------   231    ------
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. V vsih avstrijanskih hranilnicah (špar-kasah) je bilo leta 1857 127 milij., 340 tavžent in 100 fl. shranjenih. Leta 1856 je bilo 117, leta 1855 108, leta 1854 samo 105  milijonov  v njih shranjenih.    Ta čas je  v vseh
------   232   ------
cesarskih deželah 92 hranilnic, 26 novih bodo še napravili, ker so že privoljene,  za 14   druzih  se  pa se pomenkvajo.
—    Da bi se svilo rej a v zdoljni Avstriji beržeje vpeljala, je izpisala c. k. kmetijska družba na Dunaju 15 premij v srebru po 4 do 20 novih tolarjev vrednosti za ugodno zasajo in dobro gleštanje murvenega drevja. Oglasilo se je za-nje 13 svilorednikov in 9. t. m. je začela posebna komisija prevdarjati, komu bo premijo dati.
—  Iz statističnega pregleda nesreč na avstrijan-skih železnicah v letih 1855 do 1857 zvemo, da je v letu 1855 39, v letu 1856 53 in v letu 1857 51 ljudi bilo usmertjenih, in sicer po lastni krivici 30, 40 in 43; po krivici druzih 9, 12 in 17. Poškodovanih je bilo leta 1855 63, 1855 65 in 1857 50, in sicer po lastni krivici 9, 12 in 8, po krivici druzih pa 38, 35 in 17. Ako pomislimo, koliko železnic je v celem cesarstvu, se sme reči, da število vseh nesreč gotovo ni veliko.
Iz Benedk. V celi zgornji Italiji je bilo vreme poslednje tedne čez navado hladno. — Eno poslednjih nedel je bil v Brešii ženin v cerkvi klican; ko je ljudstvo njegovo ime slišalo, je začelo osupnjenja glasno godernjati. Umerla mu je namreč še le pred 20 dnevi perva žena.
Iz Rusije. Brati je v nemških časnikih, da punta kmetov v Estlandu še ni konec. Vlada je poslala 2000 pešcov, 500 kozakov in topnikov v deželo, kteri bodo zopet mir storili.
Iz Bosne. 8. julija zjutraj so se boji med Turki in kristjani zopet ponovili. Zdi se, da so kristjani omagali, in sliši se, da jih je šlo več ko 3000 čez cesarsko mejo. Kaj se bo s temi reveži še godilo, nihče ne more povedati, ker se ne morejo v domovino verniti in Turki od nobene pogodbe nič slišati nečejo.
Od černogorske meje. Inženirji, kteri bodo černogorske in turške meje popisali, so v Dobrovniku že zbrani. Cesarska vlada je poslala gosp. Joanoviča, ge-neralštabnega stotnika.
—   Glavarji ustajnikov so se Kemal Effendi-tu podvergli.   Baži-Božuki pojdejo iz Hercegovine.
Iz Italije. V Firenci je našel profesor Donati 2. junija repatico (repato zvezdo), ktera se po preraj-tanju zvezdogledov soncu in zemlji tako približuje, da bo skorajda mogoče, jo od srede avgusta do začetka septembra z očmi dobro viditi, dasiravno se še ne vidi. Zdi se pa, da to ni tista zvezda, o kteri je bil pretečeno leto tak hrum.
Iz Francozkega. Iz Bordo so prišle pisma, ktere povejo, da se je v mnogih krajih tertna bolezen zopet letos prav hudo začela in da žvepljenje kar nič ne pomaga.
—   Strašno pomorjenje kristjanov v Džcddah-u, med kterimi je bil tudi francozki konzul z ženo in otroci, je v Parizu serca vseh silno razserdilo, in misliti si je, da bote francozka in angležka vlada tirjale, da se krivični ojstro kaznujejo.
—  Angležka kraljica bo prišla 4. avgusta v Cher-bourg cesarja Napoleona obiskat, kar je prav važno; če pa dobro prevdarimo, ni to druzega nič, kakor kraljica Viktoria obiše Napoleona zavoljo spodobnosti, ker je tudi on lansko leto njo na Angležkem obiskal. V političnem ozeru nima to druzega pomeniti, kakor da se serca nekoliko vle-žejo, ktere so se za obstanje mini že preveč tresle.
—   15. julija je bila seja v konferencii. Seje bodo, kakor je brati, zdaj bolj pogostem do tistega časa, ko bo šel cesar Napoleon k slovesnostim v Cherbourg, kamor so tudi udje konferencije povabljeni. Kaj se pa v sejah godi, še nihče ne ve nič gotovega.
Iz Turškega,   Sultan   je  podaril   razderto   cerkev 8v. Ane v Jeruzalemu Francozom,  s privoljenjem, jo
zopet sozidati.   Dela se bodo skoro lotili, za ktero je fran-cozko ministcrstvo 140 tavžcnt frankov privolilo.
—   Bosni ški vstaj ni ki so, kakor najnoveje novice pravijo, orožje spravili in se turškemu gospodarstvu pod-vergli. Koliko je resnice v tem se ne ve; to je pa gotovo, da se zapreke, v ktere je turško cesarstvo zamotano, dan na dan huje množijo. V Bosni, Hercegovini, na Kandii, poslednjič pa še v globoki Arabii, kjer so v Džeddah-u skoro vse Evropejce Turki poklali, se spodkopavajo njegovi stebri; zadnjic je še Sultan zbolel: vse to dela možem, kteri imajo turško vlado v rokah, sive lase. Te dni je rekel nek star sivobradast Turk: Ako nam umerje naš padiša ("sultan), bodo hotli Francozi in Rusi naše lepo cesarstvo razdeliti.
—   Angležki časnik 55Timesu piše: Dogodljeji v Bosni, Čemi gori in na Kandii pričujejo, kako vre sovražtva med Turki in kristjani, in napadek na angležkega konzula pred nekimi tedni v Belem gradu je bil skoraj da napo-vednik še druzih tacih krutih napadov v druzih kotih Turčije. Največje gnezdo turškega fanatizma je pa Arabija in ker je ta dežela najbolj oddaljena od evropejske dotike, se ne bo nihče čudil, da se je v Džeddah-u kaj ta-cega zgodilo. Arabčaui si sami domišljujejo kakor drugi Turki, da jih hoče sultan, kteri je nezmožen, nevernim pri-jatlom žertovati. Nazočost tujih armad na turški zemlji ia •to, kar jim je sultan po sili privolil, je Turke silno raz-kačilo in z nekakim strahom navdalo.
Iz Egipta. V Aleksandrii je pretečeni mesec nek mož za kusro zbolel, ktere od leta 1848 več ni bilo čutiti.