam lehio 50.000 hI piva proti uvozni carini 250 Din za hektoliter, po drugih vesteh bomo pa uvozili češkega piva — neomejeno — kolikor ga bomo rabili.
Očividno je, d 'e napravila s strani naše vlade v iika napaka in da bodo imeli pri celi stvari samo Čehi korist.
Kajti pomisliti je treba, da so padle na Češkem vsled dviga č<*ške krone in vsled splošne krize, ki je s tem v zvezi nastala v industriji in v trgovini, cene skoro vsem izdelkom, posebno tistim, ki niso neobhodno potrebni. Danes se dobijo gori 9 do 10 procentna vina za 0 čeških kron, naša vina bi pa plačala več kot toliko samo na uvozni carini in na predvoz-nih stroških. Poleg toga se popije na Češkem čimdalje manj vina, ki postaja radi visoke uvoznine carine predrago. Prebivalstvo uživa vodno bolj dobro in po ceni češko pivo. Tako je uvozila češka država leta 1920 še 455.678 stotov vina, leta 1921 pa samo še 275.179 stotov, torej za polovico manj. V tekočem letu pa na uvoz vina niti misliti ne bo, kakor zatrjujejo češki listi, in to radi stalnega naraščanja češke krone, radi velikanske krize in brez-delnosti, ki je radi tega nastala v češkem narodnem gospodarstvu. Njihova vinska letina obeta biti letos izredno dobra in ako bodo Čehi kljub temu kaj zunaj države kupili, se bodo obrnili na Madžarska vina, ki so radi nizkega stanja ogrske krono veliko cenejša od naših, že danes in bodo v bodo v bodoče še bolj, ako se bo naš denar še bolj popravil.
Tako pridemo do zaključka, da na Češkem za naša vina ni mesta, ako se ne zniža Češka uvozna carina ter je vsled tega prošli teden sklenjena vinska pogodba za naše vinogradnike brez vsake koristi. Nasprotno, češko uvoženo pivo ne bo delalo .onkurenoe samo našemu domačemu pivu, temveč tudi našemu vinu. Ta pogodba bi prišla prav, da so jo sklenili se pred enim letom, ko so bile cene vinu ua
Češkem še visoke, danes so prišli pa 24 prekasno možje od naše vlade kakor ža-libog tudi pri drugih stvareh.
Proti brezverski šoli.
Vernemu človeku mora biti in mu bo tudi brez dvoma v prvi vrsti merodajna o kaki stvari sodba Cerkve same. Zakaj Cerkev Kristusova je namestnica Kristusova. »Kdor Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik.« Torei nam mora tudi o brezverski šoli biti pred vsem sodba Cerkve merodajna in zadostna. In kako sodi Cerkev o tej zadevi? Č« zasledujemo boj za versko in proti-, oziroma brezversko šolo, vidimo, da so pa*
?eži — zlasti še vsi zadnji veliki papeži ij IX., Leon XIII., Pij X. in Benedikt XV. — od prvega početka pa do danes Jasno ia določno in dosledno obsodili in to ne enkrat, ampak neštetokrat v raznih izjavah, okrožnicah in pismih, ne le vsak poskus, ampak tudi najbolj tiho namero, da bi s« verouk odstranil iz šole. Njih izjave pa so kratko in določno povzete v novo cerkveno postavodajo, ki jo je izdala vernikom Cerkev 1. 1918., in te odredbe se glasijo takole:
1.	Člen 1113: »Starši imajo strogo dolžnost, da poskrbijo za versko in nravno kakor tudi za telesno in prosvetno vzgojo svojih otrok.
2.	Člen 1372: V pouku ne le ničesar ne sme biti, kar bi nasprotovalo katoliški veri in nravnosti, ampak verska in uravna vzgoja mora biti na prvem mestu. Pij IX. je označil stališče veronauka v šoli še jas-, neje: » V ljudskih šolah mora verski pouk nadvladati ves ostali šolski pouk, tako, da so drugi predmeti pripomočki za verouk.)
3.	Člen 1374: Katoliški otroci naj M posečajo nekatoliških, nevtralnih, mešanih šol, ki jih namreč pohajajo tudi nekato-. liški otroci.
4.	Člen 1379: Kjer ni katoliških šol, naj zlasti škof poskrbi, da se ustanove« Verniki naj gotovo po svoji moči pomagalo, da se katoliške šole ustanavljajo in vzar-žujejo.
Tako o šoli naša najvišja cerkvena oblast. In z njo soglašajo naši škofje, ki so nam ponovno raztolmačili te zahteve Cer*
Konec... Kdor bere in pride do sem, naj še enkrat začne od začetka in naj s premislekom bere po vrsti naštete zahteve Cerkve in države o šoli in potem naj sc resno vpraša: »Ali sem katoličan.« In če si bo odgovoril z da, potem naj se vpraša: »Ali kot katoličan poslušam papeža in škofa?« In če si bo zopet odgovori] z da, potem naj sc še enkrat vpraša: »Ali sem kot katoličan tudi poslušal papeža in škofe, kar mi velevajo glede šole ali pa sera morda že kaj zamudil in če sem zamudil, ali sem pripravljen v prihodn;'e zamujeno popraviti? ...« In nič ne dvomim, da bomo rekli vsi: »Marsikaj smo že zamudili. To da v prihodnje bo drugače ... Baj za versko šolo je ena najvažnejših zadev verskega katoličana in v ta boj posežem tudi jaz po navodilu Cerkve v časno in večno korist svojih in tujih otrok!«
Poziv staršem in krafnim šolskim svetom.
Svobodomiselno učiteljstvo se je na svojem zborovanju na Bledu odločilo napovedati brezobziren boj verski vzgoji otrok ter z vsemi silami pospeševati brez-versko sokolsko vzgojo ter iz šole čim bolj preganjati vse, kar je v zvezi z vero.
Katoliškemu ljudstvu je boj usiljen
! in sedaj gre zato, ali ostane naš bodoči i rod veren in pošten, ali se pogrezne v I močvirje brezvere in nenravnosti. Kato-' liški starši so v svoji vesti dolžni braniti versko vzgojo svojih otrok, zato naj svobodomiselnemu učitelju otroka samo toliko zaupajo in kolikor morajo, otroka takoj pouče, če bo učitelj skušal na ta ali oni način med otroki agitirati za sokolstvo, in naj pazijo, da otrok pride s svobodomiselnim učiteljem samo v šoli v do-tiko.
Višja šolska oblast prepoveduje p0 šolah krščanski časopis: Slovenski učitelj in usiljuje svobodomiselnega Učiteljskega tovariša. Ker morajo obeinarji sami plačevati vse šolske pripomočke, zato je po-slalo tajništvo SLS vsem krajnim šolskim svetom, ki so v rokah SLS, sledeči poziv:
Pozivamo vse krajne šolske svete, v katerih imajo pristaši SLS večino, da ne dovolijo nobenega solda za naročanje liberalnih listov, kakor za »Učiteljskega Tovariša«, Zvonček, Popotnik, Sokolič in drugi. Če bi bil pa kredit že dovoljen, ga v prihodnji seji prekličite. Nadalje priporočamo, da vsi krajni šolski sveti dovolijo in naroče glasilo krščansko mislečega ueiteljstva, ^Slovenskega Učitelja*. Vsem krajevnim organizacijam SLS naročamo, naj pazijo na to, da bodo vsi naši krajni šolski sveti — in teh je več kot dve tretjini — zgorajšnjo naročilo izpolnili. —
Gospodarski obzornik.
ooooooooooooooooooo
xxiooo<xxxxx»oooonrvioooof)00oooo8o<^ooo oooooooooooc <*x>z ocvccooc jooooooogoooooaooooooooo*
xve o šoli posebej v pastirskem listu iz lanskega leta, kjer poudarjajo: »Sola mora nadaljevati verski nauk in na tem temeljn urediti vso šolsko vzgojo... Ves nauk v šoli mora biti prežet od strahu božjega in verskega duha... S polnim pravom moreš ln moraš zahtevati od šole in v šoli tak po-»topek, postopek, nadahnjen s sveto vero Jezusovo. ,.. Krščanski roditelji! Zato se ne boste čudili nam škofom, vašim pastirjem, da smo takoj dvignili svoj glasen ugovor, ko smo čuli, da se resno namerava vzgajati vaša deca ne v duhu Jezusovem, ampak v duhu sokolskem...« In naš škof, kolikokrat so nam že tolmačili v zadnjih pastirskih listih zgorej omenjene zahteve Cerkve o šoli! Postavimo tu sem le par tozadevnih stavkov: »Krščanski starši! Vi imate prirojeno pravico zahtevati, naj bodo šole tako urejene, da bodo krščansko vzgojo otrok nadaljevale in pospeševale. Državna ustava nam mora to prirodno pravico varovati in braniti Dati vam mora odločilno besedo v šolskih svetih, poskrbeti mora za šolske knjige, ki se strinjajo s sveto vero, izobraziti vam mora katoliško prepričanih in po veri živečih učiteljev,., Vi imate dolžnost zahtevati, naj bo v šoli križ, naj otroci pred poukom in po pouku molijo, naj se jim ne ovira prejemanje sv. zakramentov, naj bo učitelj otrokom vzoren zgled vernega, krščanskega življenja. Ali naj se vaši otroci v šoli uče zmot, ali naj se jim v srce zasajajo verski dvomi, mržnja do duhovnov, zaničevanje krščanskega življenja, ali naj jih šola uči razbrzdanosti in
brezbožnosti? ,,.«
• • •
Tako torej Cerkev o zahtevah šole; Sedaj pa poglejmo našo ustavof
1.	Člen 12. se glasi: »Nihče ni dolžan sodelovati pri verozakonskih dejanjih, svečanostih, obredih in vajah, razen ob državnih praznikih in svečanostih in kolikor to odredi zakon za osebe, ki so podložne očetovski varstveni in vojaški oblasti.«
Po tej določbi ne more ne učitelj in ne veroučitelj v imenu starišev navajati otrok, da bi se udeleževali nedeljske male, procesij in svetih zakramentov.
2.	Član 16.: Vse šole morajo dajati nravno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpljivosti.
Vzgo'a torej ne sme biti več versko-nravna, ampak tako nravna, da ne temelji na veri. Verska strpljivost brez dvoma ne pomenf spoštovanja in ljubezni do dru-gorodcev, ampak versko brezbrižnost
Dalje določa člen 16,: »Verski pouk te daje po želji roditeljev, odnosno varuhov. Če torej stariši zahtevajo, se učenec oprosti verskega pouka.
Se dve naredbi ministrstva prosvetel
Ena določa, naj »e pouk v šoli vrši v sokolskem duhu in naj se vsa iola, učitelji in učenci, služijo sokolstvu.
Druga je odpravila lastopstvo Cerkve v višjem šolskem svetu. Oba duhovnika v viSjem Šolskem svetu sta samo zastopnika veroučiteljev.
Izvoz našega vina v Češkoslovaško republiko.
Najtežji korak je započet. Imamo dogovorjenih 150.000 hI vina, ki ga smemo tekom enega leta uvoziti v Čehoslovaško. Na nas je sedaj ležeče, da ta dogovor izkoristimo.
Ako bomo čakali s prekrižanimi rokami, da pridejo k nam češki trgovci in vprašajo, če imamo kaj vina na prodaj, bomo dolgo čakali ln malo prodali. Tako lahko preteče eno leto in naš izvozni kontingent ostane samo na papirju, neizčrpan. Sedaj je ležeče na naših vinskih trgovcih, da pokažejo, kaj znajo.
Doslej smo žal opažali, da so mnogi do njih razpoloženi za uvoz tujega cenejšega vina k nam, kakor da najdejo naši izborni vinski kapljici odjemalce v tujih krajih.
Mnogo smo zamudili v tem oziru, pa sedaj ne smemo več odlašati. Treba je Iti takoj na delo. Seznaniti moramo češke trgovce in češko javnost z našimi izbor-nimi vini.
Pokazati jim moramo, kaj imamo najboljšega in postreči jim kar najbolje in kar najsolidneje, da si zagotovimo trajne in dobre odjemalce. Zato tudi ne smemo prepustiti izvoz vina nesolidni špekulaciji, temveč je potrebno, da stvorimo izvozno združenj e naših naiboliših In naj-arilneiSlh izvoznikov
Treba bode, da si sami ustanovimo v Pragi in drugod v čehoslovaški republiki svoje zaloge, ali pa vsaj preskrbimo solidne zastopnike, tako da imamo garancijo, da dobi češka javnost naša vina v roke taka, kot so.
Vse dosedanje izkušnje kajžejo, da so naša vina na češkem trgu v največji meri sposobne za konkurenco.
Izkoristiti moramo ta ugodni položaj v blagor našega vinogradništva. Kot važen korak v tej smeri smatram, da se ponovno snidejo vsi oni, ki se za izvoz naših vin interesirajo.
Kot član komisije, ki je dogovarjala izvozni kontingent vina z delegati češkoslovaške republike, kakor tudi kot poznavalec razmer na češkem vinskem trgu, vabim vse interesente, to je vinske trgovce, vinogradnike n tovariše strokovnjake, naj se zanesljivo udeležijo sestanka, ki se bo vržil v nedeljo 1. oktobra ob dveh popoldne v prostorih državne vinarske šole v Mariboru.
Na tem sestanku bom podal Interesentom vsa potrebna pojasnila v tej važni zadevi.	B. Skalickf
Gospodarska obvestila.
DAVKI.
t Nove Carinske odredbe. Z rešen jen ministrskega »veta t dne 6. t. m. te ukiniens uvozna carina n« 1, telje, ohrovt in kolerabo. zeleni tfrah, bob, IpkiaCo, paradižnike,
t
buče in papriko iz točke 1. št. 7. Obče carin-ske tarilei nadalje na čebulo in česen ter ostale čebule iz točke 2 iste številke: ln na krompir iz točke 3 iste štev.,' 2. na zreli fižol, grah, sočivje in ostalo iz it. 8. Obče carinske tarife: 3. na gosio ln svinjsko mast, topljeno in netopljeno iz št. 66. Obče carinske tarife: 4. na drva za kurjavo, iverie. vejevje, klade, panje, korenine in ostali les, ki služi kot gorivo, iz št. 91. Obč. car, tarife; na moko vseh vrst žita razun na moko iz riža, stročia in krompirja iz. t. 1. št. 103. Obče carinske tarife. Nadalje so se odredile sledeče izvozne carine: 1. na žive svinje: do 60 kg 200 Din od komada, preko 60 do 120 kg 1000 Din od komada, preko 120 do 180 kg 2600 Din od komada: 2. na zaklane svinje: do 50 kg teže 300 Din, od 100 kg, preko 50 kg 1400 Din od 100 kg: 3. na sveže in po-aoljeno svinjsko meso 300 Din od 100 kg. Pripomba 1: Žive svinje, teža do 60 kg, od 60 do 120 kg. od 120 do 180 kg in one preko 180 kg ne smejo biti pri izvozu pomešane druge z drugimi, ker se bo v nasprotnem slučaju za celotno število svinj zaračunila izvozna carina po najvišji postavki. Ako se predloži pismena deklaracija, pa se pri pregledu ugotovi, da so svinje težje, kakor pa so prijavljene, ali pa pomešane s težjimi svinjami, se bo smatralo to za poskus tihotapstva in kazen se bo Izrekla po oni vrsti svinj, ra katero se plača najvišja carina. Pripomba 2: Kot svinjsko^ meso se carinijo vsi svinjski deli, izvzemši jetra, srce, pljuča in ledvice, ako je z njih odstranjena mast. — Za meso in ostale dele, kakor jetra, srce, pljuča in ledvice, s katerih mast ni odpravljena, se plača carina 1400 Din za 100 kg. 4. Za mast in slanino se plača 2100 Din od 10C kg. To rešenje je postalo pravomočno dne 9. t. m.
DENAR.
g Češkoslovaška ie dobila od Avstro-ogrske banke 40 milijonov zlatih kron, naša država oa 14 milijonov 600 tisoč. To zlato prepeljejo te dni v omenjenem državi.
i Italijansko posojilo AvatrfL Italija namerava izplačati Avstriji dodeljeni kredit r znesku 20 milijonov Hr r najkrajšem času in sicer prvo polovico takoj te dni,
CENE.
g Cene sadja in zelenjave v Novem Sadu
zk. 1 kg. Paradižniki 2 do 6 kron, krompir 3 do 9 K, čebula 10 do 20 K. zelje 5.80 do 6 K. grozdje 10 do 18 K, jabolka 8 do 18 K, hruške 10 do 18 K. slive 10 do 12 K. orehi 34 do 38 K.
g Kakovost in ceue suhih češoelj. Letos se ie splošno domnevalo, da bodo češplje vsled suše drobne. Kakor poročajo sedaj bosanski listi, so suhe češplje dobre kakovosti in imajo precejšnjo težo. Kakovosti češpelj se namreč presoja po številu komadov v pol kilogramu. Spočetka se je mislilo, da bo prišlo letos na pol kilograma povprečno 110 do 120 komadov, a jih bo prišlo povprečno pod 100. Vsled velike množine sliv so začele tudi cene padati. Izvozniki so popustili v cenah za garnituro d 9.50 na 8.50 Din.
g Nove cene železu v Avstriji. Alpinska montanska družba je določila nove cene železu z veljavo od 4. t. m. in sicer prvič v zlatih kronah. Cene so sledeče: koksovo surove železo 55 zlatih kron, polfabrikati donaviške-ga izvora, med drugim plošče 80, jeklo za »edre 165, železo v palicah 130. male tračnice za jamske železniške tire 215 zlatih kroo
g Cene sladkorja na Češkoslovaškem. Sladkorju bo določena cena v drobni prodaji 3.50 do 4 Kčsl.
g Bolgarsko Žito ln moko, ki bo cenejša pd naše, dobi Beltfrad. Kg moke bo stal 18 kron,
ŽIVINA.
g Nadomestni živinski semnji se vrše 8. oktobra v Veliki Loki, 12. oktobra v Št. Lovrencu.
, g Živinski sejem v Maribora. Na zadnji »vinski sejem se ie prignalo 553 glav in sdcert
9 konj, 7 bikov, 165 volov 369 krav, 3 teleta. Cene za kilogram žive teže: debeli voli 31 do 36 K, poldebeli voli 22 do 30 K. plemenski voli 22 do 35 K, biki za klanje 25 do 35 K, klavne krave debele 21 do 25 K, plemenske krave 17 do 20 K, krave za klobasarje 13 do 17 K, molzne krave 17 do 23 K, breje 17 do 23 K, mlada živina 22 do 30 K.
PROMET.
g Železnica Ormož—Murska Sobota. Poslanca Jugoslovanskega kluba Klekl in Zebot sta danes v železniškem ministrstvu zahtevala, da se gradba železnico Ormož— Ljutomer—Murska Sobota takoi prične. Minister je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da dobi Prekmurjo čimprej prepo-trebno zvezo s Štajersko.
g Tovarno za popravo vagonov so otvo-rili v Smederevu v bivši Srbiji. Ta tovarna, v kateri je zaposlenih nad 1000 delavcev, bo mogla letno popraviti 1000 vagonov. Tovarna šo nt popolnoma urejena. Pozneje dobi še topilnico železa, livarno in bo popravljala tudi lokomotive.
RAZNO.
g Kmetijska razstava v Zagrebu. Od 17. do 23. septembra t. 1. priredi v Zagrebu Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo veliko razstavo, na kateri bodo razstavljeni konji, govedo, zelenjava, sadje in različna vina. Razstava plemenskih živali bo trajala le od 17. do 19. t. m. in obeta biti najzanimivejši del. Razpisane so nagrade na najlepšega žrebca 10.000 K, plemensko kobilo 10.000 K kakor tudi na najboljšega bika in kravo po 10.000 K. Ker bode gotovo marsikaterega našega kmetovalca ta razstava, ki je prva te vrste v Jugoslaviji, zanimala, se obisk najtopleje priporoča. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem udeležencem polovično vožnjo v Zagreb in nazaj. Vsak obiskovalec naj si kupi na svoji vstopni železniški postaji cel vozni listek do Zagreba, tega ne odda pri izhodu na kolodvoru, ker velja, ako je od gospodarskega društva na razstavi potrjen tudi nazaj. (Pri izhodu naj pove, da gre na razstavo.)
g Uspeh II. Ljubljanskega velesejma, V naslednjem podamo pregled razstavljalcev in sklenjenih kupčij po panogah: Strojna industrija: kupčij za 31.500 tisoč Din: Kovinski izdelki: 78 razstavljalcev, kupčij za 57 mili-
ionov 870 tisoč Din; Orožje: 3 razstavljale!, tupčij za 2 mil. 340 tisoč Din; Lesna stroka: 58 razstavljalcev, kupčij za 3 milijone 60 tj-soč Din; Pohištvo: kupčij za 1 milijon 812 tisoč Din: Godala: 6 razstavljalcev, kupčij za 9 mil. 997 tisoč 200 Din; Živila: 79 rastav-ljalcev, kupčij za 51 mil. 816 tisoč Din; Orodje: 65 razstavljalcev, kutfčlj za 8 mil. 296 tisoč Din; Eelektrotehnika: 26 razstavljalcev, kupčij za 6 miL 31 tisoč Din; Monta-nistiki: kupčij za 300 tisoč Din: Usnjarstvo: 45 razstavljalcev, kupčij za 14 mil. 140 tisoč Din; Tekstilna, čipke, nerilo: 98 razstavljalcev, kupčij za 46 mil. 356 tisoč Dinj Papir, grafika, ka.tonaža: 43 razstavljalcev, kupčij za 40 mil. 656 tisoč Din; Kemična: 95 razstavljalcev, kupčij za 26 mil. 340 tisoč Din; Poljedelstvo: 22 razstavlalcev, kupili za 2 mil. 664 tisoč Din; Stavbarstvo: 21 razstavljalcev, kupčij za 840 tisoč Din: Bijouterie, galanter., draguljarstvo: 63 razstavljalcev, kupčij za 7 mil. 908 tisoč Din: Steklo: 23 razstavljalcev, kuočli za 3 mil. 200 tisoč Din: Klobuki, slamniki: 13 razstavljalcev, kupčij za 8 mil. 844 tisoč Din: Avtomobili, dvoko-lesa: 19 razstavljalcev, kupčij za 8 mil 820 tisoč Din; — Razstavilo je to«ij okoli 800 tvrdk, med njimi 182 inozemskih. Kupčij je bilo sklenjenih v kolikor so razstavljal« dali podatke sejmskemu uradu, za 354 jniL 552
tinoč 200 Din. V resnici pa je vsota sklenjenih kupčij veliko večja. Obisk se ceni približno kakor lani, Vsled slabega vremena je bilo mani gledalcev, zato pa tem več kupcev.
g Ameriška maka in žito za Dalmacijo in Bosno. Kakor poročajo listi so nabavljene večje množine ameriške moke in žita za Dalmacijo in Bosno.
g Suhe gobo. Izredno veliko denarja so letos dobili nabiralci jedilnih gob. Pomladansko vreme je bilo posebno ugodno za rast tega živeža in moramo reči, da so ga tudi vsepovsod prav pridno nabirali Cenimo, da so ljudje samo v Sloveniji za gobe dobili nad 10 milijonov kron. Ne spominjamo se, da bi pomladi zemlja obrodila tako bogato gob, kakor letos, in vse kaže, da jih bomo imeli jeseni tudi veliko. Zatorej priporočamo, da nabiralci jedilnih gob tudi sedaj gredo pridno na delo. Spla* čalo se jim bo. Na deželi je veliko rodbin obdarovanih z obilico otrok. Naj se le ti tudi lotijo nabiranja. Nudi jim to veliko radosti poleg še večje koristi za domači dobrobit. Seveda je sedaj za sušenje vreme manj ugodno, ker imamo vlažne dne* ve. Zatorej pa svetujemo, da naj 3© gob« suše na način, da se tanko narezane naberejo na vrvico in na tej obesijo okoli gor* ke peči ali nad pečjo. Gobe se posuše M enem ali kvečjemu v dveh dneh. Tako po« sušene gobe so čedne, obdrže belo barvo in se dolgo časa ohranijo čiste. Tudi so, Se so lepe, do 30 K pri kg več vredne, kako* gobe, s katerimi se ne ravna tako skrbno ter zaostajajo s precejšno razliko po svoji kakovosti za prej naznačenimi.
g Sadje ▼ Prekmutia. V Prekmurju i« letos posebno dobro obrodilo sadno dre vi«, Posebno mnogo ie jabolk m sliv (češpelj), M se ne peča nikdo tu z uvozom ali pa toza* devno kupčijo na veliko. Opozarjamo veletr« trgovce s sadjem na ta del naše države, kje* bi se sadje kupilo po ugodni ceni.
A Izvoz sena iz Italije je prepovedan.
g Sol s kamenjem. Po trgovinah na dt* belo se prodaja sol, katera ie pomešana s zmletim kamenjem, gip^om itd. in se teško najde dobra čista sol, Sedaj preiskaujejo, kdo meša sol.
g' Vinska razstava v Mariboru. Na obrtni
razstavi v Mariboru je razstavilo 80 pridelovalcev vinskih zadrug in vinskih trgovcev okoli 200 raznih vin iz vseh okolišev bivftf Štajerske.
Razgled po svetu.
Pomot v Avstriji.
Potovanje avstrijskega zunanjega ministra dr, Seipla (duhovnika) po Evropi, da izgubi pri drugih državah zanimanje za rešitev Avstrije, ja doseglo precejšen uspeh. Vse državo ae pečajo i avstrijskim vprašanjem in so mnenja, d« je treba čim preje pomagati, ker bi propad Avstrije nevarno vplival ua celo Evropo, posebno pa na sosedne države. Zato so so zlasti Cehoslovaška, Jogo« lavija, Italija in Švica zavzele za čim hitrejšo pomoč, ki jo bodo same izvedle, če bodo druga močnejše države prepočasne. V čem bo ta pomol obstala, se Se posvetujejo. Gotovo pa je, da samo s posojili nc bodo rešili države, ki več porabi kot zasluži in pridela. Treba bo korenitejšui zdravil
Turčija dviga glavo.
Grki so bili pošteno teponi. Skoro vsa ar mada jo bila ujeta. Turki se pripravljajo, da pro nesejo vojsko is Azije v Evopo na Balkan v naš« noposedno bližino, da bi upostavilt svoje cesar stvo tudi v Evropi. Zahtevajo Carigrad samo zac se, Odrln in avtonomijo Tracije, ki je sedaj po<
31
frško oblastjo. Bolgarijo srbo prsti, tla bi sc ma-iSevala nad Urško, pa nima armade ne pare. Jugoslavija in Romunija sta nervozni zaradi turške bližine in govori se, da bomo šli tepečiui Grkom pomagat, kar bi bilo zelo neumno. Grki so dobili, kar so iskali. Požrešnost nikoli dobro ne stori. Francija vleče s Turčijo, ker turška zmaga pome-nja zmanjšanje angleške moei v Aziji, kar Francozi iz vsega srca žele. Radi bi se usedli na njihovo mesto, Angleži dže z Grki, pa jim ne morejo pomagati. Rusi pa hujskajo Turke, naj pridno izrabijo svojo zmago. Balkan je še vedno kote!, v katerem nevarno vre.
Politične.
p Ob veliki udeležbi vsega ljudstva in vseh strank se je vršil 10. t. m. shod SI..S v Bsnjaloki. Poločal je poslanec Škulj. Soglasno je bila sklenjena nezaupnica ministru Puclju.
p Velik shod SLS se je 10. t. m. vršil v Fari pri Kostelu. Poročal je posla-
svojo kri prelivali, nam pa niti v glavo ne pade. Upamo, da je tudi naša vlada takega mnenja,
Jiomafic novice.
d Okrajna Kmetska zveza na Vatah priredi dne 1. oktobra ob sedmih zjutraj po prvi maši na Vačah v prostorih Ljudske posojilnice političen shod. Govornik pride iz Ljubljane. — Isti dan bo shod tudi v Vidergi ob treh popoldne. — Za vse člane Kmetske zveze jo udeležba obvezna, vabljeni so vsi somišljeniki,^ posebno naj se polnoštevilno udeleže krščanski starši.
d Za pomoč po sum oškodovanim deželam. Poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Janko šimrak je poslal na ministra za "socialno politiko in ministra za kmetijstvo interpelacijo, v kateri opisuje iežke gospodarske razmere v Hercegovini, Dalmaciji in gornji Hrvatski, ki so nastale vsled hu- j de letošnje suše ter zahteva, naj vlada stori pravočasno odločne korake, da se prepreči katastrofa, ki prti i ljudstvu v ! omenjenih deželah. Enako so zahtevali na-
nec Škulj. Po shodu se je ustanovila Zveza j si slovenski poslanci za Slovenijo.
krošnjarjev, h kateri je takoj pristopilo do 200 članov.
p Sbod dr. Korošca. Dne 24. septembra ob 9. uri dopoldne se vrši v Celju v veliki dvorani Narodnega doma shod Slovenske ljudske stranke za sodni okraj Celje in Laško. Spored: Ob 8. uri v župnijski cerkvi sv. maša in pridiga za može. Pridiga vlč. g. dr. Hohnjec. Ob 9. uri v Narodnem domu shod SLS za celjski in laški okraj. Govorijo: dr. Korošec, poni. Kranje, in dr. Hohnjec. Somišljeniki, pridite!
p Narodna skupščina se sestane dno JO. oktobra.
p Razkol y, demokratski stranki. Shod ! imprej dviga, izobražencev v Zagrebu, kjer so se sešli j d Vojaško pismo slovenskim /<;i A>m. vsi trezne j ši liberalni politiki, je razcepil j l/- Niša PiŠ3i° fantje: Dovolite, da demokratsko stranko na dvoje. Na eni j fr'^' m? spregovorimo par besedi o našem strani Pribičevič, ki bi rad vse Slovence j življenju v daljnji Srbiji. Kot ::posilni in "	sezi« imamo prostost, da gremo lahko v
mesto, kadar se nam poljubi. Tu vidimo in slišimo dosti lepega, a še več grdega in neepodobnegn. Tukaj je velika nevarnost
d Zoper lakoto. Glavna zadružna zve-: za v Belgradu, v kateri so včlanjene vse ! zadružne zveze v naši državi, je imela v j Belgradu sestanek vseh članic, da zahte-j vajo od vlade, naj takoj potoni zadružništva začne s prehrano revnih krajev, katerim proti lakota. Ta zahteva z načrtom je nili predložena ministru za socialno skrb in kmetijskemu ministru. Bomo videli, kaj dr. Žerjav in Pucelj znaia.
d Draginjo pobijajo ministri v svojih i sejah v Belgradu. Ker pa sedanji ministri J nimajo nobenega rešpektn. se jih ludi dra-! gi".ija ne boji in se nemoteno in korajžno
in Hrvate utopil v žlici vede, na drugi strani Davidovič, predsednik demokratske stranke, ki želi sporazuma med vsemi tremi plemeni. Za zagrebškem shodu se je zahtevala sprememba ustave, vendar ne tako, kot zahtevamo mi — da imamo svoj deželni zbor, ki ima pravico sklepati svoje postave — temveč samo več svobode in samoodločbe v upravi. Za korak pa smo se s tem le približali avtonomiji, kakor jo zahteva SLS.
p Jugoslovanska zajed niča se menuje stranka, ki 60 jo osnovali demokratski izobraženci na zagrebškem shodu. S tem je razkol v demokratski stranki dovršen.
p 26 občin slovenskega Prekmurja so mažarski zastopniki pri Društvu narodov zahtevali za Mažarsko. Pa so skoz padli.
p Anglija nas vabi. Anglija bi rada držala celo Azijo v svojih krempljih, kot straža pa ji je Carigrad in morska ožina Darda-nele, da ne morejo Rusi blizu. Turki so s svojo zmago nad Grki angleške kremplje precej porezali in ogrožajo stražo ob Carigradu. Sedaj Anglija vabi Jugoslavijo, naj brani Carigrad. — Mi pa pravimo: Carigrad naj tisti brani, ki ima korist od njega. Da bi pa naši fantje za angleške kapitaliste
za mlade fante v dušnem in telesnem o/j-ru. Toda mi ne posnemamo tega; no gle damo in ne poslušamo, ampak se jekleno držimo tega, kar so nas učile naše dobre in verne matere in naši skrbni dušni pa- ! stirji. A žal, da se ne držijo vsi tega. Premnogi se spozabijo in — padejo, padejo | globoko v močvirje nenravnosti iu drugih i grdobij. — Od tovarišev imamo preslišati , večkrat kakšno zasmehljivo besedo, toda mi se tudi tega ne ustrašimo. Prepričani smo docela, da je vojaški stan za take j fante, kateri niso dobro podkovani v ver- i skih resnicah, v dušno in telesno pogubo. !
—	Fantom, kateri imajo priti kmalu za ! nami, rečemo samo to: Zdravi se boste po- i' slovili od staršev, bratov in sester, glejte ! pa tudi na to, da se povsem zdravi vrnete ' ob dosluženju! Ne dotikajte se zapeljivih ' vab, katere vam bo morda nudil brezver- j ski in brezsrčni svet, kajti v njih je vaša ! poguba. — Obenem prejmite od nas pri- i srčne pozdrave vsi naši starši, sestre, so- i rodniki ter vsi pošteni fantje in dekleta!
—	Fr. P., M. Z., A. M. — Bog živil !
d Na gospoda delegata ministrstva fj. liane. Piše se nam: Vprašamo delegacij« i ministrstva financ v Ljubljani, jelj mne ! finančna kontrola v civilni obleki službo j izvrševati? Vidimo pogosto, da vodja od-; delka v Velikih Laščah v civilni obleki v : zunanjo službo prihaja.
d Testament kralja Petra so slovesno ; odprli. Napisan je silno preprosto. Denar | zapušča svojim Ireni otrokom v enakih j delih, posestva in hiše v Belgradu sinu j Aleksandru, bolnico v Topoli državi in i cerkev v Oplencu s posestvi vred vsem J svojim otrokom v uživanje s pravico, Ua so v tej cerkvi pokopani. Na koncu je zapisano: Želim, da ostanejo moji otroci | celo življenje složni in v bratski ljubezni.
d Komenda višjemu šolskemu svetu. Učitelja Perkota, ki se poieg drugega raz-ume tudi na nož in k t je dne 29. aprila ob 10. uri vpričo otrok v šoli rekel: r.Ko-: mendčani so največ barabe k ste nam poslali zopet na .šolo. Ali je re« vsak pijan-ček ali sirovež lahko vzgojitelj naših otrok ? Naše pctrpežljvosti bo koneel Vsaka sila do vremena. Torej ali — ali,..
d Vzoren socialist je Etbin Kristan, socialistični poslanec. Dr. Žerjav ga je nastavil za izseljeniškega komisarja v Ameriki ter mu nakazal 10.000 frankov mesečne plače, t. j. 240.000 kron. Vidi se. da socialistični poslanci izborno skrbe za svoje — žepe. Za Antonom je prišel Etbin.
d Letošnj; veliki manevri bi se morali vi Siti med Dravo in Savo. Vsled protesta naših poslancev bodu odpadli.
d Svobodomiselna grdohija. V Hrasi-jah pri Kranju je reki fant izvršil nasffstvo nad deklico. »Jutro.« in >Domovina«, ki jih zadnje čase posebno peče napredek orlovstva, zavpijeta: Orel je. Izkaže se pa, da antični ni bil nikdar Orel, pač pa jc nastopil kot govornik na ustanovnem sestanku šmartinskega — Sokola. Zdravo, lažnivci!
d Občai zbor Orlovske podzveze se bo vršil v nedeljo. Vsak odsek mora biti zastopan.
d Velike lepake iz najfinejšega papiije z 9 povečanimi slikami z brnskega tabora priporočamo za okras našim telovadnicam, dvoranam, hranilnicam in drugim javnim prostoren. Vsak izvod stane 12 Din. Ker jih jc po pošti težko odpošiljati, naj bi sc naročila zbrala in zastopniki, ki pridejo v nedeljo na občni zbor Orlovske podzveze, jih lahko vzamejo s sabo.
d Za kočevske krošnjarje! Poslanec Škulj je posredoval v Ljubljani pri ministrstvu trgovine glede pravic krošnjarjev. Dobil je zagotovilo, da se bo milejše postopalo in dovoljevalo krošnjarstvo kot doslej, le pri mlajših se bo ostrejše uredilo. Posredoval je tudi pri češkoslovaškem konzulatu, ki mu je obljubil ugoditi prošnji in pod gotovimi pogoji, ki bodo za naše ljudi lahko izvedljivi, dovoljevati našim krošnjarjem potno dovoljenje na Češkoslovaško. — Gotovo lepi uspehi za naše ljudstvo, ki se mu ne dovoli železnica, obenem pa jemlje edin zaslužek V teh krajih, to je krošnjarstvo.
— Dr. Krekova kuharsko-gospodinj-ska šola pri urSulinkah v Ljubljani. Vsled nepričakovano nastalih težkoč se more na
Krekovi kuharskogospodinjski Soli pričeti redni pouk šele 4. oktobra (v sredo); notranje učenke morajo biti na zavodu že 3. oktobra. Toliko na znanje prigla-ženim. Vodstvo.
d Umrl je na Breznici 12. t. m. dekan In častni kanonik Jože! Zupan. Služboval je 47 let v tržaški škofiji in se je po prevratu preselil na Breznico, kjer je živel v pokoju. Mir njegovi blagi duši!
d Slomškova 60letnica. Letos se ob-Aaja 601etnica Slomškove smrti 24. t. m. Na Ponikvi, Slovmškovem rojstnem kraju 6e bo v ta namen priredila v nedeljo, dne 24. t. m. mala slavnost. Dopoldne bo ob 10, uri imel v cerkvi propoved in sv. mašo g, dr. Medved iz Maribora, popoldne ob pol 3. uri se bo pa odkrila obnovljena spominska plošča pred župno cerkvijo na onem orehu, pod katerim je 121etni Slomšek odlično prebil prvo javno šolsko skušnjo. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu,
d Ljubljanska porota. Andrej Alič iz S ostrega, star 25 let, je sunil svojo ljubimko 21 letno Marijo Gasperšič z mostu v Ljubljanico, kjer bi utonila, če je ne bi došli lantje rešili. Alič je dobil 5 let težke ječe. — Detomorillca Frančiška Mezek je dobila tri leta težke ječe. — Hrvat Božidar Mrkonjič, star 21 let, je ukradel nekemu Amerikancu 500 doiarjev. Zato bo sedel 2 leti. — Jožef Kocmur, ki je zapeljal nekega Tomažiča, da je svojemu gospodarju kradel, bo sedel eno leto. — IBletni Jakob Kušar in 161etni Franc Pro-fc''ii sta dobila vsak eno leto, ker sta uganjala grdobije nad Ivano Škrbina. — 15 mesecev je dobil skladiščnik tvrdke Leš-pjuk v Rakeku, Galič, ker je prodal vagon desk in denar zase obdržal. — Detomo-rilka Ana Tacar iz Spod. Gameljnov je bila obsojena na tri leta težke ječe. — 22 letna Neža Gobec iz Žetal je zažgala hišo sosedovemu sinu, ker jo je dvakrat zapeljal in končno povedal, da je ne bo poročil. Obžalovala bo svojo zavoženo mladost 5 let v težki ječi. — 23 letni Alojzij Hlejko, ki ie v Mislicah pri Sežani iz jeze ustrelil učitelja Dominika Marušiča, je bil obsojen na smrt na vešalih.
d Zahvala. V aprilu t. 1. me je zadela nesreča in so mi pogorela gospodarska poslopja. S oomočjo zavarovalnine, ki mi io je takoj popolnoma izplačala Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, zlasti pa s pomočjo soobča-nov in sovaščanov, sorodnikov, prijateljev in znancev sem danes pogorela poslopja že postavil. Zato izrekam tem potom javno zahvalo vsem, ki ste mi v nesreči z dejansko krščansko ljubeznijo kakorkoli pomagali. — Bog povrni vsem jsloterol — Suha, 18. septembra 1922. — Josip limnik.
<1 Osolia, ki je dne 3. septembra na kolodvoru v St. Vidu nad Ljubljano izgubila mošnjiček z denarjem, naj se oglasi z Zavodu na št. II, 401
d Na sejnin v Radečah se je zgubila rujava denarnica z večjo svoto. Pošten najditelj se prosi, deč*ri'ida 0"jŽruiSlli Pos,ai' ali Pa župnišču v Ra-
d Pogreša sc Jože Špoh, 1(1 je služil pri 87. pešpolku, 7. stotnija; vjet je bil v Karpatih 22. novembra 1015; zadnjikrat je pisal B. maja 1917 iz Kubernije Tomsk, Rusija. Ako bi kateri ujetnik kaj vedel o njem, naj sporoči Antonu Pečovnik, Micka vas 41, p. Luče pri Ljubnem, Slovenija, uobi nagrado 20 Din in povrnjene stroške. M d Slovenski lantje v Makedoniji. Bitolf. ^lnogo pozdravov pošiljamo vsem znancem 10 bralcem »Domoljuba«.
KANDIJA PRI NOVEM MESTU.
Pravda posojilnice v Kandiji proti bivšim članom načelništva, je končana s popolno oprostitvijo obtožencev. Kakor znano, jo ta posojilnica profila v rake samostojnežev in liberalcev. Precej potem so prihajale pritožbe, ki so so slišalo že projc »oper prejšnjo načelništvo. Po novomeški okolici so samostojni agentje šepetali ljudem, da Jo prejšnje načelništvo hudo oškodovalo posojil-nico in da bodo vsi dolžniki posojilnico morali svoje dolgove poplačati v dvojnem znesku, Kakšna razburjenost je nastala med ljudstvom! Na občnem zbora posojilnice, dne 13 mar«'a 1921 se je razpravljalo o teb pritožbah in se je sklenilo iz-tirjati zgnbo od povzročiteljev Škode. Obenem se je sklenilo, da se vsi absoiutoriji od leta 1911 naprej, dani na občnih zborih prejšnjemu načel* ništvu razveljavijo kot proti pravilom. Enak sklop se je storil ua izrednem ebčnem zlioru dne 11. sep-tomhra 1921. Občni zbor si je prilastoval tndi sodne oblasti in sklenilo se je, da so iievoli razsodišče, ki nai zadevo preišče in škodo iztirja. V razsodišče so bili izvoljeni: France Hočevar, nad-učitelj v Birčni vasi; Janez Dular, kmet 1* Jarke vasi 7; Matko Malovič, mizar v Novem mestu; Janez Udovč, kmet v Regerči vasi in Alojzij Petrič, kmet v Beršljinu in S namestnikov. Ta sodni dvor pristnih doktorjov prava naj bi bil torej najvišje sodišče, ki naj krivce obsodi in proti kateri razsodbi bi ne bilo mogočo nobene pritožbe. Sklep občnega zbora se jo naznanil vsem bivšim članom načcluištva in sc jih ej pozvalo, naj pošljejo svoje ugovoro do 1. oktobra 1921 ol> 12. uri v pisarno zadruge, ker na pozneje došle ugovore se no bo oziralo. Pričakovati jo bilo za gotovo, da bode il-voijoniftodui dvor obtožence obsodil. In res. Dne 8. decembra, 1921 so poslali peterim članom bivšega nučeluištva svoj sodni izrek. Obsojen je bil tudi upokojeni župnik Martin Nemanič, pa so ga naknadno oprostiti, ker najbrž« od njega niso upnli povračila. Oproščenih je bilo tudi 5 članov nafciiiihtva. Obsojeni pa so bili na povračilo škode sledeči člani: Kauonik Anion Žlogar, kanonik Jakob Porenta, župnik Anton Šnudovnik. župnik Andrej češenj in gostilničar .T-sip Zurc. Razsodba se glasi: Tožena stranka t. j.zgoraj imenovani i bivši člani načelništva posojilnice v Kandiji so nerazdelno dolžni plačati tožeči strauki posojilnice v Kandiji v 11 dneh pod izvršbo: 1. Prispevek v sanacijski fond Zadružne centrale v znesku 117.143 kron s 5% od 1. januarja 1920 dalje. 2. Razliko vrednosti vojnih posojil zu sedaj v znesku 117.874 kron 46 vin. s 5% od 1. januarja 1919 dalje. 3. 5% obresti od 450.000 kron od 1. januarja 1919 dalje. 4. Razlika na obrestih v znesku 80.496 kron 88 vin. s 5% obrestmi od 27. aprila 1921 dalje. 5. Zadružni delež 1000 kron s S% obresti od 28. oktobra 1917 dalje. fi. Odškodnino BO.OOO kron s 5% obresij od 5. decembra 1921 dalje. 7. Stroške razsodišča v znesku 5000 kron. Zoper to razsodbo ni pritožbe in jerazsodba pravomočna in po pretoku 14 dni izvršljiva. Tako so glasi razsodba, po kateri bi toženi morali plačati blizu pol milijona kTon. Toženi in obsojeni pa se H obsodbi niso uklonili in so sc po svojih zastopnikih pritožili na okrožno sodišče v Novem mestu, ki je razsodbo kandijauskega sodišča zavrglo. Razsodišče jo potom apeliralo na deželno sodišča v Ljubljani in potem na najvišje sodišče v Zagrebu; oboje je sodbo okrožnega sodišča v Novem mestu
Sotrdilo S tem je zadeva rešena. Vprašanje jo ee-aj, kdo bo povrnil škodo, ki jo ima posojilnica od te pravdo'/ Sfroški pravdo znašajo 60.000 kron. Kdo jih bo trpel? Pravijo, da ni tožila posojilnica, ainpak neki konzorcij. Pa to ne more biti res. Tožba je bila sklonjena na občnih zborih posojilnice, torej je ta plačnica stroškov pravdo. Načol-stvu posojilnice pa se daje ta-lc svet: Skliče naj nemudoma izredni občni zbor in na zatožno klop naj se posadi tajnik posojilnice France Mrvar in naj se obsodi. Ta je povzročil nepotrebno pravdo — proti kateri je vsakdo svaril, — v dražbi s bivšim ravnateljem kmetijsko šole na Grmu Ve-dernjak, ki jo je popihal z Grma. Mrvar pa še gospodari v posojilnici. Pa se že sliši, da mu nekateri člani posojilnice očitajo, da jih je zapeljal. Vo gibanje bo gotovo rastlo, dokler se Mrvar ne
odslovi od tajništva, kor z njim bo sicer izgubila' posojilnica šo to veljavo, kolikor jo po sedanji blamaii še ima.
STOPIČE.
Iz vseh krajev Slovenije prinaša »Domoljub« poročila, zato sem so tudi jaz ojunačil iu hočem, da zvedo malo po svetu, kaj se vso godi v l'od-gorju v lepi stopiški Sari. Najprej povem, da se mnogo faranov Jako veseli »Domoljuba«, ki je p« vsebini eden nojboljših časnikov za slovenskega kmeta. — Pri nas je sedaj jako obučtna suša. Poljski pridelki so jako prizadeti: prcCiscm fižol, koruza, zeljo in tudi ajdi se nc obeta nič dobrega. Trta kaže še precej dobro. Najbolj težka bo t prehrano živine. Vsak posestnik bo moral prodati par glav iz hleva, ker ni zadosti krme. Cene živini pa vsak dan padajo. Tisti, ki pravijo, da se: kmetu dobro godi, imajo sedaj lepo priliko vse' to opazovati in kmalu bodo drugačnega mnenja. Veliko lo za naše ljudstvo so »cigank. Poleti kradejo po polju, pozimi jih pa mora ljudstvo preživljati. Mogoče bi v tem oziru kaj pametnega ukrenil g. minister Pucelj? Ljudstvo bi mu bilo hvaležno. Tukajšnje prostov. gasilno društvo jo imel«' 9. julija blagoslovitev brizgalne in veselico. Da se je ob tej priliki veliko storilo za nravni prerod, se pač razume. Čistega dobička so imeli pri te| veselici korog 82.000 K, kateri je namenjen u gasilni dom.
Orlovsko delovanje je ovirala košnja in ml*> tev. Sedaj se pa člani že bolj udeležujejo telovadbe in sestankov. Tretjega septembra je prišel iz Rim« g. dr. Jos. Turk, doma is vasi Vrdun ic ugleda« Reginove hiše, katera bo dala že dva duhovnika. Eden je že 19 let v Ameriki in deluje kot župnik t mestu Sant-Franciseo. Navzoč je bil pri bratovi novi maši, ki Jo Je pel 8. septembra ▼ tukajšnji farni cerkvi.
IZ IGA.
Dokaz »resuicoljnbnosli« »Kmetijskega lista« je poročilo o zadnjem shodu SKS na Igu. Poročevalec je videl do 800 zavednih samostojnežev, k« je bilo v resnici vseh poslušalcev kvečjemu 120; pa še med temi prav mnogo nasprotnega mišljenj«.
O velikih dobrotah, bi jih Je samostojna na-
Iiravila za kmeta, kmet ničesar ne ve. Čudno j« e, da je kljub vsem Pucljevim dobrotam vodno slabše za kmeta, tako, da poeeni prodaja živino, « drago kupnje meso. Zgodil se je na Iga slučaj, da je kupil mesar kravo kg po 8 K. meso pa v istem času prodajal po 52 K. Vtis shoda je bil takšen, da jo iz shoda se vračajoči samostojnež rekel: »Hudič, tako pa nas še nikoli ni nobeden potegnil«.
j	STARI TRG PRI LOŽU.
Kar počenja po naši dolini g. komisar fe-kvostrirane graščine v Snežnika, g. Nikasinovie,
!e skoro neverjetno in neznosno. Gotovo misli, da e tam doli kje na Balkanu, kjer govori vsakdo, tar hoče in strahuje ljudi, kakor hoče. Pred kratkim je udarjal po naši splošno priljubljeni ia mirni duhovščini, zato je bil tudi obsojen na 10 dni zapora ali G00 Din globe. In ker je sodnik^ namestnik našega sodnika, sodil nepristransko, se je g. komisar pritožil na vzklicno sodišče. Zadnjič so prosili, graščinski delavci, da naj priboljša plačo, ker je umevno, da mati » 40 kronami in oče : s 60 K in več otrok doma ne moro shajati. G. komisar je rekel, da naj hodijo raztrgani in bosi, bl ne tako gosjKiski, češ da tudi v Srbiji bosi hodijo, , on pa da plačo uo bo zboljšal. Čudno se nam zdi, da nihče ne dobi nikakega lesa iz graščinskih gos-; dov, zadnjič pa je g. Korle, milijonar, dobil nekaj j »vagonov« komisijona. Čudna apraval Najbolj pa f ga bode v oči, da je pri nas toliko Orlov in sam« : mala skupina brezverskega Sokola. Ni dolgo tega, ko je priredil Sokol v naši dolini svojo drugo por , lomijo. O javni telovadbi ne govorimo, ker je r»-| sumljivo, da devet Sokolov in dvanajst Sokolic pri nas ne pomeni nič. Le veselico omenimo, ker ra ! Jo končala letošnja, kakor tudi lanska, s pijan&M i vanjom in pretepom. Sokoli so nosili 14 dni ol»-; vezane glave. Čudno se nam zdi zakaj je sodišč« I ustavilo tožbo proti njim, ker so na dan razprav« vsi doma ostali, boječ so kazni in sramote. To i« neumljivol G. komisarju pa povemo v obraz, naj ne izrablja svoje uradniške oblasti v politične nap mene. Zato naj ne sprašuje, kdo je Sokol in kd« Orel ter naj ne ukazuje, kdo bo dobil delo ln kd« ne, drugače bo okusil, kdo smo mi.
Še nekdo Je, ki nastopa po istem viorea, tudi goreč Sokol, to je g. major, poveljnik obmejnik straž. Pri nas smo ie 10 let brei zdravnika. U
veliko ljudi je umrle radi preknsne zdravniške pomoči. Sedaj je vendar imenovan k nam zdravnik l Vel. Lašč. Mestna občina mn je odkazala stanovanje v mestni hiši nad davkarijo, toda g. major se noče umakniti, čeprav mu jc občina drug}« preskrbela stanovanje. G. major j* sam, neoženjen in ima 6 sob s kuhinjo, premislite! Pravi da «e ne umakne čeprav pridejo g topništvom nad njega. Kdo torej je bolj potreben nači dolini, ali zdravnik ali poveljnik teh Vrangioveev. Krivice, ki se nam •ode, ne bomo pozabili. Sicer se pa kolesa obra-«jo in tudi to se bo obrnilo.
BOROVNICA.
6. septembra sme Bpremili k zadnjemu po-61 tki i posestnika Tomaža Šviglja, mola odločno k&toL prepričanja, dolgoletnega občinskega odbor' Bika in hranilnic« ter skrbnega družinskega očeta. Kako priljubljen je bil pri svojih občanih, doka-laje obilna udeleiba na njegovi zadnji poti in častna straia borovniškega orlovskega odsoka z zastavo. Ob iskroaih besedah p reč. gospoda inp-aika Strajharja in pretresljivem petju dveh Ja-bstink, je postalo rosno marsikatero oko. — Dobrotni Beg pa naj mu bo za ajegev trud bogati
TRŠKA GOBA PBI NOVEMME8TU.
Shod na Mali Šmaren s« je letos izvršil po-rsem dostojno. Popadla se nam je >ljudska pro-Msija< na predvečer. Bandera in Marijine podobo *e zavzeli lantje Orli in kongreganisti od fare. — Meč je potekla mirne med molitvami in pevanjem eerkveno-narodjiih pesmi boijepotaikev. — Darovanj za cerkvene potrebe se je ndeleievale pohvalno velike moških. — Želeti je vnaprej, naj U zlasti med sv. opravilom zunaj cerlrve prav nič «e prodajali >Ieetarji< in prav nič ne barantali >pušenšenkarji<, ker to moti pazljivost ia pobol-Bost navzočih.	Romar.
Pod krivo jelko.
Povesi fz Meternikove dobe.
SpisaJ t Peter Bohinjec.
(Dalje.)
»Slišal sem,« nadaljuje spet čez nekaj časa Agala, »da se kapitani zelo kosajo, kdo bo bolj proslavil tvojo pelinsedem-deseflefnico. Fundeškin Groga se hoče menda najbolj postaviti. V Kriški graščini je izmaknil najlepšega konja, da ga lebi podari.«
»Eh, ta »Mali Groga« se močno trudi, do bi zasedel prestol Velikega Groga,« odvrne haramboša, poglavar rokovnjačev. »Ali manjka mu previdnosti. Ni čuda, da je že ves polomljen, je že res, da je pri nas veliko vedna močna pest, ali če bi ne imeli soli v glavi, bi bilo naše države kmalu koncc. In lo je, česar Fundež nima.c
»Vranjek res ni močan človek, pač pa zvit. V zvijači ga ne doseže nihče. Zato pa on ni toliko za rop, kolikor za tatvino. Ljudje pravijo, da je magneličen in da se ga vse prime, kar gre mimo njega. Nekaj pa mi vendar ni všeč pri njem. Vere res mi nimamo dosti, ali imamo jo pa vendar-lc. Ali la Vranjek pa nima vere čisto nič.c Groga molči, Agala nadaljuje: »Oni dan sva sedela v Dupljah pri Lu-žariu, da nama je čevlje podšil. Pogovarjali smo se marsikaj. Kar pravi Lužarica - menda je njegova tela al ka-li Andrejec, ne pozabi Boga in Matere božjel - In kaj je Vranjek odgovoril? borovci so moj bog in puška Je meni mali božjal« 3*
»Ah,« odvrne Groga, »Vranjek je Ic dra žil svojo leto, mislil pa ni tako hudo. Saj ga poznam. Maščevalen je, saj veš, in io smo vsi in Iudi moramo bili; s iem vladamo, s tem strahujemo. Ali brez vere nismo. Kaj nismo oni dan takoj poslali po duhovnika, ko je bilo Ireba poslati na oni svet tistega Križana, ki je hotel izdati naše namere?«
Spet molče nadaljujeta svojo pot.
Tam izza opekarne v Kamnjeku se pri-kažeJa dva jezdeca. Kakor hitro začujeta stopinje, zapiska eden na piščalko, kateri se takoj odzove Crogova piščalka.
V nekaj trenutkih stojita pred velikim Gro-gom na travniku kranjskega farovža Mali Groga in njegov brat, Fundežkin Miklavž.
»Harambaša, za petinsedemdesetleJni god ti midva podariva la dva konja,. Vredna sta med prijatelji 300 ranškov, midva sva jih dobila zastonj v Kriški graščini. Samo hlapcu, ki je nekaj godel, sva s cunjo zamašila usta in glavo z matiko omolila.«
»Hvala li, Fundež, za ta dar. Kar želiš, se ne more zgodili, kar pa je za tvojo dušo, to se ti bo ustreglo.«
Zamišljeno je Mali Groga zrl za velikim Grogom in Grogovko, ki sta odjahala na lepih konjih proti Udnemu borštu. »Težak krtih je tudi naš, Miklavži« »Je, je, ljubi moj bratec! Ti preveč sfre-žeš Grogi in ne veš, da listi dupljanski Vrana pri njem doseže vse, kar hoče.«
»Ali misliš, da bo Groga svojo Miciko dal Vrani?«
»Kajpadal Groga hoče na vsak način svojo hčer priženiti v grad!«
»V gradu je Vranjek pač rojen, toda plemenile krvi je v njem ravnololiko, kolikor je v tvoji koži krščanske krvi. Njegov oče se piše Vogelnik m je kupil grad od Smoletov.«
»Ti si preveč odkrit, Groga, Vranjek pa je zvit kakor kozji rog.«
»E, pustiva io in pojdiva na finfranje (rokovnjaško gostijo). Manjka se žensk. Sen-kova Neža iz Vodic, Sornova Mica iz La-hovč, Brešarjeva Mica iz Mengša, ali pa Sunkarica — saj me vsaka rada vzame, katero le hočem. Tukaj-le po Udnem boršlu se pa ne bom več štulil okrog žensk. Naj bodo, koder hočejo! Alo, brž greva, saj veš, Groga ne pozna nobenih šal. Na vsak način pa morava še jutri večer povedati tisti Boltar-jevi dekli, kakšen zvesl fant je Vranjek, ako mu le Groga vrže Miciko v njegovo naročje.«
Dračje je zašumelo, govorica se čuje tam od Lukančevega laza. Mali Groga zažvižga, odzove se piščalka.
»Naši sol Kam gredo zdaj, ko bo že kmalu petelin pel?«
Kar se prikažejo štiri ženske z lonci na hrbtih in okrog pasa.
»O Grogec, mali Grogec, ti si se pa postavili Takega daru ne zmore nas eden, kakor si ga li dal haramboši.« Tako nagovori malega Grogo dekle visoke, vilke postave in drznega pogleda.
»O Jera Trovnovo, kdaj ie že nisem videli Skoda, da nisi moja!«
»Pa sem še lahko, Orogecl Ti boS meril na vaile, jaz pa na sežnje, li boš hruške klatil, jaz pa zvezde.«
»Kam pa, dekleta?«
»Harambaša nas je pognal, da še kaj
zabele preskrbimo za jutri večer. Mi grejl) pol pripravljat možakarjem, ki gredo z» nami. Juleršno noč bo vsak dva želodca pri, nesel s seboj, enega svojega, enega na rami" Grogova Micika bo skakala pod krivo jelko čez jarek.«
»Kdo pa bo lako srečen, da bo Miciki v naročje priletel?« popraša nalašč Oroga zgovorno Jero.
vMhe, Grogec, se li sline cedč. pa nt boš ti kaše pihal.«
V tem se približajo Tacman, Pograj£ev Jaka iz Tenetiš in drugi.
»No, dekleta, ali Fundeža tolažile? Groga le kar z nami, da kakšno dečlo prisluži}' Miklavž pa tako ne mara zanje. Prav ima Le poglejte Pograjčevo Mino, kako solz« prelaka za Polonjekom, ki ga je dal Bol-, larjev Ožbolt Iržiškemu Pajku v mrežo. No Mina, nič ne žalujl Pajkov prst je mogočen ali mreže na njegovi ječi so slabe. Fundež^ kin Tomaž jih dvigne s kovaškim dletom.«
Tako je govoril debeloglavi mladenič j kurjo taco na licu. Drugi molče, Tacman pa nadaljuje:
»Groga, vajin brai Tomaž podkove pribija rjavcema, ki sta jih prignalo semkaj, Dobro sla gonila, da sla vse podkove po-izgubila. Zeljno vaju pričakuje, ker ima mnogo pozdravov za vaju.«
»Gremo, Tacman, dan se dela,« pozove Pograjčev na odhod.
»Ne boj se, Jaka! Naj gredo ljudje listje grabil. Ženskam se seveda mudi, če hočejo kaj nabrali. Alo, )eru, Neža, Mica, Travnova trojica, Ji Mina jih pa vodi, ker so ti znan« hiše po Goricah.«
Ženske odidejo na Tacmanovo povelje, moški pa sedejo in pušijo tobak Grosovega Blaža.
Pušili so in dremali, čakajoč jutranje zore.
Zora je prižarela izza gora, gospodinje so zgodaj zakurile za kosilo. Rokovnjačke so obrale vse hiše in nabrale sala in masla. Zadovoljne so se vračale proti Lukančevemu lazu. —
Dobra gospodinja skrbi,
da Ima njena hiSa pri najmanjših izdatkih vseeno snežnobelo perilo. Zato vpoialiljs ona le MILO e znamko »GAZELA."
Ifomnno od 15 let naprej, močnega, se «aJCIlua sprejme. Hrana in stanovanje pri mojstru. IV. ZOONC, mizarstvo, Cerknici 62.
Kupi se: n^' HRUŠEVEC; proda pa:	PES,-
za na verigo. Nasi: lv. K ur al t, valj. mlin Don
kratke
mladansk! ■ »-d^e K ur alt, valj. mlin Domžale 31
ANTON KUNSTEK
LJUBLJANA n Kopitarjeva ulica i priporoča svojo veliko zalogo
usnja in čevljarskih potrebščin
na drobno in debelo.
posodo za mošt, vino itd.
dobile, dokler lrojo zaloga pri tvrdki: L AUGU-SiiN, Sp. SiSka, lernejeva ul. 231, od 3.-5. pop
Občinski tajnik
johi službo v Cerkljah na Dolenjskem. Ponud je do 1. okiobra poslati na: JELARSIC, župan Cerkljah na Dolenjskem.
Ponudbe v
3926
POZOR!
POZOR!
Kupim orehova DEBLA
popolnoma zdrava, ravna, samo malo grčaata, od 25 cm premera in 2 in dolžine naprej. — Ponudbe na: P. Higersperger, Celje, Gregorčičeva ulica 3.
Kupim POSESTVO Sgg vpaslvTf
Ijanski okolici proti Vrhniki, Medvodam ali Grosupljem. Posestvo naj ima 5—10 oralov skupnega zemljišča, v lepi legi z malo vilo ali čedno kmetsko hišo s pritiklinami. Sedanji lastnik, ako je še mlad, ostane lahko več let v hiši in na posestvu, ako je pa že bolj star, pa tudi lahko do smrti. Ponudbe i navedbo zadnje cene, plačilnimi pogoji in natančnim naslovom pod »Krim 3863« na upravo »Domoljuba« v Ljubljani.
Ponudite fižol, orehe, Jabolka
z navedbo množine, vrste in cene na tvrdko Albin Turk, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 48.
Vreče vseh vrst in velikosti
kupuje in prodaja ALBIN TURK, Ljubfjana, Prešernova ulica 48.	3903
VinorejcL sadite izboljšano šmarnico!
Večje, sočneje grozdje, boljše vino so prednosti! Natančnejša pojasnila (znamkal) daje TRSNICA »VRBANJAK«, ST. ILJ-VELENJE. Štajersko.
NAPRODAJ ~JE "kRASNo"
ARONDIRANO POSESTVO
slSa, hlevi, v dobrem stanju. Posestvo v lepi legi, sestoji iz črez 15 oralov lepega gozda, 12 oralov njiv. (ravnikov, velikega sadonosnika in prikladnega prostora za vinograd. Tik hiše je studenec z izvanredno dobro pitno vodo, katere tudi v najhujši suši ne pri manjka. Izrabi se mdi lahko vodna moč. Istotam je naprodaj 500 m« borovih in smre- j kovih hlodov. — Natančneje se poizve pri IVAN PAVLIC, OPLOTNICA.__3436
RAZGLAS.
Pokrajinska uprava je dovolila, da se nadomestni semnji za živino, konje it> druno blago, in sicer dne:
19. septembra v Trebnjem; 3. oktobra v Veliki Loki; 12. oktobra v št. Lovrencu.
Ker je pri nas dosti in dobre živine, vabimo kupce.
GOSPODARSKI ODBOR fREBNJE, VEL.' LOKA, ST. LOVRENC.
HIŠA
* sadnim vrtom in njivami v bližini Begunj pri Cerknici se po ugodni ceni proda. — Pojasnila daje An. zavod Drago Beseljak, LJubljana, Sodna ulica Stev. f	8816
Ceuj. odjemalcem ia oetafemu občinstvu na-znajam, da sem
otvoril novo trgovino
s špecerijskim in mešanim blagom zraven »BEK-SELNA« V KRANJU. V zalogi bom imel vedno: belo moko, krušno, koruzno moko, koruzni zdrob, ajdovo moko, kašo, otrobe, koruzo, oves, preše, riž, sladkor, kavo, milo, sol, cikorijo, čaj, užigalice, špirit, olje, petrolej itd. Skrbel bodem za hitro postrežbo tn najnižje cene. — Se vam priporočam z odličnim spoštovanjem
ADOLF KERN V KRANJU.
Oves, FI20L, suhe gobe,
OREHE in druge dež. pridelke
plača po najvišji ceni: IGNAC TOMC, Moravče. -»C
BLUZE,
spodnja krila, predpasniki, oprema za novorojenčke se
najceneje kupi pri: A. ŠINKOVIC nasl. K.S0SS,
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 19.
O-
Ko prejmete denar iz Amerike
je Vaša dolžnost, da takoj obvestite o prejemu Vaše sorodnike, ki Vam pošiljajo denar, To |e potrebno ia važno, da pošiljatelji niso v skrbeh. — Ako imate kake sitnosti pri sprejemanju pošiljk, ki jih Vaši sorodniki pošiljajo skozi druga podjetja, pišite svojim domačim, da naj se pri pošiljanju denarja v domovino poslužijo našega podjetja, ki nudi hitro, točno in najbolj zanesljivo postrežbo. — Ljudska posojilnica v Ljubljani razpošilja vse naše pošiljke na dom prejemnikov hitro in točno. — Naše podjetje je v rokah katoliških moi; zato je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da priporoča svojim domačim v Ameriki, da se naj po-— služujejo pri pošiljanju denarja našega podjetja.	—
Bančni zavod EDINOST
1849-West 22nd Street,
Chicago, Illinois, U. S. A.
ZASTONJ
se ne dobi nlkjer9
vendar ie kupi! v trgovini
F. in ]. Coričor, »Pri Ivanki ", Ljubljana, Sv. Peiro cesta SI. 29
si gotovo prihraniš denar.
dalje,
Velika izbira rimskega blaga za raoSke in ženske obleke od K 20&-
dobra bela ln oisana kotenina............od K 68 — „
različni barhenti . .................od K 80— „
svileni robci v najfinejših vzorcih..........od K 260— „
ter velika zaioga odej, cvilha, platna za rjuha ln namizne prte, svile ta obleke v vseh barvah, zimskih jopic in hlaC, pletov, ogrinjalk in razne narejene obleke po najnižjih cenah.
Največje transportno podjetje sveta
Samo 4 dni
na odprtem morlu
EVROPA-CANADA-AMERIKA
Najhitrejša la najbolja zveza preko HAMBURGA, ANTWERPNA In CHEH-DOUROA z glasovitimi „EM PRESS" parobrodi na dvojne vl|ake. — Odhod vsak teden. — Dalnja vprašanja glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prtljage, predpise, uieljevanja v Canado la Zfed. države daje agentura
CANADIAN PACIFIC, Zagreb, Jurtilčeva ul. 30.
Poroč. prstani Double verižice Stenske nre BnCilke Že one ure Uhani
Najstarojia trgovina ur. zlatnine lo j sreMpi p> ČUDEN j
LJUBLJANA 22, Prešernova 1
Zahtevaite ponudhel
BRINJE
Zaradi preselitve je v Podgorioa Štev. 0
- Dobrčpoljak-naprodaj "»C
- lepo posestvo -
v zelo ugodni legi in dobrp urejeno. Obsega okrog 15 oralov. Polovica je dobrega gozda, smrekovega in bukovega, ležečega ob cesti, oziroma dobri poti, od koder se les a primeroma majhnimi stroški spravi na železnica Drugo so travniki in njive. Vse je dobro obdelano in zagnojeno. Vrt je zasajen in ograien z mrežo. Travniki zasajeui z drevjem. Hiša »vila) solidno zidana pred 20 leti, ima 6 sob poleg drugih prostorov. Svinjaki in hlev je zidano kasneje. Tudi vodnjak je pri hiši. Na željo dobi kupec tudi premičnino: krave, prešiče, vozove, poljsko orodje, mrvo in drugo, da takoj nadalje obratuje. Gospodarstvo je urejeno za mlekarstvo s prešičerep. Kdor hofr svoj denar varno naložiti ■n ohraniti ttr imeti pJeg tega zdravo ia udobno stanovanje, naj te oglasi pri lastniku v Dobrtpoljah.
■■ITI »!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■—■■■■■
»KORANU«
ASBESTNl ŠKR1LJ. TOVARNA KARLOVAC.
NAJBOLJŠA STREHA, NAJBOLJ TRPEŽNA, NAJCENEJŠA. - POJASNILA DAJE: F. HOČEVAR, ŽIROVNICA NA GORENJSKEM.
ia»u
Dr. Bogdan Novak
zdravnik, bakterlolog in Specialist za infekcijske bolezni
ordinira od 11. do 12. nre dop. io od 1. do i. ure pop., Kersnikova ulica (Nova ulica) it S, t nadstz.
BRATA SEVER
POHIŠTVO IN TAPETNIŠKA DELAVNICA
Ljubljana (Kolizej), Gosposvetska c. 13
priporočata spalne in jedilne sobe, pisarniške ' oprave, klubske garniture, modroce, kuhinjske oprave, žekaae postelje, velike in otroške, vsake vrste, po nizki dnevni ceni.	3692
staro rdeče po 5 K ia 6 K, staro istrsko po 14 K, novo hrvatsko po 12 K nudi tvrdka I. KNEZ, Ljubljana, Gosposvetska 1
KUHANO IN
SUROVO KUPI VSAKO MNOŽINO
V. BIZJAK & DRUG
tvornica keksov, Rogaška Slatina.
miSH'odgane
stenice-Šflirhl in vsa golazen mora poginiti ' o porabljat« moja najbolja preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 28 K, za podgane 28 K, za ščurke, 30 K, za stenice 28 K, uničev. moljev 10 io 20 K, proti mrčee. 10 in 20 K, mazilo proti tišem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 Iv, tinkt, proti mric suna sadju ic na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksp;
M. JONKER, Petrinjska uL 3, ZAGREB 1.
Hlode, gojzdove, trame, desk«
in rifU*l P°n«di'« LESN» OKUŽBI ll.m,,. lil UlTd Ljubljana, Kralja Petra trg ^
pred sodnijo. - Plačujejo se najviije dnevne
NA VELIKO IN MALo7~^~
poročamo
najboljše šivalne stroje
za rodbinsko in obrtno rabo. potrebščine 8j,j|i. krojača in čevljarje. — litino pri: jnoln PKTKLINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip fo, ?
HALO!
Oglejte si dobro in trpežno
HALO!
usnje, podplate :n ijzr;
potrebščine
cesta štev. 19, poleg Dolenjskega mostu (pri Ra.
stoharju).
3496
Kakor doma
sc počuti na parobrodih United States Lines med Bremenom, Cherbourgom in New York-om. Velike, dobro zračne posamezne ali skupne sobe, v zvezi z izborno kuhinjo in vsemi udobnostmi, se nudijo na teh parobrodih aineri-kanske vlade.
UNITED STATES LINES
W 8, ZAGREB, Viator Konačlšt«, Unt. d. I.inden 1,	Mihanovlčeva ulica
ter vse večje potovalne pisarne.
Maj boljše in najtrpežneje
manufakt. blago kufcitefcri
Oblačilnici za Slovenijo v Ljubljani
Oglejte si naše skladišče i Proda i ilna aa drobno je v Ljubljani, Stritarjeva ul. g. Glavno skladišče je vKresm (vhod k Idagarjeve uL i/L)
Zadružno podjetje! - Stoji K svojim!
Ijdaja konzorcij »Domoljuba«, d*
Odkojpnrt prednik Aston Salnik v Ljubljani,
TUka Jvioslovuuk« ttakarM.