•oboi» M-
¿rij ta F«»
nikov.
J
»Pt
Saturday«»
tnJ Holidaya.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški la «pran»liki prostorti] 1W S. Lawsdsle Ava.
Offlea of Publication« M67 South Law odaI« Ava. Telephone, RoekwaU 4S04
Tit « r It- -r —

2¿rz	Chica*«, III., četrtek, 6. septembra (September 6). 1934.	STEV.—NUMBER 17«
Komentarji
L, »Jmm*—*»
,ili CíKkwJ*
ñ mío v »vojem pro-
% pobij.nje komunUtii-
Œ v unijah U fe-ÇTiudi toíko. na) vlad« „rifcm pobijanju «tem, .. - »„ul'UrtlP tuiezem-
JJJrs ' nevarne tujezem-
JiteJji delavske federacije Tpokaiejo, da so prav ta-Jgtremisti na nsspronem rwkor so komunisti na ' koncu. Komunisti so Lili precej škode unijam, ¿ikode pa bo, če vlada po-* aurokopitne voditelje in ,, masnim deportiranjem »Bih tujezemcev" med de-Vodilni ekstremisti na \ koncu »o tu rojeni Ame-ii ne tujezemci, ki ne mo-biti deportirani nikamor, mistična propaganda ne bo odstranjena, če vlada potez morje tujerodne komu-i ki igrajo v Ameriki le po-|&ko vlogo. Nasprotno pa .portacijski val zajel na ti-tajerodnih delavcev, ki jih
0	domačini na piki samo ker so tujerodci. Očrniti tx)ee ni težka stvar.
tuinje so pokazale, da »o jni reakcionarji bolj ne-
1	ameriškim delavskim u-d kakor radikalci.
Aooapte»*» far	loaclal rata of posta*» provided far in Motion it OS. Act of Oct. t, 191T, authorial on Jana 14, 191t.
■EBRAROBNI TROST ZA IOl| HARKE OIKRIT
Senatna pretakava odkrila mednarodno izstiakavanje profita. Basil Zaharoff agent ime-riške družbe
Nesramne perseku-cije socialistov% v Avstriji
Petsto socialistov je še v zaporih, dani niso in ne morejo biti obtoženi ničesar
ter Hugo iz Lemonta, mož i besed, je spet zamahnil s »m in napisal pol strani A.
0	pot je tudi on začel piliti Jeika beseda "chisellng" je »mestu) Ivana Cankarja, »pili Cankarja, da iz njega
1	—onega nepravega Can-», kakršnega bi klerikalci imeli po njegovi smrtL «dno pa pater Hugo itpili kleše katoliškega Cankar nora prej — izpiliti svoj ek x dne 19. aprila t. L v d liatu, v katerem ni naj jiega dvoma, da častiti go-I pater nima nobenega spo-uja do pravega Cankarja, ij je Hugo takrat pisal o karju, smo že trikrat citira-Dines ponovno cjtiramo pa-l besede: hrano je, da bi se kot du-sir rajii poklonil velikemu miku Barafii kot Cankar i» jt tvojemu bratu, ko se Mo/ za duhovnici stan, pita bi ne na m rajii obesil, W r iemeniiče. Umevno je,
rejim spoštovanje m stal i spomenikom Barage, te teke moralne veličine, kot ' »oho Cankarja, katere-t* njegov profesor Fr. Leveč
*	dejal: baraba, ker je za K Id mu ga je dal, kupil ci-
*	ntKto zvezka in mu to ie "t*® t- obraz povedal. Razu~ K da W ne lažje odkril pred
ki je svojemu narodu *tg<l z zdravo, tečno "Dui-W "Zlatimi jabolki" in ¿tihimi rožami" v priprosti ko pq pred Cankarjem, » dal z zlatom ovitega ** *» mizo. Saj je kkof dr. r'° njegovo jrrvo izdajo kupil in jo izročil *i*>m, rIn bi mu črede, ki jo r tvojo oskrbo, ne za-
i*aede, h katerimi je J Hugo najbolje dokazal, ■«■toliški j« bil Cankar in P on fjHnituje!
P*U-r dosleden, naj naj opusti vaako pi-gUnkarja, da bi svojim l nim v«'ternjakom v Cle-
ns iju»k> "dokazal", či-* arvkar, in naj veternja-kakor jim je sve-
/"' naj gredo
Washington, D. C., 6. sept.— Senatni odsek, ki preiskuje zadeve municijske industrije, je takoj prvi dan preiskave odkril senzacionalno dejstvo, da obstoji mednarodni trust za gradnjo podmornic (submarink) in v tem trustu sta dve ameriiki družbi ter ena angleftka, dočim je Sir Basil Zaharoff, misteriozni evropski bogatin, glavni zastopnik tega trusta.
Ena prizadetih ameriških družb je Electric Boat Company, ki gradi podmornice za ameriško mornarico. Trije njeni uradniki so bili včeraj zaslišani pred senatnim preiskovalnim odsekom in so priznali, da ima njihova družba dogovor z Vickers Limi ted, eno glavnih družb za izdelovanje orožja in streliva v Angliji. Obe družbi kontrolirata gradnjo podmornic po vsem sve tu in si delita dobiček.
Sir Basil Zaharoff, 80-letni Grk, čigar misteriozna osebnost prepletava z intrigami ves diplo-matični svet vsa leta po vojni, je zastopnik omenjene ameriške in angleške družbe in prejema pet odstotkov provizije od vseh zgrajenih in prodanih podmor nic. Njegova provizija od ameriške Electric Boat Company od leta 1919 do 1930 znaša $766,-000.
Pred odsekom je bilo prečita-no pismo Zaharoffa, ki ga le le ta 1925 pisal uradnikom Electric Boat Co., naj pridobe ameriško vlado, da naloži svojemu posla niku v Španiji, naj vpliva na špansko vlado za naročila špan skih podmornic pri omenjeni družbi.
Med zaslišanjem je prišlo na dan tudi dejstvo, da ta mednarodni trust se ni ustrašil tudi podkupovanja visokih uradnih oseb te ali one vlade, če ni mogel drugače doseči svoje kon trole.
Preiskava se nadaljuje.
N*1 Uu ridait T . " ¿e j e
■
Dunaj, 5. se^t.—V avstrijskih zaporih je 1400 socialistov, ki so bili vrženi v ječe ob času civilne vojne v zadnjem februarju. Od teh je bilo 700 aociali-stov obsojenih v zapor do enega leta. To ao člani Schutzbunda, ki so se z orožjem uprli klerofa-šistom. Nadalje je bilo 200 so-cialiatov obsojenih v zapor Čez eno leto. Ostane še 600 aociali-stov> ki so v zaporih in koncentracijskih taboriščih, ne da bi bili obsojeni ali obtoženi kakega prestopka. Po dolgem stikanju niso klerofašisti našli še ničesar kaznjivega proti njim.
Med zadnjimi je tudi dunajaki župan Kari Seitz. Petnajst let je klerikalno in kapitalistično časopisje v Avstriji dolžilo Seitza in ostale Člane dunajske aociali-stične uprave—korupcije. Zdaj so imeli šest mesecev prilike, da jim dokažejo korupcijo in druge zločine, katere so jim podtikali. Vseh zadnjih šest mesecev so stikali po knjikah dunajske uprave, vse so pregledali in prebrskali, toda našli niso nič kaznjivega, nič slabega.
Kljub temu jih nočejo izpustiti iz zapora. Župana Seitza so premestili v sanatarij, ki je nekak privaten zavod, a tudi ta zavod je njegova ječa. Iz sobe se ne sme premakniti, njegovi prijatelji ga ne smejo obiskati in pošte ne sme prejemati. Pred njegovo sobo sedita noč in dan dva hajmverovska stražnika. Robo, hrano in ntražnika pa ra Seitz plačati sam! Za sobo in hrano mu računajo 26 šilingov (okrog pet dolarjev) na dan in stražnikoma mora dati po tri šilinge (okrog 60c) na uro. To je nezaslišana nesramnost kle-rofašističnega režima, kajti župan Seitz nima imetja in kar je imel denarja, so mu ga zaplenili.
Klerofašistični režim ima vedno nove izgovore, da drži te socialiste v zaporu. Najnovejši izgovor je, da morajo oni trpeti za socialistično propagando, ki prihaja iz Cehoslovakije v Avstrijo.
TROSI JEKLA IZZIVA FEMRAL-NOVLAM
Magnatje naglasa jo, da ne bodo priznali unije pod nobenim pogojem
CuT "^toti, ¿e ni že naj cleveland-r '	pove, da Can-
•P»da poleg Barage!
v
I •
* h
k. »,
KoMHvizaella kmetij v! ■ soviotski Risi.il
Nova kampanja, da pride še ostalih 35% kmetov v kolek-tive ___
Moskva, 5. sept.—V sovjetski Rusiji se vrši zdaj nova kampanja za kolektivizacijo *kmetij. Rusija ima še okrog 85 odstotkov individualnih kmetov ali 15 odstotkov vse obdelane zemlje pod privatnim obdelovanjem Nova kampanja pa gre za tem, da se likvidirajo še te privatne kmetije in vai kmetje pridejo v
kolektive.
Pri tej kampanji pa ni treba doati urgiranja, kajti kmetje aami derejo v kolektive. Kaj jih je podžgalo k temu? Davek, ki ga je razpisala sovjetska vlada 4. avgusta na individualne kmetije! Ta davek je 150'l višji ko davek na kolektive in posamezniku je nemogoče, da »>i ga zmagal. To je vzrok, da preostali kmetje, ki ao ae doslej še krčevito upirali kolektivizaciji, ao zdaj prisiljeni stopiti v kolektive.
Velika stavka v Tokiju
Tokio, 5. sept.—Vsi nameščenci ulične železnice in avtobusnih linij v Tokiju, 11,000 po številu, so danes zaatavkaI. fttavka je protest proti skrčenju števila nameščencev in grozeč mezdni redukciji.
Mooney ne sme videti »voje mrtve matere
San Francisco, Calif.—Vod stvo jetnišnice San Quentin je odreklo prošnjo Tomu Mooney ju, da bi smel obiskati svojo ms ter na mrtvaškem odru in iti za njenim pogrebom. Mooneyjeva mati, Mary Mooney, je umrla pred nekaj dnevi v visoki staro-ati 86 let.
Pittsburgh. Pa. — Jeklarski magnatje so na svojem sestanku, ki se je vršil v tem mestu, ponovno naglasili, da rajši raztrgajo pravilnik za jeklarsko industrijo nego bi se pokorili točki 7A zakona goapodarake obnove, ki določa, da se morajo delodajalci pogajati z reprezentanti delavstva, katere slednje samo izbere.
To izzivanje federalne vlade meni, da bodo jeklarski magnat« je nadaljevali z bojem proti pravim delavskim unijam, v katerem vztrajajo že 16 mesecev, odkar je predsednik Roosevelt podpisal industrijski zakon.
Kaj nameravajo magnatje doseči s svojo opozicijo proti pravilniku, je veliko vprašanje. Zadnji kongres je namreč dal predsedniku Rooaeveltu oblaat, da on lahko uveljavi pravilnik za vsako industrijo, ki bi se u-pirala, poleg tega pa ae točka 7A aplicira na vsako industrijo, čeprav ne obratuje po določbah pravilnika. 'Poleg tega trdijo izvedenci v pravnih zadevah, da bi se jeklarski trust izpostavil prosekuciji po federalni obrtni komisiji, ako bi skušal sam določati cene produktom in izvrševati druge funkcije.
Vse kaže, da je grožnja jeklarskega trusta le bluff, verjetno pa Je, da bo skušal preko sodišč doseči svoj cilj v slučaju, da bo narodni delavakl odbor odredil, da morajo magnatje priznati prave delavake unije v tistih tovarnah, kjer so se delavci pri volitvah izrekli za nje, toda uspeh je zelo dvomljiv.
Vladni delavski odbor vodi sedaj zaslišanja v raznih jeklar-akih distriktih in bo v kratkem odredil tajne volitve v vaeh slučajih« kjer se mora reši tj vprašanje priznanja delavske unije. Nekatere jeklarske družbe so že naznanile, da ae bodo upirale takim volitvam. Apollo Steel Co. je na primer priznala, da večina njenih delavcev apada v unijo Ameriške delavake federacije, kljub temu pa bo sklenila pogodbo z manjšino delavcev, ki so člani kompanijake u-nije. Slične izjave ao podale tudi druge jeklarske družite, ki vztrajno zagovarjajo načelo odprte delavnice in pobijajo vaak poskus za organiziranje delavcev v pravih unijah.
Baroni udarili 2 brutalno silo po tekstilnih delavcih
Stavka dnevno narašča. Pol milijona delavcev Je ie zapustilo predilnice In tkalnice. Najeti pretepači izrivajo nemire na Jugu in severu. Veliko gibanje med delavci v avilopredilnicah. Kampanja laii v kapitalističnem tisku
Upton Sinclair pri predsedniku Rooseveltlir
Konferlrala sta dve uri Ui Sinclair pravi, da je apepnal, da "epic" spada v "new deal'*
Hyde Park, N. Y.—Upton Sinclair, socialistični pisatelj in demokratski kandidat za govemer-ja v Californijl, je v torek obia-kal predsednika Rooaeyelta. ki ae mudi tu na počitnicah« Has-govarjala ata se na samem dve uri.
Po konferenci so Sinclairja obsuli reporterji, ampak Sinclair ni hotel povedati, kaj sta govorila s Rooaeveltom. Rekel je le, da je on računal s eno uro raa-| govora, toda Rooaevelt ga Je sam nategnil na dve uri, da je Roosevelt najprijaznejši Človek, kar jih je on še srečal v svojem življenju in da dobro pozna raame-re v Californiji. Na drugi stra-I ni je Sinclair šele zdaj .spoznal, kaj prav za prav pomeni "new deal" in—edaj ve, da njegov program "epic" spada v "new deal."
Rekel je tudi, da za v%akega izgubljenega demokrata v Californiji so pridobili štiri nove pristaše in njegova zmaga je zagotovljena.
Reporterji so Slnlcairja opozorili na izjavo socialističnega voditelja Normana Thomaaa, k obsoja njegovo taktiko in meni. da je "epic" neizvedljiv. Sinclair je dejal, da mu Je Žal, ker Thomas še nI dobro proučil njegovega "epica."
Veleblzsis izkazeje velike profila v splošnim
j (irmadenje profilov ogroža pro gram gospodarske obnove
llyde Park, N. Y„ 5. aept — *redeednik Roosevelt je danes menoval poaeben odbor treh članov, ki ima posredovati med tekstilnimi družbami In unijo tekstilnih delavcev.
Washington, a C., 6. aept— Magnatje tekstilne industrije so akoj padli po stavkujočih tekstilnih delavcih i brutalno silo orožja in s kampanjo ostudnih Uši v kapitalističnih dnevnikih po vsej defteli.
Resni izgredi, izzvani po na-etih hujskačih, so včeraj i*-iruhnlli v južnih in severnih državah. V Fall Riverju, Mass., .e policija napadla okrog 10,000 stavkarjev na masni piketni Črti okrog Pepperellovih tovarn, v katerih Je bilo približno 800 stavkokazov. Stavkarji ao se umaknili pred bombami dimov-kami in solzovkami, ki jih je metala policija v njihove vrste.
Izgredi so bili tudi v Augusti, Ga., kjer se Je policija posluftila plinovskih bomb.
Voditelji stavke naznanjajo na podlagi brzojavnih poročil, da stavka narašča vsak dan. Danes je prišla vest is Patersona, N. J., kjer Je središče svilnlh predilnic in tkalnic, da je tamkaj zastavkalo 20,000 delavcev. Na splošno se je le« 300,000 delavcev edsvslo poslvu k stavki takoj prvi dan in to število «daj narašča dnevno; Število stavkarjev kmalu doaeže pol milijona.
Tekstilni magnatje, na Čelu teh Georg« A. Sloan, predaed-nik Cotton Taxtile instituta, pa razširjajo po kapitalističnem tisku vse dežela laž, da Je 7ft odstotkov delavcev oatalo ns delu v tovarnah.
Francia J. Gorman, podpred-aednik tekstilne unije in vodja atavke, Je pozval stavkarje, naj ae drže discipline, atoje trdno In naj ne omahnejo v veri v prsvIČ-noat svoje atvarl.
tur
je Hugo zdaj
dokazal", da Ivan M nié, in ¿e je bil klanski (!) aoci-: fu " naa, ki spo-
štujemo Cankarja, kakršen je bil. nič! Vidimo ps v \rm nesramno obiranje in ščipanje Cankarja, proti čemur odločno protestiramo !

Naval čfkaških sčildjev Is sčiteljlr ns »muk«, kjer letali sedem mesece* sssatski plsčo.
«o i/pla
New York. — "Wall Street Journal", glasilo velebiznlaa, Je te dni objavil številke, ki poleg drugih kažejo, da se ni ničesar naučil iz depresije In da *e vei no vztraja, da ne mora vrnit stari "red", ki Je potisnil dež* lo na rob ekonomskega propada "Journal" Je objsvll statistiko o prometu 66 velikih Industrijskih korporacij v zadnjih I šeatih mesecih In jo primerja s | atatistlko za isto dobo lanskega letS. Atevilke kažejo, d» akupni proflti te grupe korporacij za 174 odstotkov višji v zadnjih šestih meaeclh v primeri z Istimi meseci prošlega leta.
Kszlika med ogromnimi proflti in skupnim zaalužkom delavcev je tembolj značilna, ako ae Jo primerja a poročilom na-čelnlce zvaznega delavskega de-partrnenta, v katerem Je r«č«no, da so skupna izplačila tovarni* Skih delavcev padla v juliju zs 6.87» in v drugih industrijah prav toliko. Julij Je bil že tretji zaporedni mes«c, ki kaže padec zaslužka. Skupna mezdna izpis čila so samo v tovarnah znašsls povprečno 910,440,000 manj na teden.
Proflti naraščajo, mezdna is plačila pa padajo, kar pomeni, da Amerika drvi v novo ekonomsko krizo. Maana produkcija zaeno s kuplčenjem profltov ne more dolgo trajati, če kupna alla velike večine ameriškega IJud«-1 ve »talno pada Ako kup na aila ne more korakati apo redno z maano produkcijo, pomeni Ui, da ae industrijska ma-šinf-rlja bliža novemu polomu
Ampak veleblzsis a« ze to ne
Japonski odgovor na sovjetako
noto
Tokio, 6. sept.—Japonska vlada Je danes odgovorila na zadnjo protestno noto Hovjetake unije glede aretiranja ruskih uradnikov In nameščencev vzhodne kitajske železnice v Mandžuriji. Japonakl odgovor ae glasi, ds japonaka vlada ni odgovorna za aretacije, ki so Jih svršile domače oblasti nove države Marsliukuo, obenem pa zagovarja msndtukuške oblasti zaradi dotičnih aretacij. Pravi nainrač, da imajo mandžukuškl uradniki dokaze, da ao aretirani Ruai člani terorlatlčnih organizacij, ki aistematlčno napadajo In razdevajo mandžukuško-Ja~ ponske vojaške vlake na vzhodni kitajaki železnici.
Železnica odpušča delavce
Phlladslphla, Ps. — Pennayl-vsnska železnica Je v zadnjih treh tednih od p ust i Is nsd tri U-aoč delavcev In grozi z nadel j-nim! redukcijami, sko ae promet ne bo povečal.
Ilomb« ubile o*em «ae»> v llavaal
Havana. Kuba, ft. aept.—Včeraj Je bilo 75 bombnih eksplozij v Hävern in oeem oaeb Je bilo ubitih. Nadalje m» bili ubiti trije delavci v stavkovnih spopadih.
zmeni, ker drvi v svoji alepoti le zs proflti. Ako ne bo vlsda pod-vsela odločnih korakov, da ustavi to tedrnco, je gtHavo, da bo Rooaeveltov program obnove padel v vodo-
ftIfiiïïTi
peosveta
THE ENLIGHTENMENT OLAIIU) IW LA«TNI*A «u>V«kik« NAWWm
POUPORNB JBOKOT»
Orr»» »i
H.r»«nt..< - «rum, ^J^T <^ __, U a»,**, M M O «« M»
TT'., *Tlrt uu. - « h»«*, t. Cl-fo
^ul Mâ. u !»»• th. U»l>*4 hL»U»
Wt», $1.60 mm i#trt Urt* |7.M m r«lo IrU., M «
irr...«»» l»00.
Mu^rtrO» r.M» '<" iiuwI ckn»r®> Chleeeu CU««* ti M V" .oo»u>«> MA» P**
¿ggovoru Mw(iW •• ••
OM	P»
V. (11 n<H b» r«tui«wS
•rrlpU
N»»U«v m
MI7 M Ha-
«w. k»r Im» »tik « llatoM:
PBOKVETA A««
MEMIlKB OF THE fg^BATTO
Domač drobiž
Trije novi grobovi v Milwau-keeju
Milwaukee. — Dne 23. avgu-atu je v okrajni bolnišnici umrl Mihael Travica, bivši gostilničar, star 50 let. V Ameriki je bil čez 30 let in tu zapušča brata. Dne 29. avgusta je po kratki bolezni umrl Stanley Sinur, star n let in rojen tu. ZapuAča očeti», brata in dve sestri. — Dne 2. septembra je umrl mladenič John Klirušič, «Ur 25 let in doma iz Hibbinga, Minn., kjer zapušča starše in deset bratov In aewter. Prišel je v Milwaukee za delom in našel je smrt. Po-, grebe vaeh teh pokojnikov je oskrbel Ermenčev zavod.
Nov grob v Južni Ameriki
Beri»«, Argentina. — Tu je umrl Franc Mlečnik, star 84 let in doma iz Dornberga pri Gorici. V Argentini je bil osem let in tu zapušča poročeno sestro in nekaj drugih «orodnlkov.
Železničarji v boj« proti komnaiijskl mljl
Od delavskega odbora zahtevajo preklic oba t o ječe pogodbe, ki jim prepoveduje vat op v pravo unijo *
UaMre MM * tenth kxnjer
New York. — (FP) — Uslui-benCi prl Interborough Rapid Tranait Co. so te dni poslali apel pokrajinskemu delavskemu od boru, naj prekliče obstoječo "yellow dog" pogodbo, ki jim o-nemogoča organiziranje v pristni delavski uniji.
Reprezentirani po John San-(u, tajniku Transport Workers unije, ki je bila ustanovljena pred kratkim in vodi boj za odpravo kompanljske unije, ho u-sluibenci izjavili, da pogodba krši točko 7 A zakona gospodarske obnove in jim krati pravico organiziranja v svoji lustni uni Ji, ki naj bi jih zastopala pri kolektivnih pogajanjih.
Ta akcija je odgovor 16,000 uslužbencev proti načrtu, katerega je pred nekaj tedni predlo žil Thomas E. Murray, predsed nik kompanije. Ta načrt ne i t i le kompanijsko unijo in je pre cej zvišal prispevke, katere nio rajo delavci plačevati v penzij-ski »klad, družbi pa znižal br< me. UkljuČuje tudi klavzulo, ki prepoveduje stavke in članstvo v pristnih delavskih unijah in sankcionira ustanovitev odbora }>etih mol, ki upravlja penzijski sklad, toda v odboru ni niti enega zastopnika delavcev. Ta načrt je odobrilo tudi federalno nod išče, čeprav je J a* no, da ni v soglasju z delavsko provizijo zakonu gospodarske olmove.
O konvenciji A. J. Z.
Math, Min«.—Kadar se sktt-plnaHpudi zbere skupaj v eno organizacijo in se -predstavlja kot zastopnica gotovega naroda, a« s ffm postavi v javnost in je podviiena kritiki širše javnosti v boljše razumevanje.
V «lislih imam Ameriško jugoslovansko zvezo v Minneadti, ki je obdrtavala svojo deseto konvencijo v Duluthu dne 2. septembra. Konvencije se je u-deležilo okrog 125 delegatov in delegatinj (za giavn tajniški urad je volilo 121 glasov), v dvorani je bilo kakih 160 ljudi.
Razna poročila so vzela največ časa, in kot je navada pri nas, pe je govorilo preveč pa se je zavlekel čas, da niso storili nobenih pomembnih zaključkov. Glavni tajnik je poročal, da so imeli v avgustu leta 19B3—676 članov in letos pa le 472; nadalje je poročal, da je "Ameriški Slovenec" delal najboljšo reklamo za zvezo in da drugi slovenski časopisi niso priobčili vsega. (Mr. Movern ni naročnik na dnevnik Prosveto, če bi bil, gotovo ne bi mogel tako poročačti, kajti Pros veta je menda priobčila vse, kar je on poslal.)
Pravila so bila sprejeta taka kot so, razen male spremembe, ki je neznatna.
Precej časa je vzela resolucija za pri poznanje programa Far-mer-l^abor partije, vseeno je bila končno sprejeta. Nekateri voditelji vedno naglaiajo, da je ta zveza politična, ko je pa bila predložena resolucija za priznanje F. L. P., so pa nasprotovali. Priznanje gre nekaterim delegatom, ki so argumentirali odkritosrčno, da je bila resolucija sprejeta.
Debato za lastno glasilo, mesečnik, so tudi imeli, kar so pa za čas opustili.
Zvečer so imeli banket, na katerem je nastopil kot glavni govornik Einar Hoidale, demokratski kandidat za zveznega senatorja, duluthski župan S. F. Sni-vely, rev. F. Schweiger, rev. John Sholar, dr. Fr. Preveden in nekaj glavnih funkcionarjev zveze.
Z liste govornikov javnost vidi, kgko je zveza "progresivna" in zakaj ne raste. Ob priliki bom še kaj poročal o tej zvezi in navedel, zakaj zveza nima vpliva med narod/jm.
John Kobi, 205.
Zato pa pridite vsi in se z nami Zabavajte. Manjkalo pe bo tudi
druge zabave in razvedrila.
Pričetek piknika ob 10. dopoldne. Za lačne bo pripravljeno okusno kosilo, ki se bo ser-viralo točno ob 12. uri. Ob 2. popoldne nastopi pevski zbor "Naš Dom" s svojim programom. Pridite jih poslušat, kajti p?li bodo lepo in lepe pesmi. Pridite od blizu in daleč, pà tudi vsi domačini. Cas za gozdne veselice gre hitro h kraju in kmalu bo nastopila otožna jesen. Na svidenje 16. septembra!
Odbof»
Poročilo zastopnika
Wheatland, Pa.—V naselbini Herminie št. 1 je naš rojak in zyesti naročnik dnevnika Pro-sveta odprl mesnico z grocerijo. Cene so zmefne in blago dobro.
Rojakinja Mary Home iz Au buma, 111., se je več tednov mu dila pri svoji priletni materi Frances Zust na Moon Runu. Obiskala je tudi več prijateljev in znancev po okollbi Penne in posetila je vd^ proslav 30-letni-ce SNPJ. Pred par dnevi je odpotovala proti svojemu domu.
V	raznih krajih Penne so se rojaki pripravljali, da na Labor day proslavijo 30-letnico SNPJ. To je lepo, da se člani in članice spominjajo jednotinega jubileja na dostojen način.—Angela Se-lisnik v Bridgeviilu se je po devettedenski bolezni pozdravila.
Kot pravijo, bi župnik Cox, pittsburški pridigar, rad spravil vse socialiste in komuniste pod svojo marelo, tako da bi spet korakal v Washington z njimi in da bi skupno ustanovili fašistično ligo. Cox ga lomi na vse "vi-že." Rad bi bil nekaj, pa je preneroden.
V	raznih naselbinah se opaža, da rojaki že sode nabijajo, kajti trgatev se bliža in treba bo "stiskati."—Izgleda, da je podpisani na stara leta postal ljubosumen, kajti na vsakih pet dni se vrne domov, prej pa je izostajal po tedne in celo mesec, predno je obiskal dom. Iz tega se bi dalo soditi, da je ali ljubosumen ali pa so se delavske razmere poslabšale.
Anton Zidanftek.
radi-
Sinclairjexa zmaga udaret kalnemu gibanju
lx»s Angeles, Cal. — Tukajšnji aocialisti smatrajo veliko Simlairjevo zmago pri primarnih volitvah z« udarit- radikal nemu gibanju v Californiji. Tu* di v slučaju zmag«* pri novembrskih volitvah ne bo mogel Sinclair izpolniti obljub, da bo odpravil revščino v Californiji. katere je dal volilo m, pravijo socialisti. Ker ne In» mogel u-veljavit! svojega programa, bo1 posledice razočaranja in ljudske!
Izlet soc. klnba «t. 224 So. Chicago, I||.—Na julijski seji soc. kluba št. 224 J8Z je bilo sklenjeno, da priredimo piknik dne 26. avgusta, odbor pa ni mogel dobiti dvoljenja za prostor. Vzrok temu je bil hrvatski cerkveni piknik, na katerega so pričakovali do Šest tisoč ljudi. Vsled tega smo sklenili, da se vrši piknik našega kluba dne 9. septembra na prostoru Gastside Forest Preserve, 114" Ave. I). V slučaj u dežja se bo vršila zal>a-va pri aodrugu Louis Starcu. 10063 Ave. N.
Uljudno vabimo vse tukajšnje in okoliške rojake, člane klubov št. 1, 16 in 20, tako tudi člane društev SNPJ št. 8, 610 in 490 ter Mane društev SSPZ št. 19 in 100 Tn pa Člane edinega aloven skega pevskega društva Slovan v So. Chicagu. Pikniški odbor se pridno pripravlja, tako da bo \Hcga na razj>olago za posetni-ke. Sodrug Peter Vrhovnik pa bo gotovo prinesel ballne. * Pojasnilo čikaškim posetni-kom: Vzemite ulično karo. ki vozi na Hegewich in se peljite do 114. ceste. Od tam Je samo dva bloka peš do prostora.
PiknlAkl odbor.
"Na zapadu nič novega" Bowle, Colo.—Med vojno so rekli: "Delati ali na fronto.? Tudi mene so takrat nadlegovali po coloradskih hribih. V rudarske naselbine sem se vozil ponoči,N kajti premogokopne družbe niso pustile v bližino nikogar, ki ni bil pri njih uposlcn. Rudarji so stanovali v kompa-nijskih hišah, ker so morali, in kupovati so morali le v kompa-nijskih prodajalnah (ponekod le s kompanijskim "skripom.") Danes so mnoge rudarske naselbine prazne. Družba je izčrpala rudo ali premog, pa je zaprla jamo in delavci so bili prisiljeni izseliti se drugam. Družba je obogatela, delavci pa pojdite kamor hočete.
Tako so nastale prazne našel
bine kot je Hastings in več drugih v okolici Trinidada. V okolic! Walsenburga Je Slično. V Pueblu so velikanske železolivarne. Tudi tam vse mrtvo. Nekateri delajo po par dni v mesecu. Take razmere so tudi v mnogih rudarskih naseliščih v okrožju Glenn wood Springsa. Kakih 40 milj od tam je As pen, ki se ponaša s srebrnimi rudniki. Nekoč je bilo tam vse živo, dar nes ni tega. Par ljudi dela tu in tam. Nekako 16 milj od As-pena vrtajo vodni tunel. Tja gredo mnogi za delom. Ker ga ne dobe, pa spet na tovorni vlak.
Rojaki, ki stanujejo v dotiČni okolici, se preživljajo največ s svojimi vrtnimi pridelki, vča-si pa vjamejo kakšen šiht pri javnih delih na ceBtah, ki jih delajo in popravljajo vsepovsod po Ameriki.
V	okolici mesteca Delta, ki se nahaja med gorskimi vrhovi in soteskami, imajo prebivalci lepe sadovnjake in sedaj trgajo breskve, jabolka in hruš/e. Tam je precej rojakov, ki imajo svoje farme. Pa kaj pomaga, ko je vse dTago kar morajo kupiti, za svoje pridelke pa skoro nič ne dobijo. Sadje gnije pod drevjem kar na kupih. Prekupčevalci hočejo najboljše sadje po nizki ceni.
V	rovih više gori proti mestecu Crested Butte ponekod delajo po par dni. V naselbinama Bowie in Sommerset, kjer sem se ustanovil za par mesecev radi slabega zdravja, imajo sedaj unijo. Obiski so sedaj dovoljenji, pred leti pa tega družba ni pustila. Bala se je, da med rudarje pride nji nevaren človek, ki bi rudarje organiziral.
Časi so se spremenili. Tarnanja je mnogo med delavci, kar pa ni čuda. Kaj bo, če bo šlo tako naprej? To vprašanje stoji pred slehernim.
Pozneje bom- morda opisal srečanje z raznimi delavci, ki potujejo na tovornih vlakih iz kraja v kraj, ker nimajo dela ne zaslužka. Brezposelna armada je velika. Nekateri gredo v Ca lifornijo, drugi pa na vzhod. Med temi so cele družine, zdravniki, trgovci in razni obrtniki, ki jih je kriza vrgla na cesto. Sedanji sistem jih je oropal vsega. Med potujočimi sem sreča tudi mnogo rojakov. Sproti sem beležil vtise in dogodke z opazko:1 delati ali na fronto. Danes pomeni to fronto brezposelnih ki se razteza od Atlantika do Pacifika. Matija Pogorele
Cikaéka razstava: Byrdova jadrenica, ki je bila n» tečaju.	d na
Seja in vinska trgatev Detroit, Mich.—Vsi delničarji Slovenskega delavskega doma se vabijo, da se gotovo udeležijo delničarske seje, ki se bo vršila dne 23. septembra točno ob 2 popoldne. Odbor ne vidi vzroka, da se tako slabo udeležujete delničarskih sej ter se ne zani mate za svoje podjetje. Več krat se je že pripetilo, da ni bilo na seji niti toliko število delni čarjev, da bi pričeli s sejo. Za to pa pridite na 23. sept. vsi, da vsaj vidite, kako dom obstoji Mnogo je drugih, ki se bolj zani majo za SDD kot lastni delni
Piknik kluba At. 24 Salem, a—I>oplsi i» n^ega me»ta so redki. I>elavske razmere s slabe, kot povaod. Vsakdo toži, kdaj bo kaj boljše Samo posebi je pa umevno, da je v dobrini meri ljudstvo samo krivo slabih razmer.
Soc. klub št 24 JSZ je sklenil. da priredi piknik s koncertom v gozdu, in to s sodelovanjem pevnkega zbora Naš
trte tr|»elo prist n. radikalno! J^om" li A krona. Piknik gibanje, ne p* kapitalistična] ¿ne 16. septembra na Helt-•trnnka, » katero «m« Sinclair man place, Nev. Garden rd.. |ol igra. Mnenje prevladuje, «la je milje po 35. cesti U me<ta. ftlnclairjev radi kal i te m \ Call! |Krala bo izvrstna Tomšičeva forniji istega tipa kak<»r Rooae- godba iz Akrona. Rojaki aalem-veltov v narodni areni.	' »ke okolice je le niso slišali.
čarji, pa tudi radi pomagajo, za-kar jim gre zahvala.
Zadnje čase so se razmere oziroma dohodki nekoliko izboljšali domu, obenem so pa nastali ;udi večji izdatki. Imamo dav-ce, napravili smo novo točilno mizo, treba je dovoljenje za točenje in plesne veselice, prodajni davek itd. Tako smo zaostali na odplačilu pri SNPJ, kar bo reba sedaj poravnati vsaj delno. To bi že storili, toda zima prihaja in poslopje je treba od-zunaj popraviti in prebarvati, kar je neobhodno potrebno. Torej spet veliki izdatki.
,Da vsaj za silo svoje obvezno-ti poravnamo, je odbor sklenil, da priredi veselico z vinsko trgatvijo. Kot vsako leto, bo tudi letos na tej veselici veliko zabave in na razpolago bo vsega dovolj. Prireditev se bo vršila v nedeljo, dne 14. oktobra, priče-tek takoj popoldan, Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje, da se udeležite. Dobrodošli ste vsi. Udeležite se in pomagajte domu! Odbor vas uljudno vabi, da pomagate domu iz zagate, tako da se ohrani. Vsi veste, da je dom na razpolago vsem za vse slučaje in potrebe in je edino naše shajališče. Zato ne pozabite omenjenega dneva!
J. Obranovich, tajnik.
__'• rMrllM r. tur«*
Wed brezposelnimi v k tu An i h linijah in prenoflšču pod mostom ni razlike glede polti ...
Piknik drufitva Št. 56
New York, N. Y. — Društvo "Slovenija" št. 56 SNiPJ priredi piknik v nedeljo, dne 9. septembra v znanem Emerald parku, 88-24 Myrtle ave., Glendale, L.
I. Uljudno vabimo vse tukajšnje in okoliške rojake ter vsa bratska društva, da se udeležijo tega letošnjega zadnjega piknika v velikem številu. Pripravljalni odbor se bo potrudil, da bo postrežba zadovoljiva. Vstopnina bo prosta. Začetek piknika ob 1. popoldne. Pridite vsi!
Kažipot: Iz Brooklyna vzemite Myrtle ave. Elevated do Wy-coff ave. postaje. Tam vzemite Richmond Hill ulično karo do 88. ceste, Glendale, L. I., ki pripelje naravnost pred park. Iz New York Cityja pa vzemite B. M. T. 14th st. subway do Wycoff ave postaje. Naprej »sta pot ko iz Brooklyna, Richmond Hill kara do parka.
Anthony Cvetkovich, tajnik.
Razne vesti
North Chicago, III. — Poročati moram žalostno vest, da je tukaj preminil Ludvik Peklaj, star 23 let. Njegovi starši so umrli že pred več leti. Pogreb se je vršil 31. avgusta po civilnih obredih ob obilni udeležbi prijateljev in znancev. Iskrena zahvala vsem za podarjene vence in brezplačno vožnjo z avti, ki ao ga spremili k zadnjemu počitku in br. A. Mahniču za lep govor ob odprti gomili.
Delavske razmere so takšne, kakršne si nezavedno delavstvo samo ustvarja. Samo jamrajo in čakajo, kdaj spet pride pro-speriteta. Kadar je ps čas, da bi ljudstvo pokazalo, da je proti depresiji in proti gnilemu sistemu, ki nas vlada, takrat pozabijo vse in oddajo svoje glasove tisti stranki, ki jih najbolje "trita", in to brez razlike, naj se vršijo državne ali lokalne volitve.
Ker se čas zabav v naravi bliža koncu, bo tukajšnji soc. klub št. 46 priredil piknik dne 9. septembra nn Stanovnikovi farmi na Buckly rd. Vabimo vse somišljenike iz Waukegana in North Chicaga Ur ix vseh bliž-
njih naselbin, da nas v < Številu posetijo. Za sul bo dobro preskrbljeno, z ne želodce bo pa sodru*, nič «pekel indijansko n« je tudi svoje vrste de* Da prostor najlažje i peljite se krog 2yt milj« no od Five Points gi postaje. Ce nas sodru? mišljeniki obiščejo iz ^ naselbin, bodo dobili na še informacije v Slovensi rodnem domu.
Za odbor—P. Peklaj, ]
Oklic italijanskih stih strank
Ob fašističnem pučti solini postavil ob avstrij ji vojsko 40,000 za voj roženih mož. Če bi se skim vladnim četam posrečilo zadušiti nacio nega upora, bi bil Mui svojimi četami vdrl v i Te Vojaške priprave M jeve so' povzročile tudi slaviji vznemirjenje, kei zasedba Koroške dravjk po Italijanih strategično ti kot veliko drznost iul Mussolinijevo ravnanji mednarodnem svetu zbt zornost in nastala je ii nevarna napetost. Iti socialistična stranka ki komunistična sta spričo godka izdali skupen okli terem pravita:
"Umor krvnrka avi delavcev je dal italijani povod, da je zbrala wi ob avstrijski meji. S tei kazala, da utegne zaradi stev imperialističnih, a valitete med fašizmom! ja in Mussolinija zado» skrica, da zadivja vojl Obsojamo hlnavščino, ša množice prevarati < vzrokih in ciljih te i« mobilizacije.
Ne gre za obrambo visnost Avstrijo. C,rt i akcijo, katere cilj je o nadvlade Italije nad A 25a zatiranje avstnj« cev, ki branijo obfni svobodo proti Hitl^ hembertfovim »n vim tolpam. v
Mussolini je skuprtfi nom podpiral deltv^
no	protisocialisticno
Doljfussa z denarje».
uropal italijanskemu -
in ki je «.M««\lJ
februarskih masakrov
rov junakov pr£t»rW Mussolini.
berg-vsi m
Hitler.
enaki r*tt
strijskegs ^^
za neodv^no.	^
ki ga vodi •v»tnJ»\ razSna Mu ^ nsroda proti
jevih. Hitlerjevih
ramo proti
Rtijiî	lillaBid te\ «i
proti VoM'11^ sodi ter à P°*
volji r
Končno F j»n*kc vojske-
k<i
#1
I ar;
t»;»
čez av.tr^o *^
"Pobrstd* **1
lavsko
boj p**4 :rZmêé te tse
JE* ?
Bo
rdeči
S*«

ft* •
sf itkmbra.
PROSVE TA
a*
r-!DARSirt fil AWir-
^|TKONČAN>
^ pripet rudar-
Slii
EJ, odložili tZV#*K«V
ie obširno o
§mo
CJvne .tavke v rovih.
S, 80 v soboto 11. av* ¡¿Vodarji odšli v rove ter Sni "rajk. V Zagor-Salo v rovih le 140, Jo moRli v rudnik, Jter Ztnerija za«** rudni-t V Hrastniku enako, ¡j pa so tudi v Hudi ja-
10 tem ni izšla v listih, bilo dovoljeno pisati o ^ pa j€ bil o zadevi takoj a rudarski minister dr.
*y, ki je takoj prišel iz ^ v Ljuloljano ter na upravi konferiral z za-u banske uprave, zastop-'rboveljske družbe in za-u delavstva o z. Delavske ¡c.
celjska premogokopna se je v nekaterih stva-ila: zavezala se je nam-devet mesecev ne bo iz-nobenih redukcij rudar-mezd ter da bo sprejeli manj rentabilna naro-i se bo zaposlitev vsaj ivignila.
0	«poročili potem stavku-rudarjem. Ti pa so odloč-ionili ta sporazum ter izda so pripravljeni štraj-
1	zmage ali do smrti za lata! tem je prišla v Ljub-udi že novica, da so nad Itrjev že prinesli oslabe-nezavestnih iz rovov v ie bolnišnice.
ttoit v revirjih je rasla, tudi brezposelni zagrozili,
0	priskočili na pomoč bo-le sodrutfom v rovih ter ¡tudi zasedli rudniško se-io ob Savi v Trbovljah, r jih žandarmerija ni mo-«nati. (V revirje je pri-nreč mnogo orožnikov in sv iz Ljubljane.)
kujoči rudarji so zahte-ij se sedanje stanje pota delj kakor do 1. sep-i, da bodo dobili rudarski aiki čas za temeljita po-a.
«ter UImansky je posredi zdaj. Ves torek 14. avto se podajali h Trbovelj-Wbo in nazadnje pozno vendarle dosegli, da je >ljska pristala na to, da t», dosedanje službeno raz-rudarjev podaljša do 15. V" taHi»at pa naj se ru-Wlružbo jiomenijo, ali *jo predlog za sporazum
® ponovnim začasnim u-* «o se delavski zastop-Mjali z avtomobili v ru-
1	revirje terpdšli takoj v
'*• ^J<*r ho delavcem razlo-kk pogajanj in uspeh. Ruto s tem za zdaj zado-Ur'ia praznik, v sredo 15. k zjutraj odšli iz rovov
podrl na tla, ko pa irttli blizu Seügovega doma,
so pri je Sel
liga vzrojil. Planil je k Ma-linu ter ga začel obdelovati z nožem. Udaril ga jd po obrazu in ko se je Malin zvrnil na tla, še po hrbtu. Tedaj pa je Malin vstal ter potegnil svoj nož in samo enkrat zamahnil proti Šeligi. Zadel ga je v vrat, mu prereza 1 žilo odvodnico. Šeliga se je zvrnil in izkrvavel. Malin se je vrnil v mesto ter se v prvi policijski stražnici javil policistom. Ti
00	ga krvavečega odpravili v bolnišnico. Iz bolnišnice pojde v zapor, i- I
Setigovo truplo si je ogledala policijska komisija, nakar so ga odpeljali v mrtvašnico.
HUDA NESREČA V KAMNI
1	ŠKIH PLANINAH
v<iJ«-nih J* «»I tj« ¿u
Kk IhkIo spet pogajanja, Mh bodo zastopniki druž-*» vztrajali pri svojih za-*> «1 katerih nočejo odne-**ko K<. bodi) sporazumeli, *praAanje. Gotovo pa je, družba del /.ahtev izvedla 1,0 *kufcla morebitni novi ^ *«rajk preprečiti nasil-•»•ro/.eno m(Jfj0
* vinjenosti in sllobranu
12..avg. ponoči je ''J ubij a n i na Cesti dveh |fv d«» <»bi< »tnega spopada mladih fantov, mrtev, drugega olnišnico. 'i v Šiški je se-26 letni Rtan-dveh cesarjev. 11 tudi dve de-1'lačeval je pi-zabaval in ple-m se Je za de-«'i tudi 37 letni ^lalln iz Kožne dekletoma na-fi)*' je kar pridigi seveda to ^"«zadnje «e je kletoma, da ju • In je odšel z S"'» je šel tudi
'jim znancem. 1 Malina ter ga
Skalovje tredčllo v skupino za-gfeMklh turistov. — Ena turistka ubita, več ranjenih
14. avgusta 1934. Danes opoldne je sporočila ljubljanska radijska postaja, da se je dogodila včeraj pod Grin-tovcem huda planinska nesreča, ki je zahtevala eno smrtno žrtev in več ranjencev. Deževje je razrahljalo skalovje, trgale so se skale in pod Grintovcem je plaz skalovja presenetil družbo zagrebških turistov, ki so šli v nalivu proti Češki koči. Ena od skal je zadela 21 letno Tildo Kohnovo ter jo iztrgala iz rok spremljevalca ter treščila na nižje ležečo polico, kjer je mrtva obležala, druge skale pa so več spremljevalcev in spremljevalk laže in težje poškodovale.
17. avgusta 1934. Iz Zagreba so se napotili v Kamniške planine: uradnik 0-ton Ebenspanger, uradnica Zlata Kontakova, Božidar Krznarič, 21 letna Tilda Kohnova, in trgovec Vetrina. Pripeljali so se do Kamnika, odtod so odšli v Kamniško Bistrico, kjer so prenočili. Vreme je bilo lepo, a zaradi deževja, prejšnjih dni precej hladno. Zjutraj so se napotili do Cojzove koče, kjer so spet prenočili. Zjutraj «o odšli na Grintovec. Vreme je bilo slabo, pogosto so se vlili nalivi. Dospeli so na vrh, se odpočili ter nato naglo mahnili proti Češki koči. $ potoma, ko so imeli do Češke koče le še kakih 25 minut hoje, jih je spet zajela ploha. Hoteli so poiskati zatočišča pod previsno skalo, a dva slovenska turista, ki sta se pridružila skupini že v Cojzovi koči, sta nagovarjala, da je bolje, če odidejo kar naprej do Češke koče. Prej bodo pod streho, bolje bo. Toda tedaj je zagrmelo in turisti so opazili, da se je nad njimi v bregu utrgala skala, velka kakor majhna hiša. Naglo so skušali poiskati zavetja, Vetrina se je skril pod previsno skalo, Ebenspanger si je položil nahrbtnik na glavo ter brž poiskal zavetja, Krznarič pa je ¡stegnil za sabo Kohnovo. Skala, ki je drevila v dolino, se je spotoma zdrobila v manjše skale, ki so zajele vso družijo.
Ko so se od strahu zavedli, je bilo pobočje spet mirno. Ebenspanger je začutil bolečine, bolečine je začutila Kontakova, nenadoma pa so vsi opazili, da ni več med njimi Kohnove. "Skala mi jo je iztrgala iz rok", je de-j al Krznarič, ves prestrašen. E-
den od slovenskih turistov, nepoškodovan, je pohitel nekaj korakov nazaj ter zagledal nekaj
metrov pod sabo Kohnovo. Ležala je na akalni polici, na prsih ji je ležala precejšnja skala. Roke so ji visele čez rob skale. O-čitno je bilo, da je mrtva, saj mora imeti prsni koš čisto stlačen. In kri njena je pordečila skalovje še globoko pod mestom,1 kjer je obležala.
Nepoškodovani slovenski turist je odhitel v Češko kočo ter obvestil oskrbnika o nesreči. O-skrbnikova žena je odhitela po reševalce na Jezersko, oskrbnik in turist pa sta se vrnila ter spravljala ranjence do Češke koče. Poldrugo uro so se prebijali skozi viharje in deževje. Skale so se še vedno prožile v dolino.
Oskrbnica je prihitela na Jezersko v "Kazino" tako upehana in prestrašena, da se je onesvestila. Ko so jo spravili k zavesti, je pripovedovala, kaj ae je zgodilo. Takoj se je zbrala skupina reševalcev, ki so takoj odšli k Češki koči. Tam so že našli nekaj rešencev, najtežje poškodovani Ebenspanger pa je še vedno čakal pod previsno skalo na rešitev. Ekspedicija je odšla ponj, zaviti so ga morali v rjuho ter so ga v poldrugi uri prenesli v kočo. Potem so najhuje poškodovana Ebenspangerja in Kontakovo prenesli na nosilni-cah na Jezersko, kar je šlo seveda zelo počasi. Bila je že popolna tema, dež je lil in vsaka stopinja je bilo tveganje. Štiri ure so potrebovali do Jezerskega. Tamkaj je že čakal reševalni avto iz Kranja, ki je oba prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Tam so ugotovili, da ima Kontakova notranje poškodbe in zlomljenih nekaj reber, Ebenspanger pa ima zlomljeno nogo v stegnu in ranjene roke ter praske po vsem telesu. Drugi ranjenci so le malo poškodovani in so jih zdravniki le obvezali ter izročili domači oskrbi,
Truplo Tilde Kohnove so prenesli v dolino Šele naslednji dan, Prepeljali so truplo v Kranj v mrtvašnico, odkoder jo je na slednji dan zagrebški avtofur-gon odpeljal na zagrebško pokopališče, kjer jo bodo danes, 17. avgusta, pokopali. Kohnova je bila znana zagrebška sporta-šica, dobra smučarka. Bil pa je to njen prvi izlet v Kamniške planine. Po tem izletu se je hotela odpeljati iz Ljubljane z letalom na Sušak.
Nesrečo je povzročilo deževje, ki v Kamniških planinah raz-
Kwt«raUd IMetur«
Vlada je pokupila 25,000 glav izstradane goveje živine na farmah, prliadetth v h le<l sufte, in zdaj krmi to živino v Delawaru, O., da m malo sredi za klavnice.
Pitam Iz Mmltiia
Poziv Tonetu Terbovcu, naj se kar smeje na ve« glaa In pove, zakaj. — Tone Grdlna je nekaj prlcnal. — Dva mladinska koncerta prihajata
A. J. Terbovec, urednik Nove Dobe, se pritožuje, da je med nami čezdalje manj smisla za humor, vsled čeaar se mu ne zdi varno, da bi se na glas zasmejal, kadar ga nekdo prav po domače lomi ter se smeši na tak ali drugačen način. Pravi, da vsled svoje prehude občutljivosti vsako šalo preveč resno vzamemo in zamerimo onemu, ki se nam smeje, magari če ima de boljši vzrok, da se nam smeje. Zato, meni Tone, je najbolj varno, da se človek norčuje iz samega sebe, dasi pri tem brez koristi gine najboljše gradivo za smeh, ki je nekaj jako zdravega in nam prinese v življenje nekaj tolikanj potrebnega soln-ca. Zamera, ki si jo nakoplje* s svojim smehom, pokvari veselje do smeha še tebi, meni kolega od Nove Dobe, ki ima v sebi dobro lastnost, da lahko vidi tudi svetle in smešne strani življenja, ne samo črnih in mrtvaško resnih njegovih strani. • • Meni to izgovarjanje ne ugaja. Čemu bati se smeha zaradi smeAnih stvari, tudi če se človek s svojim smehom izpostavi nevarnosti bolj ali manj hude zamere? Vsi smo včasih smešni in če nas nekdo s svojim glasnim smehom opozori na to našo smešnost, bi mu morali biti prav
... ...	, , , za prav hvaležni za to, saj nam
rahlja skale, da se trgajo in to- .	... . ' „...4
'	J	i a tem pomaga izogibati se smeš-
nih dejanj v bodoče. Če je pa nekdo take sorte človek, da se
čijo v dolino. V takem nalivu se ne kaže izpostavljati nevarnim mestom in vešči planinci ne gredo v takem vremenu na tako nevarna mesta.
Skoraj uboj. — Pred nekaj dnevi se je spet v Halozah dogodil uboj; žrtev napada najbrže ne bo prebolela poškodb. Gre za posestnikovega sina Jakoba To-polovca iz Gradiš. Vračal se je pred dnevi ponoči domov, pa sta ga v vasi iz zasede napadla dva kmečka fanta iz Velike Varni-ce. Začela sta ga biti s koli jh) glavi, tako da se je Tojmlovec zgrudil na tla. Pa še |wtem sta tolkla |h) njem ter je Topolovec obležal nezavesten. Njegovo ječanje je zaslišal brat, ki je pri-hotel na pomoč. Napadalca bi kmalu napadla še njega. Prenesel je brata v hf*o domov. To-polovec ima tako hude |H)škod-be, da si ga ne upajo prepeljati v bolnišnico. Najbrže Ima razbito lobanjo in pretresene možgane in težko, da bi okreval. Napadalca so aretirali.
bolj smejali. Talente je treba porabiti, ne zakopati, da gnije-jo brez haska!
i« o o
Tone Grdina je imel v A. D. z dne 24. avg. štlrikolonskl zagovor glede zadeve tako zvanega kulturnega vrta in Cankarjeve sohe. Pričakoval sem, da j# povedal kaj novega, pa ni bilo nič. Stara pogreta rlhta, da gft naši dični katoliški rojaki, ki Imajo sadevo v rokah, niso prav nič lomili In da mi prikaaujemo celo stvar v napačni luči. Otitkov, ki so padli od naše strani ni račun današnjih kulturo-vftnar-jev, nI pobil. Samo generaliai-ral je, češ, tako smo se požrtvovalno trudili za to stvar, 4daj se nas pa po krivici sbada in grdi. V dobro mu pa lahko zapMem, da je v svojem dolgem "pojasnilu" povedal, da se je ideja rodila prav za prav v njegovi in Mariana Pfeiferja glavi, kar torej znači, da sooiallati pri vsem tem nismo imeli nobenfcga o-pravka. Drugi so sprožili idejo, drugi so naročili soho, drugi so se zahvalili zanjo, drugi »o začeli celo komedijo in od mr, Grdlne je prav lepo, da te prizna. Kadar bo zopet pisal o tej priskutni komediji, naj pove svojim starokrajakim bratcem poleg tega še to, da naa slovenskih socialistov tudi nihče povabil ni k sodelovati ju pri tej stvari. Drugi ste začeli to komedijo, drugi jo nadaljujete, torej bo pošteno, če Iniate vi drugi tudi prevzeli odgovornost za celo kolobocijo,
• • *
Janko Hambič pravi v Enakopravnosti, naj naši kulturo-vrtnarji postavijo na "kulturni" zaplati v Korkefellerjevem parku spomenik žrtvam geala "Svoji k svojim!" in domače bankirske nerodnosti In prevejanoati, da bodo potegnjeni rojaki lahko romali tja objokovat svojo lahkovernost in nalvnoat. Imenitna ideja! Potem bo rešeno to vražje sporno vprašanj« "Barago ali Cankarja" v splošno za-dovoljnoat, v metropoli pa bo zopet vladal ljubi mir, razen o-krog spomenika omenjenim žrtvam, kjer bo seveda motilo ta ljubi mir stok in vzdihovanj«
opeharjenih rojakov.
• • •
V kratkem bomo imeli v Cle-velandu dva mladinska koncerta, Dne ti. t. m. bo v SNU kon-
lahko smeje, kadar se nekdo drugi osmeši, ne dovoli pa, da bi se kdo njemu smejal, kadar ga on sam pošteno lomi, naj mi tak človek le zameri; smeha ml s svojo malenkostno zamero ne bo pokvaril. In naj bo zamera Ae tolikšna, kadar se bo tak človek v mojih očeh zopet osmešil, se mu bom zopet glasno zakroho-tal.
K zlodju z zamero! Kadar ga nekdo lomi, kar pokaži nanj in zasmej se na ves glas. In pri tem bodi prepričan, da se ImhIo drugi prav tako smejsll tebi, kadar boš sam streljal kozle. Kdor pa ne more prenesti smeha, ki ga je sam povzročil s hvo-^^^	z|',ora'|VJi Šub-jo smešnostjo, naj se pa umakne m vodHtvom ^ dfM} v divjino ali pa v kak kloiter! i ,6 t m konct<rt ^^^
U zasmej s«, Tone, kadar le ^^ jMtoUm	,mM
bo sililo k smehu in povejo na», Mj nj4(J m m|gd|h ^^ J|h
Ima Seme 1K0. Kateri Izmed teh
kaj Te je nagnalo v smeh. Ti bo kdo to zameril, se bomo tistim klavrnim vitezom le še
r* ,
•"aval
» U
Vi ir
' * T
dveh mlad. zborov se bo boljši* odrezal, Je pa seveda vpr«šanje, na katerega bomo lahko odgovorili šele po koncertih.
Ivan J «m tez, 53.
V vlaku
mtlor-aaioi «ir«
Hitler je podal angleškemu poročevalcu llata "Dally Mall" Jako pomirljive Izjave. V svoji lajavl je sicer Hitler poudaril zahteve, ki jih ima Nemčija do mednarodne politike, teda končno pravi Hitler, da ne aahteva nič drugega kakor miroljubno Nemčijo sredi miroljubnih evropskih držav.
Najt>olj občutljivo za Hitlerja je, da ae Je Anglija odvrnila od Nemčije v trenutku, ko Je Nem-; čija obdana od samih sovražnikov.
Iz Društva narodov je Nemčija izstopila, ker se je ravnalo z njo kot "manjvrednim narodom". Z nekakim pridelkom pa je Hitler dostavil, da se morda Nemčija vrne v Druitvo narodov, če ae ji prizna popolna enakopravnost.
Nerazumljivo Je, da Hitler poudarja miroljubno politiko, ko je ves čas laalval, dočtm drugim državam očita sovraAnost tk> Nemčije. Za nas je popolnoma jasno, da imajo danes vse države toliko domačih Uftav in skrbi, da si niti ena ne teli vojne, pač pa se Je vs« boje.
Nemčija Je danes domala lio-lirana. Toda ta Izolacija JI ne dela toliko skrbi kakor irospo-darski položaj Nemčije. Kriza v nemškem ogromn«m kapitalizmu na eni «trani je vzrok, da j« Hitler postal mohak kakor vosek. Preti slaba žetev, preti pa tudi ogromno nazadovanje v produkciji industrije, čemur bo sledila večja nezaposlenost in draginja. Nemčija nima nikjer kroditov, da bi si nabavila za svojo Industrijo potrebne surovine. Olw« nem pa tudi nima potrebnega trga za svoje izdelke.
To je glavni vsrok Hitlerjeve kapitulacije.
Hitler pa ima tudi moralne razlog« za novo taktiko, ftent-jernejska noč dne «0. Junija J« bila zanj oljčuten moralen poraz v mednar<Mlnem svetu. M«*l Um si J« tudi prisvojil absolutno oblast v Nemčiji |si smrti predsed-nika Hlndenburga. S tem Hitler ni dobil samo oblaati, marveč Je prevzel tudi vso odgovornost za bodočnost Nemčija, lz taktičnih razlogov napram inozemstvu J« /.anull tega mill potrebo, da |»» kaže miroljubno lice, ki ga je doslej prikrival z raznimi šovinističnimi frazami in včasih tudi noslanoMtmi. Morda J« mislil, da s« ga bo ves svet ustrašil, morda J« bila vse to dumacogi-Ja? Kdo ve? Tudi Mussolini ima navado, da ropota m kanont, o-s«m dni |H»zneje pa se c«dl miroljubnosti, če mu tako kaže.
Izjava mlroljubnoitl, ki jo je podal H It Ur, |M>menl vsekakor njegov notranji duhovni polom z ozirom na go*|>odarske In morali» težkoče, ki Jih J« «rečal. Odtujil si je inozemstvo, duhov-
Gospod, kaj vi ne veste, da no rarkrojll nemški narod, na-
Priior
u Alžira f Afriki, kjer »o bih Ufredl med muslimani In Uél
Je potnikom prepovedano pljuvati po tleh?
—	Ze mogoče, ali jaz nisem (Hitnik, ampak železniški kontrolor.
To j« aefcaj drugeg«
Ooepod; "Kaj? VI it« slepi, pa bereta /annlk?"
Itera«" : Kt berem ga, «amo oliko gledam."
• »
• PozabIjfve
—• Ton' ka, ker «t* tako strsš no poza bi j hi, M«m vam U irč» krat rrkla, da «i zapišlt* vse. kar vam naročim, na košček papirja.
—	Kaj pomaga, ko p« vselej pozabim pogledati na listek.
haja ne pred ifo*podar»klm po* lomom.
Kaj J« hot 17 Drugo vprsša-nj« J«, kj« h« nsšol njegov pre-okret odkrito zaupanj«, ki J« pred v ne m potrebno.—-D. J*.
Illmna
V kavarni se Je prvi tedaj, ko ¡je godba zaigrala koračnico, ! vzdignil neki trn*«! in hotel Iti iz kavarne. Drug go«t J« »U*kel /m nJim In mu zakllral: ] —• iioopo'i, I'Toilm, da snamete klobuk !
¡ — Zakaj? HaJ ne Igrajo himne?
—- Ni», ampak vi imate na I glavi moj klobuk.
FROByETIT
Četrtek, 6. g,
Štefan je pojedel kruh. Izpil je požirek brinovca. Prišlo mu je na misel, ali »e ne bi Jean-linu oddolžil tako, da bi ga prijel za ušesa in ga izvlekel na dan, da bi mu prepovedal Ae dalje krasti in mu zapretil, da ga bo zatoiil očetu.
A ko ae je razgledoval po tem globokem skrivališču, je premflljal: kdo ve, ali ga ne bo kedaj še potreboval za tovariše ali pa za samega sebe, če bi ae zunaj stvar slabo iztekla. Deček »e mu je moral zakleti, da ne bo več spal zdoma, kakor ne je bilo dogajalo, kadar se je izpozabljal in ae zaril v avoje seno; potem je vzel konec sveče in šel naprej, pustivši Jeanli-na, da je »pravil v red svoje gospodinjstvo.
Mouquetka je bila sedla na tram kljub hudemu mrazu in ga ni mogla pričakati. Ko ga je zagledala, je planila k njemu in se mu ovila krog vratu; Štefanu pa je bilo, kakor bi ji porival nož v arce, ko ji je povedal, kar je sklenil: da ae ne bo več sestajal ž njo. Križ božji, zakaj ne? Ali ga ne ljubi dovolj? Tudi sam Me je bal, da ga ne bo premagala izkušnjava, da bi šel ž njo domov, zato jo je silil, naj gre ž njim na cesto, in ji razlagal, kolikor je mogel zlepa, da ga ona spravlja v zadrego pred tovariši in da spravlja v slabo luč njegovo politično delo. Začudila se je, kaj naj ima to opraviti s politiko? Naposled se je zavedel, da se sramuje poznanstva ž njo; sicer pa zaradi tega ni bila užaljena, zdelo sa ji je docela naravno; Mvetovala mu je, naj jo pred ljudmi udari, da bodo mislili, kakor da je vsega konec. Potem pa naj spet kdaj pa kdaj prihaja, četudi prav poredkoma. Jela ga je rotiti, zaklinjala se mu je, da se bo skrivala, da ga ne bo zadrževala več ko pet minut. In četudi ga je ganilo, je kljub temu vztrajal. Moralo je biti tako. Preden se bosta razšla, jo bo vsaj še enkrat poljubil. Korakoma sta počasi prišla do prvih mont-soujsklh hiš, bila sta tesno objeta. Polna luna je blia svetla in okrogla. Tedaj pa je prišla mimo njiju neka ženska, nenadoma je poskočila, kakor da ae je bila spotaknila ob kamen.
—	Kdo je to, je vprašal Štefan vznemirjen.
—	Katarina, je odgovorila Mouquetka. Iz Jean-Barta st? vrača.
Stenska je šla medtem s povešeno glavo, trudna in opotekajoča se, dalje. Mladenič pa je gledal za njo in bil nejevoljen, da ga je videla; Hrce mu je pokalo od bolečine, ki jI ni vedel vzroka. Mar ona ni živela z moškim? Ali mu ni ona prizadejala istih bolečin prav tu, na requillartskl centi, ko se je vdala onemu moškemu? A kljub v «emu temu ga je jezilo, ko ji je vračal milo za drago,-
—	Ali naj ti povem? je Mouquetka vsa solzna zašepetala, ko je odhajala. Zato me ne maraA, ker imaš drugo. -
Naslednjega dne je bilo krasno Vreme, nebo je bilo jaano, po tleh pa zmrzlo, bil je eden tintih lepih zimHkih dni, ko zveni otrdela zemlja p<xl nogami kakor kriHtal. Pred eno uro je Jeanlin izginil; a za cerkvijo je moral počakati Beberta, potem pa «ta odšla brez Lidije, ki jo je bila mati zaprla v klet. Kasneje so jo šele izpustili ter ji potisnili v roke košaro in ji zabičili, da jo bodo, če ne prinese polne košare regrata, spet vho noč zaprli med podgane. Tako je hotela vhu zaatrašenu iti takoj nabirat aalato. A Jeanlin jo je odvrnil: jo bo že nabrala pozneje. 2e dolgo ga je bodla v oči Polonija, debela Rasseneurjeva zajka. Prav ko j«« šel mimo gostilne "Pri dobri kaplji", je prišla zajka na cesto. Jeanlin je akočil ter jo zagrabil za uhlje in atlačil dekletu v košaro; po-tem pa ho »e zagnali vai trije v dir. To bo pre-kranmi zabava, ko jo bodo gonili kakor psa prav do hoste.
Ustavili no ho, da bi gledali Caharijo in Mou-(jueta, ki sta pila vrček piva z dvema drugima
tovarišema in se pripravljala, da gresta svinj-ko bit. Dobitka sta bila nova čepica in rdeča svilena ruta, ki so Ju pustili pri Easseneurju. Štirje igralci so ae po dva in dva dogovarjali zaradi prve igre, ki bo od Voreuzja do Paillo-tove kmetije, blizu tri kilometre daleč; Caha-rija je igral, ker je stavil, da bo sedemkrat odbil, medtem ko je Mouquet stavil na osem. udarcev. Svinj ko, jajčasto žogo iz puipano-vega lesa, so položili na cesto tako, da je bila ena konica obrnjena navzgor. Vsakdo je držal avojo palico, tolkač z zakrivljenim železom in z dolgim ročajem, ki je bil tesno ovit a konop-cem. Bilo je dve, ko so začeli. Caharija je mojstrsko odbil trikrat zapored in pognal svinj-ko več ko štiri sto metrov daleč v repišče; prepovedano je bilo biti svinj ko po cestah in po vaseh, ker bi utegnili koga ubiti. Mouquet, ki je bil tudi krepak, je udaril s tolikšno močjo, da jo je. odbil kakih sto petdeset metrov nazaj. Tako je igra trajala dalje, ena atran je svinjko poganjala naprej, druga pa jo je odbijala nazaj, a venomer v teku, da ao si po-tokli noge na pomrzlih ogonih obdelane zemlje.
Sprva so Jeanlin, Bebert in Udija' tekli za igralci, veseleč se močnih udarcev. Nato pa so se spomnili Polonije, ki so jo pretresali v košari, pustili igralce sredi polja, vzeli zajko ven, radovedni, ali bo dobro tekla. Zajka ae je pognala v dir, oni pa za njo, in tako so jo lovili celo uro, kolikor so jim dale noge; venomer so delali ovinke in rjoveli, da bi jo preplašili, zraven pa so širili roke in jih spet sklepali po zraku. Če bi ne bila komaj dobro breja, bi je ne bili nikdar ulovili.^
Zasopll so se, ko so začuli za sabo kletve. Zatekli so se med igralce in Caharija bi bil skoro razbil bratu glavo. Zdaj so igrali četrto igro: od Paillotovega posestva so tekli do Qua-tre-Cheminesa, potem od Quatre-Cheminesa do MonToire-a; in zdaj so se šli na šest udarcev do Pre-des-Vachesa. To sta bili dve milji in pol na uro, medtem pa so pili pivo v Vincenci-jevi krčmi in točilnici "Pri Svetih treh kraljih". Zdaj je bil Mouquet prvi. Se dvakrat naj bi bil odbil, pa bi bil gotovo zmagal, a v tem je Caharija, ki je izkoristil pravico, da požene avinjko nazaj, tako spretno odbil, da je odletela le-ta v globok jarek. Mouquetov soigralec ni mogel spraviti svinjke ven in v tem je bil poraz. Vsi štirje so kričali, igralci so se razgreli, kajti igra se je izenačila in morali so pričeti znova. Od Pre-resc-Vachesa sta bila namo dva kilometra do Herbes-Roussesa: stavili ho na pet udarcev. Tam se bodo spet okrepčali pri Lerenardu.
Jeanlinu pa je nekaj prišlo na misel. Pustil jih je, da so odšli, potem pa je izvlekel iz žepa vrvico, ki jo privezal Poloniji za levo zadnjo nogo. To je bilo kaj zabavno: zajka je tekla pred paglavci, vlekla nogo za sabo in tako obupno šepala, da še nikoli ni bilo toliko smeha. Potem ho jo privezali za vrat, da bi laglje tekla; a ko se je upehala, so jo vlekli za aabo po trebuhu, i*> hrbtu, prav kakoi^ktfk voziček. To je trajalo dlje ko uro, hropla je, pa so jo spet brž vtaknili v košaro, ker so blizu Cruchotske hoste zaslišali igralce, katerim so vnovič prišli v igro.
Zdaj ho npet Caharija, Mouquet in onadva požirali kilometre in se odpočili le takrat, kadar so se ustavljali, da popijejo vrček piva v vsaki gostilni, ki so si jo bili določili za cilj. Od Herbes-Roussesa so tekli v Buchy, potem v Crolx-de-Pierre, nato v Chamblay. Zemlja je zvenela pod njihovimi nogami, ki so neprestano hitele za nvinjko, odskakujočo na ledu: vreme je bilo kakor nalašč za to, noge se niso udirale, namo polomili bi si jih lahko.
(Dalj« prihodnjič.)
M. ZoAčenko:
KUNCI
Včeraj nem v Ijudnki kuhinji jedel kunca. In vest«', da to ni alabo? Spočetka sem res mislil, da so mi <lali nekako mrhovino. Kasneje pa sem I«« prišel na okus. To ne da jrsti. Je fino meso in nekoliko spominja na kokošje. Se bolj pa nit cvetačo. Zelo prijeten oktiN, namo po tej jedi bi človek neprestano pil. Ali to ni tolmačim bolj m psihološkimi razlogi n«»go / vplivom tega mena na organizem.
Kunca aem jedel \ tuji ljudaki kuhinji. V našem 1**1 jot ju j«« iz kuncev naatala cela zadeva.
ko plodili. Kar naenkrat pa amo opazili, <la ao naši kunci ailno izbirčni: tega ne žro, ono jim nu prija. Zanima jih aamo, kdo bi ai bil mislil, aveža povrtnina, listje, trava, kaj hočemo z njimi? Imajo nekake goa|>oakc antrčke in ovohavajo vsako stvar kakor gospoda, kar pri nameščencu gotovo nI v redu.
Naša kuhinja je izgotavljala mnogo obedov, seveda majčkinih —in gostje ao nad njimi vihali noaove. Surovih obedov «ia ne jedo. Tudi hočejo mehak kruh in bogve kaj še vae. Morda celo deaort.
Naenkrat opazimo, da «<> nam kunci suše.
Direktor pravi: "Naj vsak nameščenec vzame
kalkulacijo in izračunal ceno obeda iz teh dveh kuncev. Dognal je: eden obed pride približno na osemdeset rubljev. Ce nameščenec dobiva sto rubljev mesečno, se mu bo žep pri takih obedih kaj kmalu posušil.
Tako je seveda samo pri nas. Kako je to pri drugih podjetjih, mi ni znano. Morda tam prodajajo kunce po dve kopejki. Pri nas pa je izpadlo, kakor sem povedal. Vidite, kakšen kaos. Razumljivo je: kjer nimajo kuhinje, tam je bolje rediti pujske.
Naše uradnike kar zona oblije, če slišijo besedo "kunec." Zato pa se široko nasmejejo, kadar slišijo besedo "svinja."
Ostale stvari so pri nas kolikor toliko v redu.
štirideset nameščencev nas je. In tako smo sklenili, «Ia bomo po enega kunca v svoje okrilje redili kujice. Razume ae namo in naj svojemu varovancu vsak
po Nebi: seje, razne |M>noane l»e se«le, govorili Nnto kakor rag-Ije.
.Nameščenci so dejali: "Morda bi bilo bolje rediti pujske? Ker te imamo ljudsko kuhinjo, male jutine In to in ono."
dan prinese kak grižljaj. To jim gotovo ne Ik) škodovalo in načrt bo vendar izpolnjen."
Tako so nameščenci začeli no. siti- ta je prinesel akorjico, oni kolače znamke "Marja." Toda živalim je to vse premalo. Samo
Toda direkcija je odločila, da trle hi in trle. To so strašne se uvedejo kunci Pa «m« slo- *»v«i». kar ne tiče hrane, Nebe-tili vsak po šestnajst rubljev in nih drugih idejnih Interesov ni-kupill kunce. Kletke Namesti- ma ta stvar. -Ii služkinjo. Boir se na» usmili. Direktor pravi:
Tfcko smo imeli tri in dvajset \ "Vrag vedi, zareN mnogo iro. kuncev In smo pričakovali, da Ti kunci nas stanejo te mnogo se bodo po svojem običaju krep- i denarja."
Nameščenci pa pomišljajo: "Nemara bi bili res morali rediti pujske. Pomij imamo vendar dovolj r
Nato so naši kunci začeli bolehati. To se pravi, eden je obolel in vsi drugi so se od njega ftkužili. Zelo nežne živalce! Nihče ne ve, s čim naj jih izle-čimo.
Njihov doktor pravi: "S hrano jih je treba lečiti,— to so Živali nižje vrste. Hrane jim je treba."
Naenkrat nam jih je ostalo samo devet. Vsi drugi so stegnili Nvoje šapice. Nameščenci so ne seveda razveselili, saj se devet kuncev še da kako prehra-niti. Pa je nastopilo hladno vreme! Čeprav kunci, kakor znano, hodijo v kožuščku, vendar se lahko prehlade, zlasti pa se boje prepiha. Nu, zdaj pa še to: V Ne h devet ol>ešenjakov je začelo kihati in kašljati. Nazadnje Nta ostali samo dve osebi.
Hoteli smo jih porabiti v kuhinji, toda ekonomNki upravnik ne dovoljuje.
"Morda." pravi, "si bosta le premislila in nam zapustila potomstvo. Res, da je to malo verjetno, ker sta oba samca, vendar le še počakajmo. Ako ne bo nič, potem pa kar v kuhinjo z njima."
Naš knjigovodja je sestavil
Vallkl ta majhni razbojniki
Posebni vagoni in letala prihajajo časih v Evropo in pripeljejo večje število krokodilov, ki jih potem razdele po raznih zooloških vrtovih. Zanje delajo posebne bazene, tako da se ti tropski goatje ne morejo prav nič pritoževati in da se počutijo "kakor doma." Morda še prijet-neje, ker se zanje ne brigajo samo čuvaji zooloških vrtov, ampak tudi učenjaki, ki proučujejo njihove navade. Seveda krokodili niso edini stanovalci zooloških vrtov, vendar pa je videti, da prizadevajo uslužbencem več skrbi kakor katerikoli drug razbojnik.	<l< Razbojnik? Da, krokodil je prav tak razbojnik kakor kralj puščave—lev. Naj ae docela udomači, naj se prilizuje kakor mačka, toda kadar ga prime, pozabi vso lepo vzgojo in podivja. Takrat utegne napraviti dosti škode med drugimi živalmi, pa tudi ljudi se loti. Njegove čeljusti so polne zob, ki so ostrejši od žebljev. Ce pograbi čuvaja za roko ali za nogo, ga ne izpusti, Čeprav mu porineš nož v drobovje. Prav tak je tudi lev. V trenutku, ko mislite, da je krotek kakor jagnje in ko ga čuvaj zoološkega vrta pripelje—kakor krotkega paička—med druge živali, se često zgodi, da skoči kakor blisk po najbližjem živem bitju in ga raztrga. Sicer pa je znano, da čepi časih lev v džun gli po cele ure mirno ob studen cu in preži na živali, ki si prihajajo gasit žejo. Dostikrat hipnotizira svojo žrtev, da se ne more ganiti in da pade sama skoraj brez zavesti v njegovo žrelo.
Tudi pajka lahko štejemo med razbojnike. Ali ste že kdaj opazovali njegovo mrežo? V resnici je to pravcata razbojniška past, kamor zaide vse polno žuželk. Pajek se skriva v kotu, po cele ure ždi tam in preži na žrtve. Ko se muha ujame, prihiti z bli skovo naglico in jo z nogami pograbi. Nič ji ne pomaga maha nje s krili, nič upiranje z nogami, nič vsa moč—preden se mu ha zave, je vsa zapredena v paj-Čevino. Potem jo odnese v svoj kot. Ce je lačen, jo takoj vso izsesa. Ce pa je sit, jo pusti tako dolgo živo v kotu, dokler ne pride Čas, ko se mu oglasi lakota.
Čeprav je pajek tako krvoločen, je vendar dober gospodar in zakonski mož. Na ženko, ki je lahkoverna in nič kaj preveč zvesta, je zelo ljubosumen. Časih svojega tekmeca v ljubezni umori .in sne kakor kakšno muho. Seveda se zgodi časih narobe, da tekmec požre njega in postane s tem lastnik mreže in— Ženice.
Tudi komar je majhen razbojnik, toda zelo neumen in neroden. V resnici je divjak. In neokreten zločinec, ki preži na ljudi in živali samo zato, da bi jim kri pil. Seveda se navadno zgodi, da plača svojo požrešnost in nenasitnost z glavo.
Kakor vidite, niso razbojniki samo lev, krokodil, tiger, leopard in druge velike zveri. Ce primerjamo njih razbojništva s krvoločnostjo nekaterih žuželk In manjših živali, bomo videli, da je na primer pajek—čeprav je po velikosti majhen—v resnici dosti večji in okrutnejši razbojnik kakor sam lev. In če seže-mo še dalje, bomo prišli do zaključka. da je tudi mačka, čeprav je tako krotka in priliznjena, velik razbojnik—vsaj miši bi tako rekle.
člkaika razstava: Delavke pri stroju za rezanje paviljonu klavnUUce družbe Wilson & Co.
Uimtai potresi
Senzacionalni poskusi dveh ameriških geologov, ki "proizvajata" potrese brez vsake nevarnosti •_
Naši čitatelji naj bodo brez skrbi. Ne gre za izum, ki naj bi že itak veliko število katastrofalnih naravnih potresov pomnožil še za umetno narejene. Umetne potrese proizvajata dva znana ameriška potresna specialista, profesorja Buvalda in Gut-tenlberg z geološkega zavoda v Californiji samo zato, da bi proučevala valovne in druge potankosti pri naravnih potresih in izkoristila svoje posledke po možnosti za to, da bi se človeštvo lahko bolj zaščitilo pred potresno šibo. In teh eksperimentov seveda ne vršita kje v sredini kakšnega obljudenega mesta, temveč v najbolj goratem in samotnem delu severnega Wyo-minga, kjer so okolščine še posebno ugodne za takšne poskuse.
Z električnimi vrtalniki vrtajo v zemljo po 20 do 50 m globoke rove, v katere nanesejo velike količine posebno močnega razstreliva. Zažiganje teh nabojev se izvrši isto tako z elektriko, v bližnji in oddaljenejši okolici poskusnega polja pa je .nešteto instrumentov, najobčutljivejših seizmografov, ki registrirajo po eksploziji avtomatično brzino, smer zemeljskega pretresa oziroma valovanja. Seizmografi o-beh učenjakov so še dosti občutljivejši nego najboljši potreso-meri, ki so jih danes uporabljali v opazovalnicah. In to je tudi potrebno, kajti navzlic strašni sili razstreliva je njegov potresni učinek vendarle še vedno za nekoliko milijonov krati slabot-nejši od sile povprečnega naravnega potresa.
¡Nevarnosti ni nobene niti za bližnjo okolico poskusnega polja —kvečjemu Če bi kdo v trenutku umetnega potresa sedel v njegovem središču ali v epicentru, kakor bi se to imenovalo pri
naravnih potresih. Za beh raziskovalcev je i godno to, da vesta U kje je epicenter ume tresa in v kakem treni zemlja "zamajala". 1 imata udobno priliko vpliv potresov na razi ske sklade, kar je me< točkami njiju eksperj ga programa. Obetati go novih spoznanj. Vi upravičeno dobila ime' ta potresov", s katerim častili šaljivi tovarili.
ŽENITVENA l»0N
Seznaniti se želim Slovenko v starosti 45 bo dekle ali vdova b« svrho ženitve. Moral ga in dobrega mišljen, čaja. Zglasi naj »e n
Ženin, 2657 s. Uwn
Chicago, III.
prošnja!
Čitatelje lista in dru prosim, če je kateri od v Združene države dne ar j a 1905, iz Havre York, ga lepo prosim, i roči ime parjiika, zakar hvaležen.
Mr. Tony Bruncel, 1 102, Channing, Mich.
Dr. Werk»,
WtfES DE\
* OFFICE
Hrs.—«:>• A. M. to I JI I Tel. HtrriM« Uli Consistently U» M
Ali ste že narodu to ali Mladinski listi prijatelju ali wrd domovino? To je« trajne vrednosti, W m a I denar lahko svojcem v domovin
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
tiskarsko obrt spadajoča
Tisk» vabil« ia veselice in «hod«. knjige, koledarje, leUke Itd. v «^"Vj slovaikem, ieikem, nemAkem. ............'
VODSTVO TISKARNE APEL»*
S.N.PJ. DA TISKOVINE NARODA
V SVOJI TISK AKNI
Vsa pojaanila daj. ^J^Z Cen. smerne, un.J.ko «Mo P<"
Pišite po lafermariJ*
na
S.N.P.J. PR1NI?
2657-59 SO. LAWNDAl'* ^ Telefon Ročk«*1
CHICAGO. ILL.
Te« se dobe a. Ul> to*