IZ POROČILA O DELU OBČINSKE KONFERENCE SZDL IN NJENIH ORGANOV OD APRILA 1975 DO JANUARJA   1979
Kreativno obdobje
Občlnska konferenca SZDL Ljubljana Centerje na 12. seji, 19. marca letos, obravnavala osnutek poro-čila o delu občinske konference SZDL In njenih orga-nov od aprlla 1975 do januarja 1979 in ga sprejela. Pred tem so osnutekporočila obravnavallin dopolnili Izvršnl odbor in predsedstvo občinske konference SZDL, organi krajevnlh konferenc SZDL In drugi.
Poročilo bo predloženo skupnl sejl delegatov seda-nje In novoizvoljene občinske konference SZDL, kl bo 24. ma/a 1979. V nadaljevanju povzemamo izporočila nekatere ugotovltve.
Za štiriletno obdobje, v katerem je delovala organizacija SZDL v naši ob-čini, njena konferenca in drugi organi, je značilna množična politična aktiv-nost pri uresničevanju z novo ustavo opredeljenih samoupravnih družbe-noekonomskih in družbenopolitičnih odnosov in s tem utrjevanje politične-ga sistema socialističnega samouprav-ljanja. S takim delovanjem je SZDL prispevala k nadaljnjemu utrjevanju družbenoekonomskega položaja de-lovnih ljudi in občanov, graditvi in izvajanju dejanske oblasti delavskega razreda, poglabljanju samoupravnih odnosov v združenem delu, preobra-zbi krajevnih skupnosti konstituiranju in nadaljnjemu organiziranju samou-pravnih interesnih skupnosti kot se-stavnega dela samoupravno organizi-ranega združenega dela, utrjevartju de-legatskega sistema kot najpomemb-nejše novosti ustave, krepitvi ljudske-ga odpora, družbene samozaščite in ci-vilne zaščite ter k razreševanju drugih aktualnih nalog.
Z množičnimi in drugimi politični-mi akcijami se je organizacija SZDL v občini utrjevala kot fronta organizira-nih socialističnih sil, krepila se je vlo-ga in mesto krajevnih organizacij SZDL in s tetn njena kadrovska in aktivistična baza. Za frontno usmeri-tev delovanja SZDL je nadalje značil-no, da se ne omejuje več zgolj na posa-mezne in širše politične akcije, temveč da postaja vsak dan bolj živa praksa v reševanju vseh družbenih vprašanj, ki jih delovni ljudje in občani postavljajo na dnevni red in sami iščejo odgovore za njihovo rešitev v družbenopolitič-nih organizacijah in samoupravnih or-ganih.
Lahko ugotovimo, da v minulem mandatnem obdobju pravzaprav ni bi-lo pomembnejšega družbenega vpra-šanja, katerega občinska konferenca SZDL oziroma njeni organi ne bi obravnavali in iskali ustrezne rešitve. SZDL z različnimi oblikami delova-nja, v novejšem času tudi v sekcijah in tematskih konferencah ter z organizi-ranostjo v terenskih odborih že zdru-žuje in mobilizira delovne Ijudi in ob-čane pri uresničevanju njihovih in skupnih interesov.
socialistiCna zveza delovnega ljudstva kot demokratična ustvarjalna sila delegatskega sistema
Temeljita ocena organizacijske, ka-drovske in vsebinske usposobljenosti SZDL za uresničevanje njene družbe-ne funkcije je bila tudi v naSi občini spodbujena s študijo tovariša Edvarda Kardelja, v jeseni 1977, ko je bila po-novno potrjena usmeritev, da se mora SZDL, ob vsaki njeni dejavnosti razvi-jati in krepiti kot najSirša oblika sa-moupravljanja delovnih Ijudi in obča-nov v razmerah naže samoupravne de-mokracije. Zato je ocena družbene uspešnosti in usposobljenosti SZDL objektivno tudi ocena družbene uspo-sobljenosti in uspešnosti vseh organi-ziranih socialističnih sil.
Pomemben prispevek k razumeva-nju in razreševanju aktualnih nalog SZDL v zvezi z utrjevanjem politične-ga sistema socialističnega samouprav-ljanja so v tem času predstavljale tudi ocene in stališča o delovanju delegat-skega sistema, ki so jih sprejeli občin-ska konferenca SZDL, skupščina in drugi; razprave in dogovori o uresniče-vanju političnega sistema socialistič-nega samoupravljanja v Ljubljani na 9. seji MK SZDL Ljubljana; razprave o osnutkih zveznih resolucij in nadalj-njem razvoju krajevnih skupnosti, o uresničevanju ustavne zasnove komu-ne ter o odnosih svobodne rnenjave dela in oblikah samoupravnega orga-niziranja in odločanja o družbenih de-javnostih; ugotovitve skupščin sloven-skih občin v Kopru, zlasti pa doseda-nje izkušnje in rezultati o že ustreznej-šem delovanju delegatskega skupščin-skega sistema v obeini Ljubljana Cen-ter in mestu Ljubljana.
Takratne politične dogovore bi lah-ko strnili v ugotovitev, da morajo biti tudi nadaljnji napori družbenopolitič-nih organizauj ¦ in skupščin še bolj usmerjenl^iSMspodbujanje delova- * nja vseh suij B«E*v v občini in mestu, ki presega ofltost in zapiranje vase in
ki zagotavlja družbenoekonomske osnove politične oblasti samoupravne socialistične demokracije pa tudi družbeno naravo dohodka ne glede na to, kje in kako nastaja.
V tem delu poročila je potrebno opo-zoriti na nekatere uspešne premike v delovanju skupščine občine, ki so med drugim tudi v tem, da posamezni zbori vedno bolj razvijajo delovanje v okvi-ru svojih specifičnih funkcij.
Posebna pozornost je bila namenje-na delovanju družbenopolitičnega zbora. Bistveno okrepljena kadrovska sestava družbenopolitičnega zbora, v kateri so v skladu s Kardeljevimi izho-dišči neposredno zastopana vodstva družbenopolitičnih organizacij, že bolj zavezuje, da stalno spremlja delovanje ostalih zborov. Napori v tem smislu se v naši občini že odražajo v sprejetih izhodiščih za delo družbenopolitične-ga zbora skupščine občine Ljubljana Center in v praktičnem uresničevanju teh izhodišč. Podobna izhodišča so bi-la sprejeta tudi za delo zbora združene-ga dela skupščine občine.
V  občini se pripravlja ustanovitev družbenih svetov. Družbenopolitične organizacije in delegati so že razprav-ljali o ustanovitvi družbenih svetov za razvoj  samoupravnih  odnosov  in za družbenoekonomski    razvoj    ter   za upravna področja iz občinske pristoj-nosti in sicer za uresničevanje uprav-nega nadzorstva in za vprašanja ure-sničevanja davčne politike.
Pomembni napori so bili nadalje usmerjeni v usklajevanje programov dela subjektivnih dejavnikov ter skup-ščine občine in samoupravnih intere-snih skupnosti. Prvi rezultati v tej smeri se že odražajo v sprejetem okvir-nem programu dela skupščine občine Ljubljana Center za leto 1979 in spreje-tih smernicah za uresničevanje sred-njeročnega plana v tem letu.
Dosežene spremembe v družbenoe-konomskem in drugem samouprav-nem družbenem razvoju v preteklem obdobju kakor tudi nadaljnja usmeri-tev tega razvoja je nujno terjala prila-goditev vsebine in organizacije sojenja samoupravnemu bistvu naše družbe in varstvu samoupravnih in drugih pravic delovnega človeka. Bistvo preobrazbe pravosodja na teh temeljih je predvsem v pospešitvi razvoja vseh oblik samoupravnega sodstva od so-dišč združenega dela preko notranjih arbitraž v organizacijah združenega dela in drugih arbitraž, poravnalnih svetov do samoupravnih sodišč v družbenih organizacijah in društvih.
V preobrazbo pravosodja se uspešno vključujejo tudi drugi pravosodni or-gani, pri katerih je potrebno še nadalje utrjevati njihovo delovno povezanost z ustreznimi organi v samoupravnih or-ganizacijah in skupnostih v občini. V ta proces se mora vključiti tudi po-dročje pravne pomoči. Za slednjo tudi v Ljubljani ugotavljamo, da je neza-dostna, zlasti pri pomoči ljudem, ki uveljavljajo   svoje   samoupravne   in druge pravice na podlagi dela. Zato jo moramo,  ob  usmeritvi  v  njeno po-družbljanje, napraviti dostopnejšo in jo ustrezno razširiti.
DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V GOSPODARSTVU IN EKONOMSKA POLITIKA
Težišče naše aktivnosti SZDL v tem obdobju je bilo usmerjeno v sprejetje in uveljavljanje zakona o združenem delu. S tem v zvezi je SZDL skupaj z družbenopolitifinimi in drugimi dejav-niki sodelovala pri organiziranju in po-teku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v naši občini, ki je potekala v vseh temeljnih in drugih OZD, krajevnih skupnostih, skupščini občine, samoupravnih interesnih skupnostih ter v družbenih organizaci-jah in društvih. Delovni ljudje in obča-ni so v javni razpravi podprli izhodišča zakona o združenem delu in javno raz-pravo povezovali s kritično oceno ob-stoječih razmer, kar je služilo kasnej-šemu hitrejšemu prilagajanju združe-nega dela novim samoupravnim ra-zmeram.
Občinska konferenca SZDL je po-l veliko pozornost uveljavljanju ikih ukrepov v občini »n , fpktorjev   gospodar; žbenoekonomske ombš al gospodarska gibanja, deli-
tev dohodka in osebnega dohodka, priprave na srednjeročni program ra-zvoja občine v letih 1976-1980, razvoj samoupravljanja in planiranja v kra-jevnih skupnostih in občini, razreševanje problematike štipendiranja, uveljav-ljanje novih družbenoekonomskih od-nosov v kmetijstvu ter s stališči sezna-njal organe konference in druge.
SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE PODROČIJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
V   minulem  obdobju  so  občinska konferenca SZDL in sveti za posamez-na   področja   družbenih   dejavnosti koordinirali napore subjektivnih sil za delovanje in ob volitvah 1978 za po-novno   konstituiranje   samoupravnih interesnih   skupnosti.   Z   uveljavlja-njem ustavnega koncepta SIS so se krepili samoupravni odnosi na teh po-dročjih. Občinska konferenca SZDL je skupaj s sindikati posvetila posebno pozornost  oblikovanju,  delovanju in uresničevanju   delegatskih   odnosov, zlasti oblikovanju posebnih in združe-nih delegacij, vprašanjem financiranja in samoupravnega organiziranja SIS, položaju in pristojnostirn izvršnih or-ganov, vlogi strokovnih služb in njiho-vega   organiziranja   ter  vključevanju SIS v delo skupščine občine.
Pri dosedanjem analiziranju uresni-čevanja ustavne vloge SIS v naši obči-ni, mestu, regiji in republiki, zlasti v letih 1976, 1977 in pred skupščinskimi volitvami marca 1978 smo v spremlja-nju ustavne preobrazbe na tem po-dročju prišli do vrste kritičnih ugoto-vitev, na katere stno bili v tem obdob-ju zlasti pozorni. Tako razvojni progra-mi še ne izhajajo iz celovitosti intere-sov, ki jih delavci čutijo v temeljnih organizacijah združenega dela, v kra-jevnih skupnostih, v SIS in družbi kot celoti. Delavci v TOZD še niso dovolj seznanjeni z vsem, kar bi potrebovali, da bi še samostojneje odločali o ustvarjanju in razporejanju dohodkov, saj so družbene dejavnosti pomemben dejavnik delavčeve produktivnosti in socialne varnosti. Delavci morajo ime-ti možnosti, da hkrati odločajo o razpo-rejanju celotnega dohodka, torej tudi o obsegu sredstev, ki jih bodo združeva-li za uresničevanje svojih tekočih in razvojnih interesov v družbenih dejav-nostih ter o načinu prelivanja sredstev in dohodka materialne proizvodnje v dohodek družbenih dejavnosti.
Na področju vzgoje in izobraževanja so bili napori subjektivnih sil naravna-ni v idejno usmerjenost vzgoje in izo-braževanja, krepitev kadrovskega in materialnega položaja šolstva, uveljav-ljanje celodnevne šole ter usmerjene-ga izobraževanja, oblikovanje štipen-dijske politike in napore za zbiranje sredstev za zidanje študentskih do-mov. S prehodom na celodnevno osnovno šolo in ob večjem sodelova-nju subjektivnih sil v krajevnih skup-nostih bodo osnovne šole postopoma prerasle v družbene, kulturne in re-kreacijske centre.
V   znanstvenem   in   raziskovalnem delu je bila sicer skrb posvečena ure-sničevanju zahteve, da mora znanost in razvojno delo postati funkcija na-predka gospodarske in družbene prak-se,  vendar  ta  prizadevanja  še  niso uspela dovolj povezati nosilce in upo-rabnike raziskovalnega dela. Svet za znanost je skupaj s komisijo za kulturo pri OK ZKS Ljubljana Center organi-ziral več razprav o položaju znanstve-no raziskovalne dejavnosti in idejnih aspektih znanosti v naši družbi, sam svet pa je obravnaval položaj občinske raziskovalne skupnosti  in dal vrsto kritičnih pripomb na organiziranost, vsebino in metodo njenega dela.
Na področju kulturne dejavnosti so si občinska konferenca SZDL in njeni organi prizadevali, da bi delovni ljudje in občani resnično vplivali na kultur-no politiko, na programiranje kultur-nih dejavnosti in določanje prioritet-nih področij znotraj njih. V temeljnih samoupravnih skupnostih se ob pod-pori vseh družbenih dejavnikov pora-jajo pestre oblike kulturnih dejavno-sti, ki se odražajo na proslavah, razsta-vah in drugih prireditvah.
Svet za telesno kulturo je kritično obravnaval položaj in delovanje občin-ske telesnokulturne skupnosti ter na podlagi poročila o stanju sprejel pred-loge za hitrejše uresničevanje stališč in sklepov predsedstva RK SZDL Slove-nije o nadaljnjem razvoju telesne kul-ture, ki so veliko pripomogla k novim, na samoupravnih temeljih organizira-ne telesne kulture v naši družbi. Socia-listična zveza se je.za tako zastavljeno akcijo vseskozi povezovala tudi z ustreznimi organi drugih družbenopo-litičnih organizacij ter s strokovnimi in drugimi telesnokulturnimi organi-zacijami in dvema problemskima kon-ferencama ter s stalnim delovanjem ~" JijJtega odbora za dru^bene T^Sn društva prispevala k n akcijski enotnosti na po-droč^ti t^dejavnosti. . J- /-.
Aktivnost občinske konference SZDL in ustreznih organov se je odra-žala tudi pri uresničevanju nalog na področju socialne politike in to pred-vsem v spodbujanju zavestnega spre-minjanja družbenoekonomskih od-nosov na podlagi razvijanja socialistič-ne solidarnosti, ki pomeni razvoju sa-moupravnih družbenoekonomskih odnosov temeljno izhodišče za uresni-čevanje ciljev socialne politike. Svet za socialno politiko je večkrat obrav-naval problematiko ostarelih občanov in uresmčevanje programa za pomoč in varstvo ostarelega prebivalstva, da bi pripomogel h hitrejši gradnji do-mov za ostarele občane, k učinkovitej-ši sosedski pomoči, negi na domu, po-zornosti do invalidov itd. Vidna je bila aktivnost SZDL pri organiziranju soli-darnostne pomoči prebivalcem Koz-janskega in Posočja, ki jih je prizadel potres. Naši delovni ljudje in občani so tudi tokrat pokazali visoko socialistič-no zavest.
Skupaj z drugimi družbenopolitični-mi organizacijami sta občinska konfe-renca SZDL in svet za zdravstvo pri-spevala k uveljavljanju načela vzaje-mnosti in solidarnosti v zdravstvenem varstvu, odločanju o vrstah in obsegu pravic ter obveznosti v njem in s tem k ustvarjanju pogojev za samoupravno organiziranje zdravstvenega varstva v občini. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji je v minulem obdobju usmerjal svojo de-javnost predvsem v prizadevanje za dosledno realizacijo sprejetih sklepov in sprejete politike boja proti alko-holizmu v skladu z akcijskim progra-mom dela boja proti alkoholizmu v SR Sloveniji.
Pomemben premik na področju družbenih dejavnosti je bil dosežen z obravnavanjem problematike posa-meznih samoupravnih interesnih skupnostih na sejah vseh zborov skup-ščine občine. Doslej so vsi zbori skup-ščine občine obravnavali razmere na področjih stanovanjske skupnosti, vzgoje in izboraževanja ter zdravstva in se dogovorili o nadaljnjem uresniče-vanju nalog.
VARSTVO OKOLJA
Aktivnost na področju varstva in izboljšanja človekovega okolja je vse bolj sestavina našega dela in življenja, ki jo bo treba še bolj razvijati v krajev-ni skupnosti, TOZD in stanovanjskih hišah. Poleg konkretnih dejavnosti, ki izhajajo iz programov varstva okolja, ki jih uspešno izvajajo v omenjenih okoljih, se tudi nenehno krepi odgovo-ren odnos občanov do okolja. O tej problematiki je spregovorila problem-ska konferenca o varstvu okolja, ki je bila leta 1977. Ze takrat je bilo dogo-vorjeno, da se pri občinski konferenci SZI3L oblikuje ustrezen organ za var-stvo okolja, ki bi v sodelovanju s kra-jevnimi konferencami SZDL in z osta-limi občinskimi konferencami SZDL v Ljubljani usmerjal dejavnost na tem področju. V zadnjem času so tudi po-bude za ustanovitev družbenega sveta za varstvo okolja.
PRIPRAVE IN IZID REFERENDUMA ZA SAMOPRISPEVEK II
Ze odločitev za prvi samoprispevek in njegovo izglasovanje novembra 1971 je bila velika zmaga naprednih sil in nov dokaz krepitve socialistične so-lidarnosti. Odločitev za samoprispe-vek II in njegovo izglasovanje na refe-rendumu novembra 1976 pa pomeni polno vključevanje delovnih ljudi in občanov v družbenopolitična in eko-notnska dogajanja ter zavestno veča-' nje zmogljivosti za izenačevanje pogo-jev družbenega standarda občanov Ljubljane.
Občinska konferenca SZDL je sku-paj s krajevnimi konferencami SZDL, akcijskimi odbori za pripravo refe-renduma za samoprispevek II, politič-nim odborom in operativnim štabom v občini po uspelem referendumu za sa-moprispevek II ocenila priprave in re-zultate referenduma. Ugotovila je vi-soko udeležbo in sicer 90,14%, da je za samoprispevek II glasovalo 77,38%, kar pomeni za 10% več kot leta 1971. Število volilcev, ki so glasovali za sa-moprispevek, pa je bilo tokrat za 20% višje. V Ljubljani je bila skupna ude-ležba 97,74%, za samoprispevek pa je glasovalo 76,42% volilcev.
Ob dnevu republike, novembra 1978, so delovni ljudje in občani na priložnostnih svečanostih proslavili iz-polnitev načrtov izgradnje objektov iz samoprispevka I, ko so aktivisti v tej akciji tudi sprejemali zaslužna prizna-nja - hkrati pa so bili seznanjeni s pripravami na gradnje iz samoprispev-ka II v naši občini in sicer zdravstve-nega doma Ljubljana Center in VVZ
Vodmat. Za prvi objekt so programske osnove že dogovorjene in sprejete, vendar je potrebno pred pričetkom gradnje, ki je predvidena jeseni 1979, opraviti še številne postopke. Pričela pa so se dela na prizidku VVZ Vod-mat.
USTAVNO PBEOBLIKOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Ustavnemu preoblikovanju krajev-nih skupnosti je bila v preteklem ob-dobju posvečena stalna pozornost. Ob-činska konferenca SZDL in njeni or-gani, zlasti svet za družbenopolitični sistem in koordinacijski odbor za spremljanje uresničevanja ustavt, so skupaj s krajevnimi organizacijami SZDL razvili razne oblike aktivnosti od problemskih konferenc, sekcij, do rednih razgovorov s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in sa-moupravnih organov v krajevni skup-nosti in skupaj opredeljevali aktivnost za nadaljnje ustavno preoblikovanje krajevnih skupnosti.
Proces samoupravnega preobliko-vanja krajevnih skupnosti v naši obči-ni se odvija uspešno. Dosegli smo po-membne premike v krepitvi vloge kra-jevne samouprave in poglabljanju sa-moupravnih odnosov. V vseh krajev-nih skupnostih se kaže potreba po hi-trejšem razreševanju številnih nalog, ki jih narekuje življenje, potrebe in in-teresi krajanov. Vedno močnejše so ra-zlične zahteve po spreminjanju in izboljševanju razmer v pogledu druž-benega in osebnega življenja, s tem v zvezi pa tudi zahteve po ustvarjanju možnosti za večjo prisotnost krajanov v različnih samoupravnih in političnih organih krajevne skupnosti. Skupna je ugotovitev, da smo bili doslej bolj uspešni pri izvajanju širših družbenih nalog, manj pa pri razreševanju nepo-srednih problemov občanov. Samou-pravna organiziranost krajevnih skup-nosti se odraža tudi v novih statutih krajevnih skupnosti.
Pomembni premiki so bili doseženi v delovanju delegatskih zborov stano-valcev v krajevnih skupnostih in zbo-rov stanovalcev v stanovanjskih hišah, v njihovem sodelovanju s krajevno sa-moupravo in stanovanjsko skupnostjo ter pri širjenju njihove družbene vlo-ge. Družbena aktivnost delegatskih zborov stanovalcev v stanovanjskih hišah se je že potrdila pri nekaterih pomembnejših družbenih akcijah, kot so samoprispevek, volitve, družbena samozaščita, sosedska pomoč, vzdrže-vanje hiš in drugih.
Podobno je tudi s sveti potrošnikov, ki so bili sicer v nekaterih krajevnih skupnostih aktivni, vendar je bilo nji-hovo delovanje in pozornost usmerje-na predvsem na trgovino. Potrošniški sveti v glavnem še ne delujejo ob ustrezno organiziranih potrošnikih in uporabnikih uslug in dobrin. Vseka-kor pa je potrebno članom obeh orga-nov v krajevnih skupnostih še nadalje več podpore in pomoči, tako pri usta-navljanju teh organov kot pri koordi-niranem reševanju posameznih vpra-šanj.
Krajevna skupnost pa mora vedno bolj postajati naravna celota, zaokro-žena stanovanjska skupnost, ki bo sposobna uresničevati zamisel krajev-ne skupnosti in zadovoljevati temeljne interese in potrebe delovnih ljudi in občanov v njej. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti krajevnim skupno-stim, ki so sedaj po območju oziroma po številu prebivalcev prevelike, da bi tako še bolj omogoiili vključevanje vseh delovnih ljudi in občanov v sa-moupravno odločanje. Pri tem je po-trebno upoštevati tudi strokovne kri-terije in ocene ter družbenoekonom-ske in urbanistične programe razvoja območij krajevnih skupnosti za daljše obdobje. V nobenem primeru pa ne bi smeli dopustiti pojavov samozado-voljstva z obstoječim stanjem na tem področju. Pri tem je izrednega pome-na ustreznejše planiranje v krajevnih skupnostih.
SKUPŠCINSKE VOLITVE 1978
Socialistična zveza je bila v prete-klem obdobju skupaj z drugimi druž-benopolitiCnimi organizacijami še po-sebej zavzeta pri preoblikovanju volil-nega sistema in pri izvedbi volitev za skupščine družbenopolitičnih in sa-moupravnih interesnih skupnosti. Po-sebna aktivnost je bila usmerjena v iskanju rešitev, ki naj bi na podlagi ustavnih določil in volilnega zakona omogočale vse možnosti, da postane delovni človek nosilec vseh pravic v kandidacijskem postopku kot stalni politični aktivnosti.
Uspešne priprave, dobri rezultati vo-litev in Stevilni predlogi za izboljšanje volilne aktivnosti so prikazani v obšir-nejšem poročilu, ki ga je sprejela ob-činska konferenca SZDL v maju 1978 leta. 9. marca je v delovnih organizaci-jah od 61.815 volilcev glasovalo 54.932 ali 88,7%; 12. marca pa v krajevnih skupnostih od 26.377 občanov 23. 953 ali 90,81%.
OBGANIZIBANOST Hi RAZVOJ SZDL TER PRIPRAVE NA VOLILNE KONFERENCE KRAJEVNIH IN OBClNSKE ORGANIZACLIE SZDL
V sedanji intenzivni volilni aktivno-sti oreanizacij SZDL, ko so bile oprav-
ljene ocene dosedanje aktivnosti in vo-litve v krajevne konference SZDL in njihove organe ter opredeljena njihova programska usmeritev smo za vsako krajevno konferenco SZDL obširneje poročali.
Ponovno je bila na volilnih konfe-rencah SZDL poudarjena zahteva, da mora organiziranost in delovanje ob-činske in krajevnih konferenc SZDL in njenih organov tudi v bodoče še bolj zagotavljati uresničevanje njene vlogl kot najširše demokratične zveze poli-tično neposredno aktivnih delovnih lju-di in občanov, kot fronta organiziranih socialističnih sil in s krepitvijo dele-gatskega sistema znotraj SZDL.
KADROVSKA POLITIKA
Koordinacijskj odbor za kadrovska vprašanja je v novi sestavi nadaljeval z delom takoj po izvolitvi nove občinske konference ŠZDL in njenih organov v letu 1975. Usklajeval je tnnenja, stali-šča, predloge in pobude v zvezi s ka-drovskimi rešitvami v različne organe krajevnih skupnosti, temeljnih organi-zacij združenega * dela in delovnih skupnosti, občini, mestu, regiji, repu-bliki in zvezi. V skladu s tako usmeri-tvijo delovanja se je odbor v svojem delovanju povezoval z vsemi dejavni-ki, ki se ukvarjajo s kadrovsko politi-ko, in na tej osnovi priporočal in spre-jemal konkretne rešitve.
Odbor je v tem obdobju obravnaval predloge za odlikovanja in drugih družbenih priznanj. Obravnaval je predloge za dodelitev Kraigherjevih nagrad, nagrade mesta Ljubljane in nagrad občine Ljubljana Center za kandidate iz občine Ljubljana Center, informacijo o dodeljevanju štipendij za mlade delavce iz Titovega sklada SFRJ in oslala vprašanja kadrovske in štipendijske politike.
DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
V občini je družbeno izobraževanje in usposabljanje dobilo velik polet pred in po sprejetju ustave, zakona o združenem delu, pri volitvah za drugi delegatski mandat, ob oceni delovanja delegatskega sistema in pri izobraže-vanju in usposabljanju delegatov v te-meljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter krajevnih skupnosti.
Zlasti ob izobraževanju in usposab-ljanju delegatov smo že delno uspeli uveljaviti prakso, da so za družbeno izobraževanje odgovorni samoupravni organi in družberiopolitične organiza-cije v temeljnih samoupravnih sredi-nah, ki so že in ki bodo v bodoče ve-dno bolj same in z lastnimi kadrovski-mi silami prevzemale odgovornost za sistematično družbeno izobraževanje in usposabljanje delovnih ljudi in ob-čanov, kar je pogoj za njihovo uspešno delovanje v našem političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Izo-braževanje je že v letu 1978 zajelo do 20% delegatov od skupno 11.500 dele-gatov v občini.
DELOVANJE DRUŽBENIH ORGANIZACU IN DRUŠTEV
Kakšna je moč družbenih organiza-cij in društev v naši občini dovolj zgo-vorno pričajo številke o članstvu. Tako združujejo v naši občini športna druš-tva približno 23.000 članov, kultuma društva 1300 članov, druStva upoko-jencev 5000 članov, društva invalidov 1350 članov, zveza reZervnih vojažkih starešin 2000 članov, zveza prijateljev mladine 2000 članov, zveza tabornikov 500 članov. Številčno šibkejša, a zato ne nepomcmbna so tudi gasilsko druš-tvo, društvo foto in kino amaterjev, tehnične kulture, esperantsko družtvo itd. Vsekakor je zanimiv podatek, da je v naši občini največ planincev in sicer 10.500. Mnogi se soočajo z večjo ali manjšo finančno in prostorsko stisko. Razveseljivo je dejstvo, da so upoko-jenci dobili svoje prostore in da se or-ganizirajo tudi po krajevnih skupno-stih. Tudi invalidi so v letu 1978 orga-nizirali v krajevnih skupnostih in v združenem delu enote, pravkar pa re-šujejo prostorski problem občinske zveze.
Ob tem ugotavljamo, da vsa društva niso dovolj prisotna v krajevnih skup-nostih. Na terenu je čutiti predvsem delo ZRVS, RK, društva upokojencev, enot invalidov, tabornikov in nekate-rih športnih društev, mnogih drugih pa ne. Tudi med samimi družbenimi organizacijami in druStvi še ni dovolj povezave. Stanje bi se gotovo popravi-lo, če bi v krajevni skupnosti zaziveli družbeni centri.
uresniCevanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozašcite
Obveščanje delovnih ljudi in obča-nov o ljudski obrambi in samozaščiti je izhajalo iz dejavnosti odborov za ljudsko obrambo in družbeno samoza-ščito v občini in krajevnih skupnostih in se preko družbenopolitičnih organi-zacij v vseh oblikah njihovih dejavno-sti prenažalo do članstva. Delovni Iju-dje in občani razumejo napore za kre-pitev ljudske obrambe in družbene sa-mozaščite kot svojo dolznost in potre-bo, ne pa kot zakonsko disciplino. Po-dobno je v organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih, ki se pri uresničevanju skupnih nalog
poi?ezujejo z ustreznimi organi v kra-jevni skupnosti.
Pomembno vlogo pri podružbljanju Ijudske obrambe in družbene samoza-ščite opravljajo terenski odbori SZDL in delegatski zbori stanovalcev v kra-jevni skupnosti. S tem v zvezi je po-trebno omeniti problemske konferen-ce v nekaterih krajevnih skupnostih, kjer je bila opredeljena SirSa vloga zbo-rov stanovalcev in hišnih svetov. Po-membna je tudi odločitev, da bo v vsa-ki hiši deloval poverjenik za družbeno samozaščito in civilno zaščito, tako da bo ustvarjena neposredna povezava z operativno dejavnostjo odborov za ljudsko obrambo in družbeno samoza-ščito.
Izdelani so obrambni načrti. S tem v zvezi je bilo na občinski ravni vei po-svetov. Vsi se zavedajo, da morajo obrambni načrti segati do stanovanj-skih hiš ter organizacij združenega de-la, ker se mora v njih odražati tudi njihova odgovornost.
V  vseh krajevnih skupnostih imajo varnostne ocene in varnostne načrte. Razprave o varnostni oceni in varnost-nih načrtih v družbenopolitičnih orga-nizacijah   in   samoupravnih   organih krajevnih skupnostih ter organizaci-jah združenega dela in delovnih skup-nostih so med drugim potrebne zato, da bi se ti dokumenti lahko stalno do-polnjevali z mnenji, stališči in predlogi delovnih ljudi in občanov, ki bodo le tako lahko zavzeti nosilci aktivnosti na tem področju.
V   krajevnih   skupnostih  obstojajo letni in srednjerotni načrti za uresni-čevanje   nalog   na   področju   ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so finančno ovrednoteni. Potrebe ka-žejo, da bo zlasti na podrotju zagotav-ljanja prostorov za potrebe obrambe kot tudi civilne zaščite in opreme po-trebno vei sredstev kot doslej.
Izpopolnjuje se organiziranost civil-ne zaščite, njena dejavnost pa povezu-je z delovanjem terenskih odborov SZDL in hišnimi sveti. Delovni Ijudje in občani se preko rednih stikov kra-jevnih skupnosti povezujejo z evakua cijskimi področji, skupaj z organizaci jami zdniženega dela organizirajo skupne vaje za usposabljanje enot in timeo.
Koordinacijski odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki so po volilnih konferencah začeli delo-vati pri krajevnib. konferencah SZDL bodo v bodofie politični koordinatorji te dejavnosti v krajevni skupnosti in povezovalci ter predlagatelji novih oblik dejavnosti na tem področju družbene organiziranosti.
Ljudska obramba in družbena sa-mozaščita se mora še nadalje krepiti na množičnem temelju, ki izhaja iz na-še družbenopolitične ureditve in izku-šenj oborožene revolucije.
DRUŽBENOEKONOMSKIIN POLJTICNI POLOŽAJ ZENSK-
Svet za ta vprašanja je obravnaval aktualne probleme, ki spremljajo živ-ljenje in delo žensk v naši občini. Pri-pravil je problemsko konferenco o družbeni {trehrani otrok in srednješol-ske tnladine. Anketa je pokazala, da lrnajo WZ prehrano sicer najbolje or-ganizirano, da pa je manj zadovoljiva v osnovnih, Se zlasti pa v srednjih šolah. Zato je svet spodbudil ustanavljanje komisij za družbeno prehrano tudi tam, kjer jih še nimajo, da bi prehrano izboljšali. Ker je to ne le občinska, am-pak tudi mestna problematika, je svet predlagal ustanovitev ustreznega koordinacijskega telesa pri MK SZDL sestavljenega iz vseh zainteresiranih družbenih in strokovnih dejavnikov.
Nadalje je svet sodeloval v akciji za urejanje otroških igriSč in pripravil razgovor o soseski pomoči, ki je v naši občini še posebno aktualna zaradi re-lativno visoke starostne strukture pre-bivalcev. Med drugim se je zavzel za to, da bi bila soseska pomoč načrtova-na v samoupravnih aktih krajevnih skupnosti in SIS, posebno vlogo pri njenem delovanju pa imajo hišni sveti. Dober primer uveljavljanja te naloge je organiziranost sosedske pomoči v KS Poljane, kjer sekcija za družbena vprašanja žensk pri KK SZDL in so-cialna komisija pri svetu krajevne skupnosti v sodelovanju z vzgojitelj-sko šolo tako pomoč že izvajata. gvet
i^ nadalje organiziral dve probletnski ftonferenci o položaju žensk v združe-nem delu. Na zadnji, ki je bila v SOZD Emona, so se med drugim zavzeli za večjo družbeno pozornost delavki-ma-'teri in za to, da bi vzgojno varstvene in šolske ustanove, pa tudi druge, prila-godile svoj delovni čas potrebam zapo-slenih, ki delajo v vei izmenah. Opozo-rili so tudi, da bo treba večjo skrb po-svetiti izobraževanju žensk, kar naj skupaj z urejenimi življenjskimi pogo-ji pomaga delavki k njeni dejanski enakopravnosti, ki vključuje . tudi opravljanje vodilnih funkcij in večje uveljavljanje v družbenopolitični ak-tivnosti.
JAVNO OBVESCANJE
Svet za informiranje je bil ustanov-ljen v letu 1978. Med drugim so se njegovi člani zavzeli za samoupravno povezovanje informativnega sistema na podlagi svobodne menjave dela, za večje povezovanje med satnimi sred-stvi javnega obveščanja, predvsem za tesnejše sodelovanje glasil v združe-nem delu, občinskih in krajevnih gla-sil, radijske postaje Glas Ljubljane, mestnega INDOK centra in Dnevnika, za poglobljeno analizo sedanjega sta-nja na področju obveščeanja, v krajev-nih skupnostih in organizacijah zdru-ženega dela naj bi zaživele informativ-ne skupine, ki bi med drugim ugotav-ljale potrebe po informiranju delavcev in krajanov ter predlagale rešitve za izboljšanje obveščanja v in tudi med krajevnimi skupnostmi, organizaeija-mi združenega dela, družbenopolitič-nimi organizacijami in samoupravni-mi organi.
Pomembno vlogo pri obveščanju naSih delovnih ljudi in občanov oprav-Ijajo Dogovori. S prehtodom na 14-dnevno izdajanje v letu 1976 in z vse-binsko bogatitvijo, vključno objavlja-njem delegatskih gradiv, so prispevali k boljSi obveščenosti delovnih ljudi in občanov.
ODNOSI MED SAMOUPRAVNO DRUZBO IN VERSKIMI SKUPNOSTMI
Koordinacijski odbor za vprašanja odnosov med verskimi skupnostmi in samoupravno družbo je bil ustanov-Ijen proti koncu leta 1975. Med njego-vimi prvimi nalogami je bila obravna-va osnutka zakona o pravnem položa-ju verskih skupnosti v SR Sloveniji. Kasneje je odbor spremljal izvajanje določil tega zakona in ugotovil, da so odnosi med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi v Ljubljani in s tem tudi v naši občini dobri ter da temeljijo na vzajemnem spoštovanju ustavnih določil, ki opredeljujejo tudi svoboščine in pravice občanov, kamor sodi tudi svobodno delovanje verskih skupnosti v mejah verskiH dejavnosti ter izpovedovanje svetovnega nazora občanov. S tem pa religioznost obča-nov sama po sebi ni nobena ovira za enakopravno vključevanje vernikov v življenje socialistične samoupravne družbe. Koordinacijski odbor je kot področje svojega dela Izpostavil odkri-to soočanje mnenj ter interesov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi, da bi vse morebitne ne-sporazume sprotno in z odkritim po-govorom razreševali-
PROBLEMATIKA ZAPOSLOVANJA, BIVANJA TS VRAČANJA NASIH DELAVCEV NA ZAČASNEM DELU V TUJINI
Obeinska konferenca SZDL se je odlo^ila, da vzdržuje stalne stlke z več-jo skupino naših oziroma jugoslovan-skih delavcev v Svici, v Winterthurju in Zurichu.
VpraSanja, ki jih je obravnaval koor-dinacijski odbor za vprašar.ja naSih delavcev na začasnem delu vtujini ob-segajo sodelovanje na razgovorih ob prihodu delavcev v domovino, nepo-sredno sodelovanje s Slovenskim druStvom -Planika- v Winterthurju in -Triglavom- v Zurichu. oblikovanje programov skupnih akcij, kot so pro-slave, tekmovanja, družbene priredi-tve, sodelovanje otrok naših delavcev s pionirji osnovne šole dr. J. Potrča, obiski predstavnikov občine v Svici in drugo.
Rezultati tega se kažejo v uspešnej-ših in Stevilčnejših vsakoletnih organi-ziranih srečanjih slovenskih in delav-cev drugih narodnosti na tujem, ustreznejšem vsebinskem delovanju obeh društev, vsakoletnem usklajeva-nju programov njihovega dela z aktiv-nostmi, ki jih v tujini pomagamo orga-nizirati, obiskih članov upravnih od-borov obeh društev pri nas itd. Delo-vanje koordinacijskega odbora pa je razumljivo usmerjeno predvsem v ustvarjanje možnosti za vračanje naših delavcev in njihovo zaposlitev doma.
MEDNARODNI ODNOSI
Zunanja politika Jugoslavije je bila stalno navzoča v vsakdanjem družbe-nopolitičnem delu, kar je pomembno pri oblikovanju celovite osebnosti na-šega delovnega eloveka in občana, ki se z vključevanjem v graditev naše sa-moupravne socialistične dfužbe tudi dejansko vključuje v spremljanje, ra-zumevanje in opredeljevanje naše me-dnarodne dejavnosti. Občinska konfe-renca SZDL je zato v sodelovanju z republiško, mestno in krajevnimi kon-
ferencami SZDL spodbujala tovrstno dejavnost, organizirala predavanja in razgovore o aktualnih mednarodnih vprašanjih in dogodkih doma in v tu-jini.
POMOC
NARODNOOSVOBODILNIM GIBANJEM IN ŽRTVAM IMPERIALISTIČNE AGRESIJE
V začetku mandatnega obdobja je bil za to področje ustanovljen koordi-nacijski odbor, ki je uspešno vodil vrsto akcij v obliki materialne in mo-ralne podpore narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije. Odbor je organiziral vrsto pri-ložnostnih proslav in razstav ter pre-davanj, s katerimi je naše delovne lju-di občane seznanjal o boju kolonialnih ljudstev za osvoboditev, boju dežel v razvoju za odpravo posledic kolonial-ne preteklosti, spodbujal pa je tudi do-pisovanje otrok. Ta dejavnost se je stopnjevala zlasti ob tednu solidarno-sti, v zadnjem času pa je bil sprejet dogovor, da bi akcija pomoči potekala skozi vse leto in da bi bilo poleg Sol in temeljnih organizacij združenega dela v to dejavnost potrebno vključiti tudi krajevne skupnosti. Lahko ocenimo, da so bile dosedanje akcije zbiranja materialne pomoči in druge oblike so-lidarnosti najuspešenjše v Solah in TOZD, pri čemer gre nemajhna zaslu-ga uspešnemu sodelovanju ZSS, ZPM, RK in ZSMS. Naj ne zveni ne-skromno, če povemo, da je bila v poro-čilih republiškega koordinacijskega odbora naša občina na vrhu tako po vsoti zbranih sredstev kot po številu subjektov, ki so jih prispevali. Koordi-nacijski odbor je za svoje delo prejel priznanje zvezne konference SZDL Jugoslavije.
Clani odbora so sprejeh nekatere tu-je delegacije narodnoosvobodilnih gi-banj, ki so obiskale naše mesto. Na-zadnje so tako delegacijo sprejeli iz Angole.
OHRANJANJE IN RAZVIJANJE TRADICU NOB IN PROSLAVE
Skupaj z drugimi družbenopolitični-mi organizacijami in društvi smo se vključevali v vrsto konkretnih akcij za razvijanje in ohranjanje revolucionar-nih tradicij narodnoosvobodilnega bo-ja. Tako smo aktivno spodobujali množično udeležbo naših delavnih lju-di in obCanov ob proslavah pomemb-nih jubilejev iz naše revolucije, kot so dan.ustanovitve OF slovenskega naro-da, dan zmage, ki je hkrati občinski praznik, dan vstaje slovenskega naro-da, dan mrtvih, dan. JLA. Zavzeto in uspešno smo se vključevali v proslav-ljanje jubilejev tovariša Tita in zveze komunistov v letu 1977.
Začeli smo z akcijo za poimenovanje vrtcev in šol po narodnih herojih in drugih zaslužnih osebnostih iz naše zgodovine (gimnazija Vide Janežič, dom Jožeta Klanjška-Vasje). Nadalje velja omeniti napore za poglabljanje zgodovinske vsebine največje priredi-tve v Ljubljani Pohoda po poteh parti-zanske Ljubljane. Aktivno smo se vključevali v opravila v zvezi z izgra-dno Poti spominov in tovarištva. Obči-na Ljubljana Center izpolnjuje svoje obveznosti za izgradnjo poti.
Pred kratkim smo podprli pobudo, da bi praznik občine Ljubljana Center prestavili na drugi ustrezni datum, ker je 9. maj dan zmage že uveljavljen kot praznik mesta Ljubljane.
Med pomembnejše stalne proslave, pri katerih sodeluje OK SZDL, so tudi proslave ob mednarodnem dnevu žensk, sprejemanju v pionirsko orga-nizacijo, dnevu OZN, mednarodni te-den otroka in obeleževanje drugih po-membnih družbenih dogodkov.
Omenimo naj še utrjevanje prijatelj-skih vezi s pobrateno Reko, Bijelim poljem in številnimi krajevnimi skup-nostmi.
PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE
Komisija za podeljevanje srebmih priznanj OF je vsako leto pripravila razpis in opredelila merila, na katerih je potekalo konkretno opredeljevanje in predlaganje kandidatov. Posebej je skrbela za uveljavljanje dodatnih me-ril in kriterijev, tako da so se med pre-jemniki priznanj vedno bolj uveljavili resnični aktivisti SZDL, ki so s svojim neposrednim delom na terenu bistvej no pripomogli h krepitvi socialističnih samoupravnih odnosov in razvoju na-še družbe. Komisija je sodelovala pri obravnavanju predlogov za podelitev zlatih priznanj OF. V tem obdobju je bilo skupno podeljenih 63 srebrnih priznanj OF.
Pri usmerjanju in povezovanju ši-roke družbene aktivnosti in zlasti pri uresničevanju skttpno dogovorjenih nalog je bila občinska konferenca SZDL in njeni organi v tem mandat-nem obdobju uspešno povezana z de-javnostjo krajevnih organizacij SZDL, z mestno, regijsko in republi-ško organiziranostjo SZDL kot tudi v federaciji, kar zagotavlja, da bodo delovni Ijudje in občani tudi v bodo-če z enako pripravljenostjo in še z večjim znanjem, izkušnjami in med-sebojno podporo reševali svoje in družbene naloge, ki so še pred nami pri nadaljnji graditvi naše samo-upravne socialistične družbe.