r	STRITARJEVE ULICE 2 ■
sprejema vloge,na knjižice iti na tekoči yf 1	Ol
račun ter je obrestuje po čistih	/O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem	kurzu
Dtiniška glavnica K 8,000,000.	Reeervm sklad K 800,01
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 6. novembra 108 Hrvatov; dne 7. nov. 74 Slovencev, 12 Hrvatov in 14 Macedon-
Iz Amerike se je vrnilo dne 6. nov. 90 Slovencev in Hrvatov.
—	Življenske razmere na Dolenjskem. Ljubljanskemu "Slovencu" z dne 10. nov. se piše: Letos vlada na ^olenjskem neznosna draginja vseh živil, to pa seveda vsled letošnje suše, k' je najbolj po Dolenjskem pritiskala. Naši kmetovalci so malo pridelali. Krompirjeva cena je že sedaj vagan 5 K, kmalu pa bo prišel na 6 K! Jajca se na Dolenjskem sedaj kupujejo komad Po 10 vin.; ceneje se jih ne dobi. Fižol 'n drugo sočivje se dobi zelo težko; liter fižola se prodaja po 44 vin. Cena goveje živine je zelo padla; meso je pa vedno dražje. Mesarji si bodo napravili letos lepe denarje. Prašiči za plesne ali rejo so tudi zelo poceni. Vina •mamo na Dolenjskem bolj malo, pač Pa je dobro in drago, tako, da se ga Pn kmetu ne more cenejše dobiti, kakor 1. po 56 do 60 vin. Po krčmah prodajajo novo vino celo po 88 vin. do 1 K 4 vin.; najcenejše se ga dobi po 80 v(n., a tega zelo malo. Ker je novo vino pokazalo svojo alkoholno moč, Se ljudstvo na Dolenjskem talco pretepa, da je kar groza. Lansko.leto ni bilo tega.	t
—	"Kmet" dela draginjo. Iz Novega niesta: Na sejmici ali mesečnem semnju so bili dne 6. nov. debeli prašiči po 94 in 96 vin. kila; voli po 80 in 84 kila; teleta plačujejo mesarji po SO vin. kilo na živo vago. In cene mesa? Gospodje mesarji v Novem mestu bi lahko dali odgovor.
u '— Neopravičena draginja mesa. .^arja" piše: Mesarji kupujejo pre-s'ce po 50 vin. funt in še nižje — meso pa stane kilogram 2 K in še več! frav tako je s teleti; funt po 50 vinarjev, teletina pa čez 2 K kilogram! Ali ni nobene oblasti, da bi to oderuštvo z ubogim konzumentom preprečila? Kje ste občine? Kje si Ljubljana? Ali naj bo konzument-delavec res oro-Pan za zadnji vinar?"
■— Loškipotok, 15. novembra. Včeraj Ponoči je v Travniku izbruhnil požar. Ogenj je uničil več poslopij, mnogo krme in živil.
—	Državna podpora. Za posestnike občin Radovica in Drasici'v metliškem okraju, ki so bili letos hudo prizadeti vsled trikratne toče, je dovolila vlada 15,000 K podpore.
Iz Radeč pri Zidanem mostu. V nedelj<^ ■ pred praznikom vseh svetnikov smo obhajali ^eliko slovesnost. . revzvišeni je namreč blagoslovil našo novo župno cerkev.
Petdesetletnica plinove razsvetljave v Ljubljani je bila dne 8. nov. Nekateri Ljubljančani so takrat prestavi-1 "Gasbeleuchtung" v "kozjo luč", pa Poučilo se jih je kmalu, da je to plin. Pričetek je bil združen z nesrečo. V niši nekega g. Z. v Gradišču je skozi I Počeno cev hlapel plin in bolehalo je mnogo oseb v hiši, vrtoglavi go bili in So bljuvali, pa so zopet kmalu ozdraveli, razun nekega starega častnika, ki 8a je zadela kap.
. ~~ Iz Gorij. Živinorejska zadruga Je kupila na javni dražbi Repečnekov r°vt za 10,200 K od Ljudske posojil nice. Zopet napredek v živinoreji.
—Duhovniški hospic ob Bohinjskem Jezeru pri sv. Duhu. Letos je bil ob-•sk izredno velik. Vsi gostje so bili Zelo zadovoljni z vsem, zlasti tudi s Postrežbo. V cerkvici sv. Duha se je letos bralo 781 sv. mas.
—	Kanonično umeščena sta bila dne nov.; č. g. Peter Bohinjec za žup-
n!J0 Duplje; č. g. Karol Čuk za žup-n'J0 Škocijan pri Dobravi.
Ljubljančanje ne' smejo kaditi! r-do bi se kaj takega upal ukazati Lju .'Jančanom? In vendar so Ljubljančani že imeli tako dobo, ko po mestu ls° smeli kaditi. Mestni arhivar go-Pod A. Ašker« priobčuje v "Carnioli" Policijski razglas župana Codellija, ki zuPanoval Ljubljani v francoski do-. Prijazni Codelli je prepovedal ka-enJe na javnih trgih in mestnih ter ^edniestnih ulicah. Ljubljančani so ^nicli kaditi le doma, ker se je župan a'» da bi Ljubljana vsled | neprevidni kadilcev ne pogorela.
• p" Rrcmovanje goveje živine po de-^ '.'eni odboru sc je vršilo v drugi po-v!ci niescca oktobra po vsem Go-.. "Jskem. Pokaralo se je v vseh kra
•jih
p .."'"ogo zanimanja. Povsod so pri-^'jali ]epo živino. Posebno lepo na edu in v Selcih. Tudi v kamniškem
okr;
raju se je v zadnjih letih veliko sto-
rilo
za zboljšanje živine. djT Nagrado 52 K 50 vin. je priznala koKClna vlada kovaškemu učencu Ja-la "u Repanšku v Domžalah, ki je v n.stni nevarnosti rešil pred vtoplje-52 £ Franceta Dolinarja. — Nagrado
tur 50 v je dobiI od dcžclne v!ade je ^erdi"and Vovko v Sp. Šiški, ker
^ rešil pri kopanju gdč. Cecilijo Sa-
g^z lastno življenjsko nevarnostjo iz
Odlikovanje. Cesar je imenoval v°cga učitelja na ljubljanskem uči-
teljišču Martina Sinkoviča ob priliki njegove trajne upokojitve za šolskega svetnika.
—	Zlato Svetinjo zq 401etno službovanje je dobil Jakob Mejak, c. kr. sodni sluga v Mokronogu.
—	Zlato poroko sta dne 5. nov. praznovala v Kranju finančni svetnik v pokoju gospod Valentin Levičnik in njegova soproga gospa Marija, rojena Fohn.
—Iz rodovine notarja Svetca. Liti-jan, sin g. notarja Svetca, gosp. Albin Svetec, je 1. nov. postal ritmojster; pred kratkim je dobil njegov starejši brat, okr. komisar g. Pavel Svetec, od cesarja zlati zaslužen križec s krono, torej v kratkem dva vesela dogodljaja v isti rodbini.
—	Za župana v Novem mestu je bil pri volitvi 9. nov. izvoljen gostilničar g. Karel Rozman, za občinske svetovalce pa Vojska, Pauser in Brunner.
Smrtna kosa. Umrl je v Dolenjih Lošinjah pri Kočevju posestnik in trgovec Franc Jaklič. — V Ljubljani je umrl trgovec Rupert Mueller, star 72 let. — V Tržiču je umrla ga. Frančiška Mally v visoki starosti 86 let. — Istotam je umrla gdčna. Jožefa Ošab-nik, posestnica in prodajalka slaščic.— Mrtvega so našli na Selih ob cesti na Skaručino v noči od 4. na 5. nov. posestnika Andreja Podgoršek.
Zaušnica vzrok smrti. Dne 12. nov. ponoči je v Kamniku umrl Ivan Kr. Lužar, stavec v Slatnarjevi tiskarni. Miren in pošten fant je bil Lužar. Dne 12. nov. je šel okoli 8. ure zvečer proti Podgorju (p. d. Filipine). Ko je šel iz gostilne, pride tudi iz gostilne neki fant in mu brez povoda z roko pripelje zaušnico. Lužar je šel nato v Kamnik, kjer je kmalu tožil, da mu je slabo. Tožil je, da nikomur nič ža-lega ni storil in vendar je bil napaden in udarjen na sence. Kmalu nato je umrl.
Vsled poškodbe umrl. Anton Pire, delavec v Zupančičevem kame-nolomu v Ihanu je bil pri razstrelbi skal, ko je stal kacih 40 korakov za neko vrbo oddaljen od kamenja zadet v glavo, kar je imelo za posledico, da je dne 5. nov. v deželni bolnici umrl.
Mrtev najden. V gostilno Marije Lipovec na Babnem polju, občina Stari trg, je prišel leta 1833. v Travniku rojeni Jožef Levstek, in si je naročit .vina J.n večerje. Nato, je odšel spit na selio. Drugi dan so ga našli na senu mrtvega. Mrliški ogled je dognal, da je bil od kapi zadet.
—	Težko ranjen. Kovaški mojster Ivan Debelak iz Zaloga je bil v prepiru z nekim delavcem iz Vevč z nožem težko ranjen na prsih in na hrbtu. Težko ranjenega so prepeljali v deželno bolnico.
—	Drago plačana šala. V Verdu pri Vrhniki je gnal hlapec Franc Po-zeta konje na vodo. Med potom ga sreča malce odobrovoljeni posestnikov sin Valentin Nagode in je hotel v šali konje zadržati. To je Pozeta tako razjezilo, da je sunil Nagodeta močno v prsi. Nagode je padel tako nesrečno na tla, da se je naglavi težko poškodoval.
—	Nesreče na Dolenjskem. Dne 30. oktobra so bili pripeljani v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji trije ponesrečenci. Jože Zupančič, posestnik v Hmelčiču je padel na lovu z nabasano puško, lei se je med padcem sprožila in ga oškropila po obeh stopalih. — Alojzij Vuk, delavec lesne tovarne v Rogu, je prišel z desno roko preblizu okrogle žage, ki ga je prijela ter mu raztrgala palec in kazalec. — Franceta Vever, hlapca v Klevevžu, je udarila krava pa glavi in mu prebila osem centimetrov na dolgo mišice na čelu.
—	Krvav pretep med rojaki v tujini. Iz Ebbsa poročajo, da se je več kranjskih delavcev, ki so uslužbeni pri regu laciji Jenbacha, pprlo v neki gostilni ter da je nekega Leskovica sunil z no žem delavec Ivan Benedikt trikrat v trebuh in enkrat v bedro. Težko ranjenega Leskovica so prepeljali v bolnišnico v Kufsteinu, Benedikta so pa aretirali in izročili okrajnemu sodišču v Kufsteinu.
—	Posledice pretepa. Dne 4. nov. so se stepli pri škofjeloškem kolodvoru kmečki fantje ter so oklali posestniko-vega sina Franca Starmana tako, da so ga morali prepeljati v dež. bolnico. Starmanu je izteklo tudi eno oko.
—	Iz Vinice. Dne 2. nov. ponoči so okradli neznani tatovi trgovino J. Sterka. Odnesli so do 1200 K gotovine in več drugega blaga. Tatovi so udrli tudi v vinski hram Jurja Stegne ta in si privoščili dobre letošnje kapljice. Tatvine se gode vse vprek, vrhu tega pa še požigi. Ne daleč od tu so v enem tednu na Hrvaškem gorele kar tri vasi. Pravijo, da so v mraku pred tatvino bili aretirali orožniki štiri sumljive postopače, pa jih takoj zopet izpustili. Ko je Maliček zjutraj naznanil orožnikom tatvino pri Sterku, je bilo pribito na vratih orožniške postaje neko pismo, Ri so ga baje ostavili orožnikom tatovi. Tudi cigani so postali posebno kmetovalcem velika preglavica. Hranijo prašiče, a nimajo posestva. Nekateri cigani imajo po štiri rejene prešiče. Vukovčatii so se
že vsled tega pritožili, ker so jim cigani po njivah kradli, a vse zaman. Cigani še nadalje gonijo prosto po cesti prešiče, kar je kmetu zabranjeno. Ljud stvo ob Kolpi je vsled požigov in tatvin zelo razburjeno in svari se potnike potovati ponoči skozi vasi. Ni izključeno, da ga ne bi zbegano ljudstvo linčalo.	v
— Tatvina v Ljubljani. Pri pekovskem mojstru Jožefu Bončarju Pred škofijo se je učil tega obrta Jožef Vrečko iz Slivnice. Pri sebi pa je imel Bončar tudi sina svoje sestre, 151etne-g'a Jožefa Hlebša, ki je tudi pomagal pri tem obrtu. Kakor deček priznava, ga je zapeljal k tatvini Vrečko. Prišla sta skupno v prodajalno kruha, tam odprla z dletom miznico in vsak zase vzela po 3 do 4 K. Hlebš pravi, da je to storil kakih pet do šestkrat; Vrečko pa priznava, da je izmaknil vsega skupaj kakih 70krat. Dne 6. oktobra t. 1. je pa bilo Bončarju iz omare v prodajalni ukradenih 700 do 800 kron. Ker so bila vežna vrata zaprta in ni bilo nikjer sledu najti, da bi kdo od zunaj tatvino izvršil, iskali so tatu v hiši. Kakor Hlebš trdi, je isto noč nagovarjal Vrečko, da bi šla skupaj krast, ker pa on tega ni hotel storiti, je šel Vrečko sam, kakor trdi v namenu, da bi bil zopet vzel kakšne kronice. Sumljivo je bilo to, da, ko so prišli stražniki, je Vrečko iz pekarne izginil, rekoč, da gre na potrebo in se je potem kmalu vrnil. Ukradeni denar se ni našel pri obdolžencih. Sodišče je oba spoznalo krivim ter obsodilo Vreč kota na 8 mesecev, Hlebša pa na 10 tednov težke ječe.
nišnici je umrla gdčna. Antonija Gan-zer v 66. letu starosti.
— Zaročil se je dne 9. nov. gospod Andrej Oset, posestnik Tolstovrške slatine, z gospodično Miciko Urbane, veleposestniško hčerko iz Lehna pri Ribnici na Pohorju.
KOROŠKO
—	Slovenski župan v važni obmejni občini. Iz Selnice ob Muri: Ker je tukajšnji dolgoletni župan g. Schmid radi hude bolezni odstopil, je bil dne 6. novembra za župana izvoljen vrli Slovenec gospod Franc Ferlinc. S tem je prešla ta obmejna občina v po polnoma slovenske roke. V občinskem odboru je 11 zavednih slovenskih mož.
—	Kako se je glasoviti cerkveni ropar sam izdal. Pavel Weber, rojen leta 1871 pri Sv. Krištofu nad Laškim se je v svojem življenju vedno najraje pečal z ropanjem po cerkvah. Že od svoje mladosti je radi tega sedel večji-del v ječah. Tudi sedaj se nahan v Gradcu v ječi. Od tam je pisal svoji sestri, kie stanuje v Mariboru v Koroški ulici, pismo, v katerem jo prosi, naj bo tako dobra in naj presadi grm laškega grozdičja ali ribezlja iz vrta, ki ga ima ona v najemu na njen lastni vrt Ker pa se v jjjčab navadno zanimajo za skrivnosti, ki jih poročajo taki tički svojim domačim, je tudi to Weberjevo pismo napotilo policijo, da je pogledala, kako bo Weberjeva sestra ribezijov grm presajala. In res se je to opazovanje policiji splačalo. Pod grmom v zemlji se je našlo mnogo cerkvenih dragocenosti. In sicer so izkopali: 1 srebrni kelih, ki je bil pozlačen, z gotskim pokrivalom. Nadalje« se je našla lepa, srebrna zelo pozlačena monštranca, 9 drugih zlomljenih, dva pozlačena okvirja in še več drugih zlatih in srebrnih cerkvenih reči. Vred nost vseh teh reči znaša več tisoč kron. Poizvedovanja so dognala, da je Weber vlomil tudi v šentpetersko cerkev v Ljubljani v noči od 3. na 4. marca letos in odnesel med drugim 600 'K vredno monŽtranco.
—	Zvit krčmar. Iz Konjic. 29. oktobra je povabil gostilničar Franc Bo-dlej iz Keblja na PohQrju drvarja Antona Ramšak v svojo gostilno ter ž njim popival. Pri plačilu je opazil gostilničar, da ima Ramšak precej denarja zato se je nenadoma spri z gostom in ga začel pretepavati ter ga končno postavil pod kap. Ko se je Ramšak zunaj streznil, je opazil, da mu manjka denarnica z 99 kronami. Ramšak je obvestil o tem stražmoj-stra Kolariča. Ta se je podal h gostilničarju, kjer je zvedel, da je denar baje v tamošnji cerkvi. Orožnik se pa ni dal preslepiti, in je stvar nadalje preiskoval in zvedel od mlajšega Bodlejevega sina, da ga je oče ker je slutil, da ga je Ramšak ovadil poslal v cerkev, naj sin denar v cerkvi položi. Storilca so aretirali in ga izročili o-krajnl sodniji.
—	Celje. Bivši veleposestnik v Št, I lju pri Velenju, g. Ivan Kranjc, je kupil v Zabukovcu pri Žalcu tovarno za izdelovanje glinastih, cementnih in porcelanastih izdelkov.
—	Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Trta s 1850 grozdi! Posestnik Alojz Jager v Gornjem dolu je letos n enem samem trsu, na izabeli, ki je pri preši napeljana kot brajda, nabral 1850 grozdov, reci: tisoč osem sto in petdeset grozdov-. Trs, ki je jako močno zrašen, se naslanja na drevo ma relifco, katera je tako prinesla dvojni sad: okusne marelice in izredrfo množino črnega grozdja.
—	Smrtna kosa. V prijaznem Fra-mu je umrl dne 12. novembra blagi g. Janez Gert, župan framski, v 80. letu svoje starosti. Bil je mož jeklenega, čistega značaja, zvest Bogu in svoje mu narodu. Za njim žaluje ves slo venski živelj na Spodnjem štajerskem. —<V Celju je umrl g. Fr. Jezernik, znan pod imenom ''Grenadirbirt". Bil je pošten mož, zvest katoličan in prepričan Slovenec. Njegova edina hči je omožena z deželnima poslancem dr. Al. Kukovcem. — V mariborski bol-
—	"Schulverein" na Koroškem. Nemški listi s ponosom poročajo, koliko je Šulferajn leta 1910 žrtvoval za Koroško. Judeževe groše .so prejeli po krajih: Naborjet 50 K, Frajdenberg 50 K, Malošče 100 K, Bistrica 200 K, Žabnica 200 K, Prevalje 200 K, Golšo-vo 300 K, Medgorje 400 K, Kokovo 400 K, Pokrče 500 K, Ukve 1000 K, Osoje 2000 K, Velikovec 2350 K, Št. Lipš 3000 K, Kapla 4000 K, Ruda 5000 K, Celovec in Koroška sploh 5790 K, Podklošter 9000 K, Št. Lovrenc nad Sp. Dravogradom 9000 K, Borovlje 12,050 K, Železna kapla 12,300 K, Bek-štanj 52,000 K, skupaj 119,890 K. Prispevalo se je k temu s Koroškega leta 1910 samo 35,646 kron 61 vin. Ogromna svota se je, izvzemši za Osoje, vrgla skoro vsa v slovenske kraje, za germanizacijo slovenske dece, oziroma, da se pridobi učitelje, da delajo za ponemčenje mladine in sploh podpirajo nemški "frajsin". Te številke kažejo pa tudi, zoper kako močnega nasprotnika se morajo boriti v težavnem boju koroški Slovenci!
—	Št. Jurij ob Žili. (Smrtna kosa.) Dne 29. oktobra smo fepremljali k večnemu počitku Andrejčevega očeta. Pokojni je bil prava slovenska korenina, mož veselega, pa jeklenega značaja, zanimiv zlasti v pripovedovanju o dogodkih, ki jih je doživel pri vojakih, kjer je služil kot kirasir celih osem let. Zato ga je tudi vse spoštovalo, za kar jamči naravnost velikanska u-deležba pri njegovem pogrebu. Vrli domači pevci so mu zapeli v slovo pred hišo in na grobu dve žalostinki, č. gospod provizor Štritof pa je v pretresljivih besedah jemal slovo od mo-ža-poštenjaka.
—	Celovec. Umrl je tukaj odvetnik in bivši poslanec dr. Jožef Luggin. — Umrla sta 29 let stari gimnazijski su-plent g. Val. Tscharre in deželni žan-darmerijski poveljnik polkovnik Nietsch.
iz Tripolisa preko Marzilje 264 Turkov, med njimi dva generala in pod-guverner tripoliški.
—	Pre'memba posesti. "Gorica" poroča: Cerkveno oskrbništvo v Solkanu je kupilo grad pokojnega polkovnika Grimmerja "Castrum Silicanum" pod jako ugodnimi pogoji.
—	Število slovenskih advokatov in koncipijentov v Gorici. Število slovenskih odvetnikov v Gorici je tako veliko, da mora priti pri normalnem razvoju v nekoliko letih odvetniška zbornica v slovenske roke. Navedemo jih imenoma: Odvetniki so doktorji: Fran ko, Levpušček, Novak, Pavletič, Pod-gornik, Puc, Sket, Stanič, Treo, Tuma, Koncipijenti so doktorji: Bobič, Bre-zigar, Dermota, Faganel, Irgolič, Ma-rušič, Medvešček, Olip, Orel, Pikuš, Rakun, Šapla, Valenčič, Zabukovšek, Žerjal. Skupaj 25.
—	Smrti je ušel 391etni težak Jožef Krapež v Trstu na uprav čudežen način. Šel je po opravkih v staro luko in ker je bila močna burja in dež, je držal glavo sklonjeno, da se obrani dežja. Prestopivši neko železniško progo, ni videl, da se mu bliža lokomotiva z enim vagonom. Ko jo je zagledal, je bilo že prepozno in izginil je pod njo. Strojevodja je stroj takoj vstavil, toda radi teže in mokre proge je napravil vlak še kakih 20 m. Ko so nesrečneža izvlekli izpod vlaka, je bil pa še živ; kolesa so mu zagrabile le suknjo. Ker ga je pa stroj vlekel za seboj, je zadobil precej težke poškodbe; upati je, da bo kmalu okreval.
—	Vzpenjača na Učko. Železniško ministrstvo je dun. podjetju "Union" za eno leto podaljšalo pooblastilo za tehnična preddela za gradnjo vzpenja-če iz Lovrana na Učko.
HRVATSKO.
PRIMORSKO.
— Tripoliški begunci v Trstu in na Reki. V Trst je došlo dne 8. nov. o-poldne s parnikom "Zrinjski" 163 potnikov iz Tripolisa. Vsi so turški podaniki, ki so bili izgnani iz Tripolisa, Milil njimi St'- gojencev vojaške šole V Tripolisu, ki jih je spremljal neki profesor. Turški konzulat je potrebno u-krenil, da so begunci v Carigrad odpotovali. — Na Reko se je pripeljalo
—	Razpust sabora — nove volitve. Hrvatski sabor je bil dne 7. nov. raz-puščen. Za nove volitve, ki bodo v kratkem, je zanimanje velikansko.
—	Velik požar. V Osjeku je dne 9. nov. zgorel veliki "Union" mlin. Škode je dva milijona kron. Ogenj se je razširil tudi na sosednja poslopja.
—	Crkvenica se preuredi v moderno slovansko kopališče. Kopališki dom se zgradi še to leto.
—Drža.vna trgovska šola v Dubrovniku se otvori prihodnje šolsko leto.
—	Na smrt na vešalih obsojen je bil 2. nov. v Zagrebu 261etni kmečki sin Mato pl. Cvetkovič iz Cvetkovič-brda radi roparskega umora. Kakor smo svoj čas poročali, je našla žena kmeta St. Cvetkovič iz iste vasi nekega jutra svoja moža strašno razmesarjenega na polju, kjer je prejšnje popoldne pasel živino. Med temi Cvetkoviči je že dalj časa vladalo hudo sovraštvo radi pravic v nekem občinskem gozdu, ka-
tere pravice je umorjeni na škodo sosedu sebi pridobil. Ravno tisto dopoldne, ko se je potem ponoči dogodil umor, je St. Cvetkovič dobil iz svojib gozdnih pravic 300 K. Ko so ga tedaj našli umorjenega, se je sum takoj obrnil na sosede pl. Cvetkovič ter je eden izmed sinov, Mato, takoj priznal čin, za katerega ga sedaj čaka smrt na vešalih, ako ga vladar ne pomilosti. Ko je v sodni dvorani začul obsodbo, je nesrečnik prebledel kakor stena in se skoraj zgrudil, iz občinstva pa se je zaslišal glasen jok njegovega brata. Zagovornik je vložil priziv in ničnostno pritožbo.
C. W. tyiOOIVJEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fL Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891.	JOLIET, ILL.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme t North Dakota to Montani potem bodete neodvisni v par letih. Pridite k nam, da It pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga ▼ edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet
N. W. tel. 218. ^Chicago tel. 1308L.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti*
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, 111
RABIMO 50 RUDARJEV.
(Longwall Coal Miners). Wenona rudnik posluje sedaj stalno in bode stalno delo od sedaj do meteca aprila. Unijski rudnik; rudar mora imeti I lli-nois certifikat. Pridite nemudoma!
WENONA COAL CO, Wenona. 111.
IDARILAI
Božič in Novo leto
pošiljajo naši rojaki svojcem v staro
domovino* Ob tej priliki naj se pri
x • \
denarnih pošiljatvah
izključno obrnejo na
FRANK SAKSER
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
»
6104 St. Clair Ave, N. E.,	Cleveland, Ohio.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, *ajvečji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v last«em domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chucago in N. W. 100.
Naročnina ta Združene države $1.00 ■a leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Bepiai in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Vopite in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ae oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Ceaik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Ike first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. *ovenian Catholic Uhion.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. S!•vernic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
CERKVENI	KOJ-EDAR.
3.	dec.	Nedelja	Frančišek Xav.
4.	"	Pondeljek Barbare, dev. m.
5.	"	Torek	Saba, opat.
6.	"	Sreda	Miklavž, škof.
7.	"	Četrtek Ambrozij, škof.
8.	"	Petek	Preč. Poč. M. D.
9.	"	Sobota	Sir, škof; Valerij.
"AMERIKANSKI SLOVENEC" DOVRŠIL XX. LETNIK.
Z današnj(^številko je dovršil "Amerikanski Slovenec" svoj dvajseti letnik.
Dvajset let dela, lepa doba! Dvajset let je mnogo tednov, mnogo dni, mnogo ur. In če Je večina teh dni in ur minula v resnem in vztrajnem naporu, lafhko gledajo delavci z mirnim ponosom na dovršeno delo.
Vsako delo je gibanje, je premagovanje ovir. Tako je tudi "Amerikanski Slovenec" od prvega početka povzročal gibanje. Kot prvi slovenski časopis v Ameriki je gibal in oživljal tedaj še mrtvo Slovenstvo v tej deželi. Prvi je začel zbirati križem Združenih Držav raztresene in napol že potujče-ne rojake ter jih vnemati za milo slovenščino in našo svetp vero. In ne brez uspeha. Veselo gibanje je bilo kmalu opaziti vsepovsod. Iznova vzbujena narodna zavest je ustvarila tekom dvajsetih let naše sedanje večje in manjše naselbine, v katerih se po bratovsko združujemo in navdušujemo za gospodarski in kulturni napredek našega naroda v Ameriki. Tekom dvajsetih let so bile zgrajene mnogoštevilne naše cerkve in šole, v katerih častimo Boga in se učimo v sladki materinščini. Tekom dvajsetih let so nastale naše mogočne podporne organizacije, med njimi slavna K. S. K. Jednota, prva in najmočnejša, kateri je bil oče — "Amerikanski Slovenec".
Kakor od njegovega začetka, tako žari iz "Amerikanskega Slovenca" tudi danes prava ljubezen do naroda in svojcev. Zvest je ostal "Amerikanski Slovenec" samemu sebi, zvest svojemu programu, zvest slovenskemu nay rodu in sveti veri. Trdno kakor skala je stal ob vseh sovražnih naskokih in . prestal vse gromonosne viharje. Duh krščanske in narodne ljubezjii je stra-žil nad njim, in zato je "Ara SI.** še vedno premagal vse svoje sovražnike, katere je učil — prave mere.
Da je "Am. SI." celi dve desetletji korakal k vzvišenemu cilju po ravni cesti, za to mora zahvaliti Božjo milost, katera mu je od začetka pa do danes dajala vdanih delavcev in ne-omahljivih zvestih prijateljev.
S čutom hvaležnosti bi se danes radi spomnili vseh za blagor naroda vnetih mož in žen, ki so izkazovali temu tedniku svojo prijaznost tekom pravkar minulih dvajsetih let. Na tisoče jih je, hvala Bogu, ki so Bili in so še vneti za naš list. Vseh imenovati ne moremo, pač pa se moramo spomniti onih treh mož, ki imajo največje zasluge za "Am. Slovenca". To so gg. Anton Murnik, mon9ignor Jos.
F. Bull in Rev. F. S. Šusteršič: prvi je list ustanovil in krstil, drugi ga urejeval osem let in tretji neumorno delal zanj do svoje prerane smrti. O teh treh možeh kot urednikih "Am. SI." se je že mnogo pisalo in se še bo — z zlatimi črkami v zgodovini amerikan-skih Slovencev. Spomniti se moramo tudi še vsaj z jedno besedo slavne Slo-vensko-amerikanske Tiskovne Družbe v Jolietu, 111., ki zadnjih dvanajst let lastuje in izdaje prvi slovenski katoliški list v Ameriki, kateremu je oskrbela lastno n najlepšo tiskarno, kar je slovenskih v tej deželi. Trdna je ta družba vrlih rodoljubov, in zato je trdno tudi naše prepričanje, da bode "Am. Slovenec" trdno stal na braniku naših svetinj še mnogo mnogo let!
Vam pa, cenjeni sotrudniki in naročniki, hvala za dosedanjo naklonjenost obenem s prošnjo, da ostanete zvesti svojemu tedniku tudi zanaprej in da mu pridobite novih prijateljev. Potem bo "Amerikanski Slovenec" še višje in ponosneje dvigal svoj prapor v miru in boju — za Boga in narod!
tega Duha in vnet za zveličanje ve-solnega sveta je govoril grškim modrijanom znamenite besede: "Bog o-znanjuje ljudem, da naj povsod pokoro delajo; zato ker je odločil dan, v katerem bo sodil svet po pravici."
Nauk o sodnem dnevu torej ni iz mišljotina duhovnov, da bi nevedne z njim plašili, je marveč od Kristusa ! razodet nauk, katerega so ožnanjevali apostoli in katerega je sv. cerkev vedno verovala. Ta nauk je pa tudi naši pameti popolnoma primeren. /Niso
NAUK ZA PRVO ADVENTNO NEDELJO.*)
Z današnjo nedeljo se prične novo cerkveno leto. Takoj v začetku cerkvenega leta nam kliče sv. cerkev, ki je vedno polna skrbi za zveličanje naših duš, v spomin pretresljivo resnico o splošni ali vesolni sodbi. Sv. vera nas uči, da bo prišel Gospod Jezus Kristus sodit vesolni svet. Jezus je Sin božji, je torej sin našega stvarnika, zato ima pravico soditi vse ljudi. On je pa tudi naš Odrešenik, ki nas je odkupil s svojo dragoceno krvjo in nas je posvetil po sv. Duhu, katerega je On poslal. Neštevilne so milosti, katere nam je On skazal, zato ima pa tudi pravico tirjati odgovora, kako smo te milosti porabili. — Sam Sin božji je napovedal strašna znamenja, ki bodo oznanjevala ta strašni dan, znamenja na nebu in na zemlji.
Akoravno je resnica, da bo enkrat splošna ali vesolna sodba popolnoma jasno napovedana v sv. pismu, je vendar dandanes mnogo ljudi, ki tega nočejo verovati, ki marveč trdijo, da je nauk o sodnem dnevu le strašilo duhovnikov, ki bi s tem radi plašili nevedno ljudstvo. Žal, da bodo ti ljudje spoznali sicer enkrat resničnost tega nauka "tedaj bodo videli Sinu človekovega" pa žal, to spoznanje bo prišlo prepozno. Takrat bodo spoznali, da so bili oni goljufani in da so goljufali tudi drug.e.
Poglejmo, ali je verska resnica o splošni sodbi res le strašilo za nevedno ljudstvo? Strah je le za otroke in otročje ljudi. Kakor hitro pa pride človek k pameti, spozna, da ni strahu, da je strah prazen.
Kdor torej trdi. da je nauk o sodnem dnevu le strašilo, ta trdi s tem, da so vsfc pravoverni kristjani le bedaki, le praznoverni otroci. V to versko resnico pa so verovali junaki kakor Ludovik, kralj francoski, Ferdinand, kralj Kastiljski,' Sobieski, Napoleon, Evgen Savojski, Radecky, torej možje, ki niso poznali strahu, možje, ki so v neštetih vojskah pogumno zrli smrti v obraz. V to versko resnico so verovali učenjaki Origen, Tertulijan, Augu-štin, Tomaž Akvinski, Newton, sloveči pesniki in umetniki kakor Dante, Giotto, Rafael, Tasso, Haydn, Gregorčič. Vsi ti so bili torej otroci, ali pa otročji ljudje! Verovalo je v to resnico na milijone ljudi celih 1900 let! Po pravici torej sklepamo: Vsi ti možje, katere ima svetovna zgodovina za velikane, so bili neumni, ker so se dali plašiti s sodnim dnevom in peklom od duhovnikov, ali pa so neumni oni, ki nočejo verovati te resnice.
Kdor torej trdi, da je verska resnica o sodnjem dnevu izmišljena, ta bi moral dokazati, da je ni v sv. pismu in da je Jezus nikdar ni učil. Toda, ako pogledamo sv. pismo, se lahko prepričamo, da so ta strašni dan napovedovali že preroki, ki ga imenujejo dan jeze, dan britkosti, veliki in strašni dan. Jezus sam popolnoma jasno učij da bo sodnji dan, ko pravi: "Tiru iii Sidonu bo lažje na sodnji dan, kakor vam." — "Znamenja bodo na solucu, na luni, na zvezdah in na zemlji bo stiska med narodi zavoljo strašnega šumenja morja in valov. Ljudje bodo koprneli od strahu in videli bodo priti Sinu človekovega na oblaku z veliko oblastjo in častjo." Ko je šel Jezus v nebesa, sta ingelja potolažila žalostne apostole in sta napovedala, da bb Gospod zopet prišel k sodbi. To resnico so ožnanjevali apostoli. Sv. Peter piše: "Ker ima tedaj vse to razdejano biti, kakošni morate biti vi. S svetim obnašanjem in pobožnostjo pričakujte dan Gospodov." — Ko je sv. Pavel stopil v slavnih Atenah v areopag, to je v najbolj slavno zbornico starega sveta, v zbornico, v kateri so bili zbrani naj,večji modrijani, najbolj sloveči govorniki, z eno besedo, najslavnejši možje Grške dežele, jim je sv. apostpl med drugimi resnicami tudi resnico poslednje sodbe oznanjal. Poln sve-
duhovniki, ki nas s tem naukom stra- j šijo, marveč straši nas naša lastna vest. Grešnik, doprinaša največje hudobije,* nihče ga ne vidi, nihče mu jih j ! ne more dokazati, on uide posvetni! I pravici in govori: "Grešil sem, pa kaj I hudega se mi je zgodilo?" Odgovarja j I mu pa lastna vest: "Hudobnež nima miru." Temu nemiru se ne more izogniti tudi tedaj ne, ako se vrže neveri v naročje.
Sodba je potrebna. Kolikokrat mora trpeti tudi najčednostnejši človek grozna obrekovanja in natolcevanja; največja hudobija pa se izgovarja in zagovarja. Koliko jih je bilo umorjenih po nedolžnem! Koliko hudodelnikov "je nasprotno tukaj na svetu doseglo največjih časti! Treba je torej sodi-j šča, ki bo popravilo in poravnalo vse krivične sodbe, sodišča, pri katerem dobi vsak primerno plačilo ali kazen, kakor kdo zasluži. Sodbo zahteva naše lastno čustvo pravičnosti, zahteva jo tudi pravičnost božja. Sodta je torej gotova. Prišli bodo angeli in "ločili bodo hudobne iz srede pravičnih." Tedaj bodo pač oni, ki zdaj ne verujejo, obupno klicali: "Gore pridite na nas, hribi pokrite nas!" Toda zastonj! Sodbi ne Jiodo mogli uiti, marveč slišati bodo morali strašne besede: "Poberite se izpred mene, vi prokleti!"
Sodba čaka tudi tebe, dragi bravec. Kam boš postavljen ti takrat, na levico ali pa na desnico? Ti tega ne veš. Odgovorim ti jaz na to vprašanje z besedami: "Kamor je drevo nagnjeno, tjekaj pade." Ako si nagnjen k hudobiji, ake ne živiš po naukih prihodnjega tvojega sodnika, boš postavljen na levico. Ako pa živiš po njegovih naukih, ako ga ljubiš in iz ljubezni do njega delaš dobro, tedaj boš postavljen na desnico. Živi torej tako, da si ti ne bo treba bati levice, živi tako, da boš postavljen na desnico! Porabi čas svojega življenja, čas milosti, dokler ti je na razpolago! Ako pošteno, krščansko živiš, tedaj za te sodnji dan ne bo strašen, marveš tolažilen, potem za te ne bo ta dan žalosten, bo marveč dan največjega veselja.
JOS. POLLAK.
DOLŽNOST OB NEDELJAH IN ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH BITI PRI SV. MAŠI.
Angleško spisal Rev. J. T. Rocbe. Poslovenil John Plaznik.
*) Z današnjo številko bom začel priobčevati v Amerik. Slovencu kratek versk pouk z ozirom na evangelij do-tične nedelje. Ti spisi bodo dobrodošli zlasti onim rojakom, ki žive raztreseni po širni Ameriki irl nimajo prilike poslušati besedo božjo, v njim razumljivem jeziku. Bodo pa tudi vsim drugim primerno kratko nedeljsko duhovno berilo, da se z njim tem bolj vtrdijo v sv. veri, ker je namen teh kratkih spisov v priprosti obliki braniti najbolj napndane verske resnice in zavreči najbolj pogoste ugovo-
re zoper vero in cerkev.
(Dalje.)
PETO POGLAVJE.
Pretveza in zadosten vzrok.
Vedno smo bili trdno prepričani, da izmed velikega števila kristjanov, ki opuščajo sv. mašo, jo opusti večina pod raznimi pretvezami — ne iz zlob-nosti ali svojevoljno, če se smem tako izraziti, ampak le vsled pralnih stvari. Človeška narava je taka, da olep-šuje celo najnesramnejše prestopke: in to so navadno grehi, ki povzroču-jejo grehe vsled opuščanja. Kakor smo že rekli, tistim, ki so sklenili, da .bodo redno hodili k sv. maši, hitro zginejo vse težave, četudi se pojavijo. Nasprotno pa delajo pretkanci in na-vihanci; povsod najdejo vzroke, s katerimi opravičujejo opuščanje sv. maše. Svet, meso in zlobni duh skoro vedno najdejo vzroke za svoje oboževalce, posebno še za tiste, ki opuščajo sv. mašo. Oglejmo si po vrsti najna-vadnejše vzroke:
Prvič. Bolezen in slabo fizično razpoloženje. Brez dvoma, so bolezni, ki kristjana opravičujejo, da sme opustiti sv. mašo. V to vrsto spadajo nalezljive bolezni in take bolezni, ki ne dovoljujejo zapustiti sobe. Toda lahko in hipno nerazpo-loženje, ki napade bodisi može, kakor tudi žene, ki jih niti ne ovira pri izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti, se nikakor ne smatra kot zadosten vzrok, ampak prav za nasprotno, namreč za očitno lenobo. Saj poznamo ljudi, ki so se celo življenje borili zoper male neprilfke, vedno so pazili, da se niso izpostavljali raznim neprilikam, pa so se postarali kljub temu, da so bili v strahu za svoje preljubo zdravje vsak dan in vsako uro; niso se pa mogli dovolj načuditi, ko je smrt potrkala na njihova vrata. Veliko je tem podobnih ljudi, ki so postali žrtve domišljije, kar ti lahko vsak izkušenj zdravnik -pove. Prevelika skrb za zdravji škoduje, posebno pri dolžnosti do Boga. Slabo razpoloženje, ki nas ne ovira pri izpolnjevanju vsakdanjih j dolžnosti, naj nas tudi ne odvrača od cerkve. Ne. spominjamo se Nikogar, I od pamtiveka ne, ki bi si bil nakopal bolezen, za katero bi umrl, ker je šel k sv. maši. I Drugič. Skrb za otroke. Mno-' go otrok odraste in ne mara več besede svojih starišev, ker jih ti niso po- ^ šteno vzgojili. Skrbi toraj zanje! Da-jaj jim dober zgled, poučuj jih v najnež-nejših letih o kristjanskih dolžnostih , in videl boš, da jih bodo izpolnjevali, ko bodo dorasli. Te skrbi se ne boš nikoli kesal. Nekateri stariši si pa to tako tolmačijor da morajo otroci vsake starosti biti' pri sv. maši, drugi pa zopet mislijo, da otroci, če tudi se že ; pameti zavedajo, niso dolžni biti pri-
čujoči pri sv. maši in sicer samo zato ne, ker so otroci. To je velika napaka s težkimi posledicami za stariše in o-troke. Vsaka oseba, ki se zaveda pameti, je dolžna izpolnjevati zapovedi, ki se tičejo dolžnosti do Boga. Zato se mora otroke poučiti že v zgodnji mladosti o važnosti njihove dolžnosti in jih vspodbujati pri vsaki priliki. Premnogi stariši mislijo, da je dov.olj, če so bili sami pri sv. maši. Mislijo, da otroci lahko ostanejo doma, ker so bili stariši pri Božji službi za celo hišo. To je velika zmota; dolžnost je osebna, t. j. vsak, ki se pameti zaveda, jo mora sam osebno izpolnjevati.
Ljudje današnje dobe preveč skrbimo za fizično, premalo pa za dušno blagostanje svojih otrok. Saj ne bomo slišali nobenega očitanja, če se pogube, kakor tudi ne slišimo, da bi se prostovoljno podvrgli kakim telesnim naporom. Današnji dnevi so dnevi materijalizma in naslade. Asceticizem, samotajevanje in krotenje poželjivega mesa je skoro izginilo. Post, dolge pokore, spokorna obleka in vse, kar so naši očetje smatrali kot potrebno za krotenje slabega poželjenja, vse je izginilo. Kljub temu pa smo mi podvrženi ravno istemu slabemu poželjenju in naša pot proti nebesom drži poleg proste in lahke poti, ki pelje do dolgega bivanja v vicah. Otroci rastejo kakor nežne rastline, čez katere mrzla burja ne sme pihniti in ne pasti kapljica dežja. Stariši jih pa le podpirajo v naravnem nagnenju k napuhu in svetu. Učijo jih, naj bodo raje zlobni in trdovratni, kakor pa krotki /n lju beznjivi. Učijo jih, naj kolikor mo goče veliko žrtvujejo za družbo, za Boga prav malo. Dovolijo jim rabiti čas za frivolne, ničvredne in prazne zabave in jim za vsako malenkost puste opustiti sv. mašo ali nedeljsko šolo. Stariši se velik6 bolj trudijo, da bi jih ohranili zdrave, kakor da bi jih obvarovali smrtnega greha. To so stariši, "ki žrtvujejo svoje sinove in hčere hudobnemu duhu," kakor pravi David. Kaj čuda, če taki otroci zra stejo neolikani, neposlušni, željni maščevanja, ropa, trmasti in domišljavi. Prvaki katoliške cerkve pa postanejo preveč staromodni za njihove napred ne nazore.
Izkušnja uči, da otroci takih stari šev, ki opuščajo sv. mašo, delajo ravno isto. Kako neki drugače?^ Otroci smatrajo svoje stariše za ideal, zgled krščanskega obnašanja. Otroci se na-vzamejo njihovih nazorov, navzamejo se njihovega obnašanja, ki jim služi za model, po katerem uravnavajo svoje obnašanje. To je prestara in preočit na resnica, da bi bilo treba o njej še nadalje razpravljati. O takih stariših je govoril Gospod po preroku Ozeju: "Pozdravil ga bom, kakor medved, katerega so oropali njegovih mladi čev. Ne bom imel usmiljenja z njim, ampak zahteval bom življenje za življenje."
(Dalje prih.)
Osinjak ali sršenovo gnezdo vsebuje navadno kacih 15,000 celic.
Primerno rezaivdemant ima okoli šestdeset postranic.
Glas prepotuje po zraku trinajst milj vsako minuto.
V tej deželi je 5,422,892 belokožnih farmarjev in 917,468 različne barve.
Karborund jte proizvod električne peči ter je najtrša tvarina, kar je znanih.
Bivša kraljica italijanska ima žepno ruto iz vezenine, ki jo je delal umetnik več let in ki je cenjena na $6,000.
Stroški za vzdrževanje brooklynske-ga mostu znašajo nič manj nego $360,-000 vsako leto.	\
izgredih je zadela demonstrante v hrbet.
Pravkar izšel!
Vsak naj pazi na sebe in predno obsodi svojega bližnjega, naj misli na svoje lastno poboljšanje.
Premoženje se rodi iz dela, ohrani z varčnostjo, poveča pa s pridnostjo in vztrajnostjo.
Japonci šo najboljši gojitelji cvetlic na celem svetu. Sedaj so vzgojili za-rdevajočo vrtnico, ki je v- senci bela, ako pa posije na njo solnce, zardeči.
> Posebnost leta 1911. Letošnje leto se je pričelo na nedeljo in se bo tudi na nedeljo končalo. Februar in marec sta imela za posamezne dni iste številke; v obeh teh dveh mesecih so prišle nedelje na 5., 12., 19. in 26.
Aretirani mednarodni vlomilec. Na zahtevo dunajske policije so aretirali v Bukarešti Američana Layttona, ki je predWseci vlomil v stanovanje baronice Terezije Rokitansky in odnesel dragocenosti. Laytton je tudi odve-del mlado deklico Emo H.
Dvorni tajnik — goljuf. Bivši avstrijski dvorni tajnik dr. Turczanski, ki je veljal v notranjem ministrstvu za enega najbolj sposobnih uradnikov v politično-administrativni službi in je> že od maja sem izginil, je baje izvršil velike goljufije v znesku 100,000 kron, posebno s tem, da je ponarejal podpise na menicah.
Aretovani policaji zaradi prekoračenja uradne oblasti. Iz Buenos Air-esa poročajo, da je bilo zaradi stav-karskih izgredov v Mar del Plata, kjer je bilo več oseb ubitih, aretovanih 20 policistov zaradi prekoračenja uradne oblasti. Večina oddanih strelov pri
Severov Slovenski Almanah in Zdra-voslovje za leto 1912 pravkar izšel; je sedaj na razpolago in dobite ga lahko v iztisu ZASTONJ! Razun koledarja vsebuje na stotine krajših in daljših člankov dragocenega in praktičnega poučila, koristnega za vse sloje. Ta Almanah bi moral biti v vsakem gospodinjstvu. Iztis dobite pri svojem lekarniku ali trgovcu z leki. Če ga nima, pišite na: W. F. Severa Co., edar Rapids, Iowa.	1-3
Najlažja reč
na svetu je iztekniti prehlad, ki navadno sledi izpostavljenju mokroti, mrazu ali prepihu ob nižji toplini, nego je telesna. Ako se hočete iznebiti prehlada, morate uživati zdravilo, ki seže nepriliki do korena, in prav to delajo Severovi Tableti zopet prehlad in hripo (Severa's Cold and Grip Tablets). Dostikrat so pregnali prehlad v eni edini noči. Kupite jih danes. V vsaki lekarni; cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. 1-3
MALI /GLASI
Vina naproda
Novo vino črno rudeči zinfandel, i» belo vino muškotel po 35c gal., reci-ling 40c gal., vino od leta, 1910 črno a1' belo, muškotel ali rceslir.g 40c ga'* staro samo belo vino 50c gal., droinK
ali tropinovec $2.50 gal. Vino ljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5" 10 gal. Posodo dam zastonj. Vin0-grad in klet St. Helena. Pisma naslo-
vite
"Hill Grit Vineyard"
Box 657,
Stefan JakSt, lastnik.
Crockett, C«H
aemsagam
Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„. 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st„ Joliet, 111. NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-Carna. ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Vač pove uprav. "4 S."	ufn.
GODBA ZA VSE PRILIKE. ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band an'd Orchestra, soba 2. D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos A. Boyne. RABIMO 20 DOBRIH BENCH and Squeezer Molders (livarjev). Plača se za dnevno delo ali pa od kosa. Terre Haute Malieable & Mfe. Co.. Terre Haute. Ind. V NAJEM ALI PA NAPRODAJ 2 poslopji na 1105-1107 Scott St., Joliet, III. primerna za vsako trgovino. Lepa prilika za pravega moža. Math. Puhek, 1105-7 Scott St., Joliet, III.
IŠČEM MARY POLDAN. PRED šestimi meseci je bila v West Virginia zdaj pa je prešla v Pittsburg, Slišala sem, pa ne vem za gotovo, kje je njena mati Marija Poldan, 307 Granite St., Joliet, 111.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street,
NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213 Prodaja na drobno in debelo najboljši californijska vina. I---
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA | SLOVENSKIH FANTOV.
štev. 23, S. H. Z. na Calumet,
Uradniki za leto 1911:
Predsednik: John Kambich, 572. Podpredsednik: Mike Pavli'11 Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. tesh, Box 625. Drugi tajnik: John S8' tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti so: Jobnu^ Kure, Joseph Staudohar, George * helich, Jos. Schueler.
OdBorniki za eno leto so: M*''1' Mourin, John Sajnich, John Wei" Jos. Bahor.
MarSal: Andrew Ženko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški obiskovalec: Anton M* rich za Mohak in Ahmeek.
Zdravnik: Dr. Otto Kohlhaws
»»k®
Društvo ima svoje redno sejo VV tretjo nedeljo v mesecu v italij*0 ^ dvorani na 7 cesti vselej točno "t) uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza svojim članom v slučaju smrti , Za izgubo ene noge $300.00. Za bo ene roke $300.00. Za izgubo en<p očesa $150.00.
Imenovano društvo spada h S. & . in plačuje svojim članom v s'uC bolezni $1 na dan za dobo šest cev, potem pa plačuje S. H. Z. drw šest mesecev $20 na mesec. To edino društvo, ki plačuje tako p°d" ro. K obilnem pristopu vabi odbof'

Josip KlepeC
javni notar,
N. Chicago St., Joliet, 111
Ko imate opraviti s sodnijo v stan movini, ali če hočete iztirjati od k0"*
: do-
tam svoj denar, se z zaupanjem nite na mene. Imam mnogoletno si
ob''
kuS'
njo v notarskih poslih, za to sen1
verjen, da morem zadovoljiti vs; gar, ki svojo zadevo meni izroc»-

oe s
' p '•^Hf
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK JE
Doktor IveC
in najbolj izkušeni, svetovnoznani ter pry venski zdravnik v Ameriki! Ves svet ga za njegovo učenost. On pozna bolezen na

hv

vaš' m«
m
vodi (scalini)! Toraj, kadar pridete k "je prinesite jedno majhno flaško vaše vo<le, ,, bode on pregledal kemično in
mikroskop'0
za natančno diagnoso Vaše bolezni, v "J vem kemičnem laboratoriju.
0,n je specijalist za moške, ženske in otr° bolezni in operacije, ter hitro in zaneslj'v0 ^
_ zdravi vsako bolezen mož in ^žena, ako Je
•	sploh mogoče.	tJr,
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, _ j,, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolcll_, mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, z , jvi-ljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, 'L . t cah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, bolezni, prišče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. .
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.	j,i
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njen1 > on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO ST., COR. CLA^,	JOLIET, ILLlN^*
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo ^ z-ilogo krasno izdelanih nagrobnih spornem* ^ graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše ^j, s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi s 1 Izdelujem kamenitne podobe in nimam
agentov,
torej so cene pri meni najnižje.	^jj
Spomenike pošiljam tudi v druge dele ZjedmJ**^ držav kakor tudi obrikt na izbero.	vs«
Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tu druge v mojo stroko spadajoča dela.	. negt
Kadar nameravate kupiti za vašega nePoz?-,e gt pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naroC|j0. pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v »ili ne P°*n SVOJI K SVOJIMI Za obila naročila se priporočam,
S1M0U ŠETINA
SLOVENSKI 1011 N. CHICAGO ** KAMNOSEK	JOLIET, ILL-

K. S' Kt
******
»»»»»»
JEDNOTA
******
AMERIKANSKI SLOVENEC,. 1. DECEMBRA 1911. Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec oktober 1911
Orgaaisovana v Jolict-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana t državi
Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:.......Anton Nemanich, coi. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
1.	podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
II. podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 813 North Scott St., Joliet, 111. Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
t Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St, Joliet, 111.
NADZO RNIKI: George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 80S N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111. t i/	PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
j ; Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L Leo. Kukar. Box 426, Gilbert. Mina. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 17921 Ivan Grubič, roj 1894, zav. za ?500, 1. razred; 17922 Andrej Kasun, roj 1884, zav. ?a $1000, 3. razred; spr. 19. nov. 1911.	Dr. št. 123 članov.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 17923 Štefan Žilavec, roj 1883, zav.
za $1000, 3. razred, spr. 19. nov. 1911.	Dr. št. 24 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 17924 Janko Širanovič, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 5. nov. 1911.	Dr. št. 134 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 17925 Peter Stojkovič, roj 1894, zav. za $500, 1. razred, spr. 26. nov. 1911.	Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 17926 Ivan Bačan, roj 1884, zav.
zf. $1000, 3. razred, spr. 19. nov. 1911.	Dr. št. 53 članov.
K društvu sv. Martina 75, La Salle, 111., 17927 Anton Dinc, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 19. nov. 1911.	Dr. št. 54 članov.
K društvu Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 17928 Štefan Štimac, roj 1882, zav. za $500, 3.. razred, spr. 19. nov. 1911. Dr. št. 105 članov. K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 17929 Andrej Maren, roj 1872, zav.
za $1000, 5. razred, spr. 5. nov. 1911.	Dr. št. 64 članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17930 Josip Morel, roj 1876, zav. za $500, 5. razred, spr. 17. nov. 1911.	Dr. št. 41 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 17250 Mico Zrnič, 19. nov. 1911.	Dr. št. 106 članov.
K društvu sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 15532 Ivan Slamnik, 21. nov. ^911.	Dr. št. 66 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 16055 Božidar Antonič, 15. nov.
191L	Dr. št. 162 članov.
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 3188 Pavel Postotnik, 6275 Anton Hribar, 20. nov. 1911.	Dr. št. 24 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 17140 Ignac Mišmaš, 2331 Alojzij Župec, 25. nov. 1911.	Dr. št. 344 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 16077 Peter Balkovec, 27. nov. 1911.	Dr. št. 133 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont.) 10195 Anton Kam-bič, 22. nov. 1911.	Dr.. št. 40 članov.
Od društva Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny Pa., 15977 Jurij Pavlakovič, 16450 Martin Jurkovič, 17538 Franc Runtič, 27. nov. 1911. Dr. št. 213 čl. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 17397 Anton Jakoš, 15623 Al. Novak, 27. nov. 1911.	Dr. št. 129 članov. Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 10404 Martin Bajuk, 24. nov.
Wll.	Dr. št. 52 članov.
Od društva Sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 16767 Jožef Zidanič, 23. nov.
1911-	Dr. št. 169 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 10794 Martin Randel, 19. nov. n 191	Dr. št. 97 članov,
društva Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 15421 Aleksander Skender, 13694 Peter Novosel, 19. nov. 1911. ,	Dr. št. 104 člane.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 16017 Tomaž Belanič, 19. nov. n 191	Dr. št. 73 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 11420 Franc Mikan, 15660 Šte-fan Mihalič, 12. nov. 1911.	Dr. št. 92 članov.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 16361 Ivan Pavlič, 20. nov. 1911.
Dr. št. 9 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 17743 Josip Krese, 17753 Anton otimac, 27. nov. 1911.	Dr. št. 72 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 12973 Josip Grudenič, 15407 Jakob Lugarič, 27. nov. 1911.	Dr. št. 92 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 16407 Anton Meden, 5110 John Gruden, 5108 Franc Štrukelj, 15912 Jakob Grijden, 15416 Karol Strukel, 12499 Ivan Rožanc, 8452 Karol Šonta, 26. nov. 1911. Dr. št. 219 čl. Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 14033 Franc Gričar, 28. nov. 1911
Dr. št. 53 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Roka 132, Frontenac, Kans., 15300 Ivan Kernc, 21. nov. 1911.
Dr. št. 36 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 6690 Ivan Perko, 20. nov. 1911.
Dr. št. 23 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 17967 Pavel Pušič, 20. nov. 1911.
Dr. št. 343 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 5123 Agata Kasun, roj 1885, zav. za $500, 3. razred, spr. 19. nov. 1911.	Dr jt 52 članic
K društvu Marije Čistega Spoč. 80, So. Chicago, 111., 5124 Terezija'Bregantič,' roj 1877, zav. za $1000, spr. 19. nov. 1911.	Dr št 109 članic
K društvu sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo„ 5125 Rozalija Kofal, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 5126 Marija Berčič, roj 1887, zav. za $1000,
2.	razred, spr. 19. nov. 1911.	Dr. št. 39 članic, društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 5127 Katarina Medved, roj 1891,
j. 2av- za $500, 2. razred, spr. 12. nov. 1911.	Dr. št. 18 članic.
dr"štvu sv. Ane 105, New York, N. Y„ 5128 Marija Štempel, roj 1892, zav. za $500, 1. razred; 5129 Pavla Pirnat, roj 1883, zav. za $500, 3. razred; 5130 Rozi Leban, roj 1879, zav. za $500, spr. 5. okt. 1911, 5131 Marija Sta-R nn, roj 1889, zav. za $500, 2. razred, spr. 12. nov. 1911. Dr. št. 54 članic. ^ društvu sv. Ane 123, Barberton, O., 5132 Katarina Gorše, roj 1889, zav. za $1000, spr. 19. nov. 1911.	Dr. št. 49 članic.
R	SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 4271 Rozalija Krefel, 21. nov. 1911.
Dr. št. 32 članic.
0	SUSPENDOVANE ČLANICE.
d ^ustva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 2069 Elizabeta Hribar,
Ori 7' nov' 1911	Dr' št' 10 članic-
Q društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 2072 Marija Župec, 25. nov. 1911.
Q.	Dr. št. 109 članic.
Q društva sv. MihaeR 61,, Youngstown, Ohio, 2156 Julija Horvat, 24. nov.
0, 1911-	Dr. št. 21 člamc.
a društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2753 Helena Strukel, 3776
'0> - ana R°žanc, 26. nov. 1911.	Dr. št. 33 članic.
društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y„ 4602 Neža Jerman, 20. nov.
19ll-	Dr. št. 8 članic.
0.	ODSTOPILE ČLANICE.
Q društva sv. Ane 139, La Salle, 111., 4822 Helena Derganc, 19. nov. 1911.
Dr. št. 15 članic.
POPRAVEK.
Se imeniku uradnikov krajevnih društev K. S. K. J. z dne 24. nov. 1911 'an!?1 JC vrini'il neljuba napaka. In sicer pri društvu sv. Frančiška 66, Cleve-St c °.lli?" naj SS blagovoli čitati: Predsednik, Egidi Vcrhovc, 2562 E. 75th ' ^ H. in ne Al. Zupančič, kakor objavljeno v glasilu l7	IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
2<9 Franc Potnik, star 36 let, član društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., "mrl 12. nov. 1911. Vzrok smrti: Poškodoval vsled padca raz kolesa. Za-jt Var,ovan za $1000. Pristopil k Jednoti 25. febr. 1911. Razred 5. 5?1 Alojzij Lautar, star 44 let, član društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, Ml., umrl 17. okt. 1911. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zavarovan za (Nadaljevanje na 8. strani.)
1 2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105. 108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115. 118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
137.
138.
139.
140.
141.
142.
143.
144.
145.
. Društvo sv. Štefana, Chicago, 111............
Sv. Jožefa, Joliet, 111.......................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111.................
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.........
Sv. Družine, La Salle, 111...................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo....................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111..............
Sv. Roka, Clinton, Iowa...................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111............
Sv. Jožefa, Forest City, Pa.................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn.........
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont...........
Sv. Roka, Allegheny, Pa...................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn..................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark........
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich.......
Sv. Jožefa, Federal, Pa.....................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio..............
Sv. Barbare, Blocton, Ala..................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio.............
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111................
Sv. Petra, Calumet, Mich...................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash......
Matere Božje, Pittsburg, Pa...............
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans.....
Sv. Jožefa, Riggs, Iowa....................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn................
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa...................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa...................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.......
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont...
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y.....
Sv. Alojzija, Chicago, 111...................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa..........
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa.......
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich...
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind..............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111..................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn...............
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo.............
Sv. Jožefa, Leadville, Colo..................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y..............
Sv. Jožefa, Haser, Pa......................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn........
Sv. Janeza Krstnika, Wenona, III..........„.
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O........
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111.............
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio..............
Sv. Jurija, Etna, Pa........................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis........
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio..............
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa...................
Sv. Barbare, Irwin, Pa.....................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont................
Srce Jezusa, St. Louis, Mo..................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa..........[.......,
Sv. Antona, Pad., Ely, Minn................
Sv. Jurija, Toluca, 111........................
Sv. Barbare, Springfield, 111................
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111.............
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa.........
Marije Pomagaj, Chicago, 111................
Marije Pomagaj, Waukegan, 111.............
Matere Božje, So. Chicago, 111...............
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa.........
Sv. Alojzija, Fleming, Kans.................
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich____
Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio...
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo.........
Sv. Antona Pad., Joliet, 111.................
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich...........t.....
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa................
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr......
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa...............
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa..................
Friderik Baraga, Chisholm, Minn...........
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo.
Sv. Alojzija, Broughton, Pa..............
Sv. Barbare, Kaylor, Pa.....................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111...............
SK Treh Kraljev, Rockdale, III.............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah..................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio......
Novi Dom, Newark, N. J....................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis..................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo......
Sv. Ane, New York, N. Y..................
Sv. Genovefe, Joliet, 111.....................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa..................
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio.................
Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio......
Sv. Jožefa, Ely, Minn.......................
Sv. Roka, Denver, Colo.....................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa..........
Sv. Veronike, Kansas City, Kans...........
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y.................
Marije Pomagaj, Rockdale, 111..............
Sv. Ane, Forest City, Pa....................
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y..........
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo..............
Sv. Ane, Bridgeport, Ohio..................
Sv. Jakoba, Gary, Ind.......................
Sv. Martina, Mineral, Kans.,...........:.....
Sv. Ane, Waukegan, 111.....................
Sv. Barbare, Etna, Pa.......................
Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr..........
Sv. Pavla, De Kalb, 111......................
Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn____
Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans.........
Društvo sv. Ime Marije, Ironwood, Mich...
Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind...........
Sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn..........
Društvo sv. Družine, Willard, Wis..........
Društvo sv. Ant. Pa., Aurora, Minn.........
Društvo Marije Vnebovzete, Imperial, Pa_____
Društvo sv. Ane, La Salle, 111...............
Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111.........
Društvo sv. Janeza Nepomuka, Linton, Ind..
Društvo sv. Jurija, Lansford, Pa..............
Društvo sv. Janeza Krst., Joliet, 111..........
Društvo sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis.
Društvo sv. Valentina, Beaver_Falls, Pa.....
Skupaj..........1........................
240.25 440.75 188.75 117.55 294.10 772.85 158.10 27.90 64.80 38405 92;9S 480.40 206.20 447.50 82.40 118.05 130.50 60.65 66.65 442.35 369.20 881.55 98.60 178.10 • 86.40 25.35 180.80 127.50 266.75 116.10 282.45 116.30 83.70 151.55 105.75 314.80 58.35 146.55 311.50 136.80 136.10 348.70 159.80 301.25 543.30 77.30 158.20 40.85 223.65 164.05 144.55 28.80 123.15 610.30 59.50 163.00 49.75 113.00 107.35 80.30 137.50 212.25 181.45 120.90 212.05 171.75 153.40 238.40 42.80 31.70 137.55 74.30 91.45 41.90 137.15 40.25 150.45 72.60 116.50 59.15 99.50 69.15 105.40 61.35 17.90 101.10 77.60 58.50 37.25 14.45 56.35 10.50 269.15 70.85 32.00 101.45 86.10 15.85 50.40 80.65 88.20 63.60 71.40 83.30 109.55 37.55 20.25 18.60 127.65 ' 79.30 30.90 30.20 66.65
43.35
30.05 19.05 48.70 16.35 10.45 38.65 43.70 64.85
$17,469.05
Preostanek 21. sept. 1911....................................... $209,167.47
Naloženega društvom ...............................$17,469.05
Obresti od posojila John Umek od 2. apr. do 2. okt. '11 125.00 Obresti od posojila Josip Stukel od 15. apr. do 15. okt.. 137.50 Obresti od denarja vloženega na First Nat'1 bank na čekovni promet od 28. avg. do 28. okt. 1911 ........
Podarjeno v sorotinski sklad od Rev. Jos. Tomšič-a in
g. F^ank Banich-a ...............................
Najemnina od dvorane plačalo dr. sv. Janeza Krstnika št. 143, in dr. sv. Alojzija.......................
52.94 20.00
20.00 17,824.49
$226,991.96
2906 Josip Fritze (preostali del)........$ 99200
1914 Marijo Kralj ..................................500 00
4417 Marijo Ferlan..............50000
576 Johana Hrovatin (del.)............................200^00
4349 John Mravnja (preostali del)..............100.00
99 Anton Horvat ..........................1000 00
2359 John Jerman (preostali del.)..............500.00 3,792.00
Plačana poškodnina: —
17200 Filip Bresinski ......................................250.00 250.00
.Plačana odškodnina določena dne 12. okt. 1911 od 11. gl. Jednotinega zbora:— '
10762 John Starašinič ....................................100.00
3000 Nikolaj Pavlešič ..................100 00
5994 Marka Maček........i.".'."!!!.'.'.'!	5000
16112 Mihael Micir..........10000
10420 John Plut ..............'.'.'.'.'.'.'.'.'10000
1383 Josip Štimec ..........................................100 00
8037 Josip Kernc ......................'	100.00 650.00
Razni mali stroški za časa gl. zborovanja..........20.00
Po določilu gl. zbora izplačalo različnim odborom delojočim med časom glav. zborovanja ......................................................................435.00
Povrnitev dnevnine in potnih stroškov glav.	.'
uradnikom za časa gl. zborovanja................950.88
Miko Matjašič-u povrnitev stroška za zamudo
časa v opravkih pok. člana Mih. Buovac...	12.00	:'.!
Povrnitev tožbenih stroškov dr. sv. Petra 30,
Calumet, Mich....................................................100.00
Povrnitev tožbenih stroškov dr. sv. Štefana 1,	'
Chicago, 111.............................'	33090
John Ansik-u povrnitev stroškov za zamudo	{
časa, kot vratar med gl. zborovanjem..........36.00
Mihael Wardjan-u izplačalo za najemnino gl.
urada za časa uradovanja kot gl. tajnik Jed-	" !
note ..................,..............................945.00	,
Fred W. Potter, Ins. Supt. za pregled Jedno-
tinih računov itd................................................56.34
Josip Jarc-u povrnitev stroškov po določilu gl.
zb°ra .............................................................15.35
Geo. Lauterer za znake gl. uradnikov in delegatov za časa gl. zborovanja........................62.50
Za delo pri Jednotini hiši ...............................600
Darilo dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa., po določilu gl. zbora ..........................................................196.95
Darilo dr. sv. Barbare 68, Irwin, Pa., po določilu gl. zbora ......................................................484.85
Chicago Tel. Co......................................................5.30
Mali stroški v uradu gl. tajnika..........................12.72
Plačo gl. tajniku za mesec okt. 1911................100.00 3,769.89 8,461.89
Prostanek dne 31. okt. 1911......................................$218,530.07
JOSIP ZALAR,	gl. tajnik K. S. K. Jednote.
v
Se je čas.
Poleg prej navedenih trinajstih rojakov so nadalje še kupili deloma po 40 deloma po 80 akrov akrov sledeči: Joe Smrekar iz Rock Springs, Wyo., Math Ivec in Mark Badovinac iz Iron Mountain, Mich., Tony Keržič iz DeKalb, 111., Frank Nahode, Moon Run, Pa. — To je najboljši dokaz, da je svet, katerega prodajamo, dober in da ugaja vsakemu.
Če želite imeti-ssvoj dom v največji slovenski naselbini, če želite kupiti zemljo pod zelo dobrimi pogoji in za zelo nizko ceno, ne čakajte pomladi, ampak kupite zdaj dokler Vam zamoremo še dati dobre pogoje. Sto dolarjev na 40 akrov, se plača takoj, ostalo po deset dolarjev na mesec dokler ni vse izplačano. Cena sveta od 16 do 20 dol. Vožno plačamo vso vsakemu, ki kupi najmanj 40 akrov.
Ne zamenjajte nas z drugimi kompanijami. Naš svet leži v najboljšem delu države Michigan in nismo v zvezi z nobeno zemljiško kompanijo. N« odlašajte do pomladi, ker na pomlad ne bodete zamo-gli imeti cene in pogojev, kakor jih dajemo zdaj.
Še je čas, dokler drži vreme. Pišite po list, katerega dajemo zastonj ali pa pridite odpravljeni za pogledat naravnost v Chicago, pa gremo gori.
KRZE-MLADlC LAND CO.
2616 S. Lawndale Ave.	Chicago.
1 iSSiBffi^^Bi^^K^^ffiSffi^K^^K i^ffi^K^K^ffi^ffi^ffiKai
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Ciin ve6 ga piješ tembolj so ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, hoje izdeluje domača tvrdRa.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	v Juliet, 111
Telefoni Clii. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344
	Sedma žena.	
	Angleški spisal Davis.	
Lep mlad mož je bil Kitajec Hopi. Njegova svilena obleka je bila vedno izbrana in njegova kita, vedno vpletena s pisanim trakom, mu je visela do kolen. Rmeni pas ga je povzdignil v vrsto sorodnikov nebeškega sina in mu nosil vsak mesec tri taele in dva žaklja riža. Lep je bil Hopi, moder in cesarjev sorodnik. Vendar ga je preganjala nesreča. Že šest žen mu je umrlo v kratki dobi petih let. Pri poroki in smrti je dobil vi»oke, za take slučaje od cesarjeve blagajne nakazane svote. Njegovo premoženje j< rastlo z vsako novo ženo. Kaj čuda če se je oziral po sedmi ženi. Seveda je žensk tudi na Kitajskem devet na vsak prst — ali Hopi je bil cesarjev sorodnik in za njega ni bila vsaka.
V tistem mestu je živel premožen trgovec Pupu. Veliko premoženje mu je pripustilo, da je živel le učenju razmotrivanju in svoji hčerki. Njegovi znaifci so trdili, da je zmešalo vedno iskanje književne modrosti Pupujeve možgane in ga zato niso smatrali za resnega človeka. Sicer bi se moral Pupu odgovarjati nadzornikom javne nravnosti zaradi tega, ker ni hotel dati hčerke nepoznanemu, neljubljenemu človeku v zakon. Še nikdo se ni povzpel pred Pupujem do take nečuve-ne novotarije in vsakdo je vedel, da ne bo nič dobrega iz tega. Če so prišli snubači osebno, jih je poslal h hčeri in ta je odločevala.
Če so poslali snubači posredovalko z darovi, je sprejel Pupu darove, a odklonil snubače. Glas Soslijine lepote je privabil mnogo snubačev. Bila je vitka kd trst; njena nožica prava "zlata lilija", ni bila daljša od sredinca njene roke. Njeno, kakor mandelovo jedro podolgasto oko, niso kazile vejice. Ustnici sta bili kakor dve debeli gosenici, katere je pripravil vešči kuhar v tolažbo nebeškega sinu. Lepo vezene obleke, umetno razčesani lasje, dragi nakit, so povečali Soslijino lepoto, pa tudi njeno prevzetnost. Nobeden snubačev ji ni bil všeč. Na vsakem je našla njena hudomušnost napake. Mandarini in trgovci, posestniki riževih vrtov, čajevih nasadov, svi-loprejnih tovarn — učeni in neučeni možje — vsi so bili odklonjeni od male nagajive trmoglavke.
Rmenopasi Hopi je slišal v Soslijini izbirčnosti. Ogledal se je v zrcali, pogledal obleko, postavo, kito in nastop, in bil je uverjen, da zmaga.
Hotel je na vsak način Sosli zase pridobiti in si izbral kot moder mož prava -redstva v dosego svojega na-menn Najprej je iskal prilike, da se seznani s starim Pupujem. Dobil ga je na trgu. vtaknil se v njegovo pogajanje za četrt ježeyine in zfial vplesti Pupuja v dolg razgovor. Od dobrote ježevine je prešel na okusnost pod-ganske pečenke, hvalil tolstega psa, podlasičino meso in svinjska rebra. Od jedij je prešel na nežnoroke kuharice in slavil Kitajke, umetnice v vezenju in kuhi. Tako je prišel do sla-vospeva na prelepo ^osli... Pravil je Pupuju, koliko zvezkbv je že napisal o njeni nevideni milini — in obžaloval, da je tako kasno spoznal tako modrega moža, ki mu ni para v kitajskem cesarstvu.
Ščit modrosti ni nikoli tako debel, da ga ne bi prodrla sulica prilizovanja. Še tisti večer je delil Pupu svojo četrt ježa s Hopijem. Premeteni Hopi si je znal pridobiti popolno zaupanje starega čudaka. Večkrat je obiskal Hopi Pupuja in poizvedel za vse hibe njegove lepe hčerke. Očetu je zaupal svoje želje in težnje. Prišel je dan, ko je Hopi videl in zmagal. To se pravi: Sosli je videla in Hopi je zmagal. Kako bi tudi ne?
Prijazno lice mladega moža ni ka-zila ne senca brk ali brade. Njegova stekleničica je bila napolnjena z dišavo, ki je bila nežni Sosli najljubša, njegova obleka je žarela njej ljubih barv, njegova kretnja pri pahljanju s tenko pahljačo je bila nad vse graci-jozna1 in njegov noht na prstu dolg dvajset centimetrov.
Zagorele so poročne svetilnice. Prinesli so nevesto v ženinov, s cvetjem okrašeni dom. Preteklo je par tednov kot ura, kot hip..., ker je sreča hitra, minljiva. V teh dneh se nista mogla ločiti Hopi in Sosli; v teh dneh sta si dvorila v postrežljivi ljubeznjivosti. Skregala sta se tudi, pa le zato, ker sta silila drug drugemu lisičino, žabjo kračico ali kačja jetra.
Pa kruto življenje je klicalo Hopi-ja od ljubljene Sosli. Šel je po opravkih od prelepe in ko se je vrnil, ji je prinesel zavitek čaja.
"Imam V mestu prijatelja," ji je rekel "ki je zelo dober vrtnar. Posebno skrb je posvetil nekemu čajevemu grmu. Gnojil mu je zemljo z golobje-kom, rahljal mu s srebrno lopatico. Ko je natrgal prvi cvet tega čajevega grmiča, je poslal polovico svojega pridelka cesarju, polovico je podaril meni, svojemu najljubšemu prijatelju. Tebi, moje zlato, poklanjam njegov dar. Ako me ljubiš, pripravi si ga hitro."
"Ne," se je smejala nagajivo Sosli in skakala s pokvečenimfrnožicami o-krog moža, "najboljše gre tebi, moje solnce, ti moraš pokusiti prvi."
Preobračala je vele lističe čaja z dolgonohtiini prsti in se začudila:
"Kako čudni so res ti lističi... Veš dragi, kaj je najbolj čudno na tem čaju? To, da je čisto podoben navadne-
mu... In kaj pomeni beli prah na njem?"
"Sladka Sosli, to je neka mana,, katero izhlapuje ta rastlina. Piti moraš to posebno pijačo — sam ti jo pripravim. .. Če mi prošnjo odbiješ — vem, da me ne ljubiš."
Hopi se je obračal okoli lične mizice za čaj. Prijetne so bile njegove kretnje, krasna njegova kita, imeniten njegov noht. Vendar je gledala Sosli s podolgatim očesom po strani na marljivega soproga. Njena roka je jemala igle iz las in prebadala v obleko všite ptiče in cvetke... Stotero marnj ji je prišlo na misel, ki jih je slišala pred poroko o smrti njenih prednic.
V	lični posodici je ponudil Hopi svoji ženki dehtečo pijačo. A ta se je branila. Nastal je navadni prepir-ček, ki je izbruhnil v resni prepir. Sosli ni hotela pokusiti iz trmoglavosti prva, Hopi pa je zahteval ravno tako trmoglavo, da mora. Sosli je- vstala in izlila čaj in poparjene lističe skozi okno. Nikdo naj ga ne pije, ker je bil vzrok prepira.
Sosli je. napravita navadni čaj, ki sta ga pila v medsebojnem soglasju. Drugi večer je nalila možu čaja, a ta je opomnil, da ni takega okusa, kakor oni, ki ga pripravi njegova predraga solnčnica. Zaklel je Hopi in želel, da usahneta korenina in grm... Žena se je( smejala:
"S srebrno lopatico je rahljal zemljo in z golobjekom mu je gnojil tvoj prijatelj — in ti želiš, da usahne dragoceni grm?"
Mož je prebledel in vzrojil:
"Na kaj me spominjaš?! Bolje, da molčiš..."
Pa Sosli je prijel krč od smeha.
"Kaj nisem rekla, da ga pokusiš ti prvi? Premagala sem te. Sinoči sem ga izlila v ponvo pod noknom — nocoj sem ga pa segrela..."
Hopi je postal grozen. Njegovi ustnici sta se tresli, kita se je ježila. Strmel je v ženo... Votlo se mu je utrgalo iz prs: "Nesrečnica... Zastrupila si me..."
"Zastrupila?" se je zasmejala Sosli. "Kaj ne, moje solnce, tisti beli prah... Ali mana vendar ni strup..."
"Gori! Gori!" je kričal Hopi in tekel ven. Divjal je po hiši, razbijal, dokler ga niso umirila zunanja in notranja sredstva treh zdravnikov. Po dolgem Spanju se je zbudil in zagledal dobro ženo, ki je sedela ob njegovem vzglavju. Prosil jo je odpuščanja radi svojih nepremišljenih besedi.
'Premočan je hil tisti čaj. QDoiil,me je kakor staro riževo vino. V tej pijanosti sem mislil, da si me zastrupila. Odpusti in ne pravi očetu o tem... Prijatelju pa pišem, da naj poseče tisti grm..."
Hopi je bil trdne nravi, premagal je učinek strupene t>ijače, premagal zdravila treh kitajskih zdravnikov. Sosli je bila žena, ljubila in verovala je slepo. Očetu, ki se je veselil uspeha svoje teorije, ni hotela skaliti mirnega življenja in izpostaviti posmehu znancev. Sosli je molčala, le včasih, ko se je sladkal mož okoli nje, je pre-bledela... Le včasih se je prebudila iz groznih sanj — menila je, da blišči bodalce v roki moža, menila, da ji zavijajo krepki prsti vrat... Domislila se je, da dobiva Hopi kot ud cesarjeve rodbine velike svote o pogrebu in poroki...
Zviti Kitajec je slutil ženin sum. Pa zazibaval ga je s sladkimi besedami in snoval nove.nakane, kako bi se rešil sedme žene. Da le ne pove očetu ničesar... Ugonobiti jo mora hitro, tako da ne pade najmanjši sum nanj...
V	znani kitajski igri je videl Hopi način umora, katerega se je sklenil po-služiti. Kupil si je besnega psa in ga zaprl v prostor, kamor ni stopila ni-' koli "zlata lilija". Služinčad ni videla in ni vedela,, kaj je pripeljal v velikem zaboju. Kupil je dve obleki različne-" ga blaga, a iste boje. Obleko iz drage svile je spravil, v obleko iz pripro-stega platna je nabasal slame'in v ne-dra je vložil sveže kosti. Psa je naučil, da si je poiskal kosilo. Pes je vrgel vselej slamnato punco na tla in ji strgal drobovje, da je prišel do kosti. Nato ga je pustil Hopi tri dni brez hrane. Četrti dan je podaril svoji ženi tisto svileno obleko in jo prosil, da naj jo obleče takoj v znak, da jo je razveselil. Sosli je pregledala, preiskala vso obleko. Nič sumljivega ni našla, torej se je oblekla v njo. Hopi je bil jako vesel... Seveda. Obžaloval je samo, da ga kliče opravek od njegove solnčnice in prosil, da ga počaka na vrtu. Hodeč skozi dvorišče na vrt naj se pa varuje odpreti zaboj, ki je na dvorišču. "Ključavnica je sicer strta, vendar Konfucij t9 obvaruj, da bi jo odprla!"
Kaj more biti v zaboju? Kak dar za ljubljeno ženo — ali kaka zanjka smrti... O Hopi! Še'enkrat naj te dobim, izročim te očetu... Sosli je premišljevala. Vzela je- iz kletke pisano srako. Klepetavko je ljubil njen mož nad vse. Verjel je, da se mu por sreči vsako delo, da mu služi sreča, dokler mu služi sraka. Sosli je ljubila moževo srako — zato je mislila, da bo varoval čudodelni ptič tudi njo nesreče. S srako v roki je šla na dvorišče. Tam je stal zaboj, ključavnica je držala slabo. Sosli je dvignila previdno pplfrov — pa izpustila ga naglo... Z groznim lajem je bil skočil sestradani pes proti njej. Sosli je tekla... Za hip je zadržal pokrov psa, ki je bil za-
gledal obleko, v kateri je slutil svoje kosilo... Pa le za hip in že je planil ven... Sosli je zavila naglo sraki vrat in jo vrgla psu. Planil je na srako — Sosli pa hitela skozi vrata.
Zvečer se je vrnil Hopi in našel že no na vrtu. Pravila mu je, da je izginil njegov srečonosni ptič, da se boji nesreče. "Stala sem pri kletki in ponudila živalici sladkor. Pogledala me je žalostno — postajala prozorna in izginila. — Ah, dragi Hopi, nekaj pride nad tebe.. . Pa glej — morda jo je odnesel besni pes, ki se je priklatil na dvorišče in ki sem ga dala ubiti, da odvrnem nesrečo od tebe. Pes je bil tako sestradan, da ti skuham samo ju ho iz kosti. Pečenke, mastne pasje pečenke, ne bo..."
Hopi je bil obupan. "Ah!" je zastokal, "raje bi bil izgubil devet žena!" Strah se ga je polotil, da se ne reši več nobene žene, ker je izginila sraka v navzočnosti Soslijini. Vendar je poizkusil še enkrat.
Večerna senca je padala na bogato obdelane njive. Sosli je sedela na ve randi, kadila pipico in vezala čudovite cvetlice v modro svilo. Hopi pristo pi k njej in vzklikne: "Pri Konfucije-vih nohtih! Ti si bolna, sladka Sosli. Tvoja barva je rmena kakor barva mojega pasu. Stojiš pod neugodnim vplivom Saturna. Suho in mrzlo je prevladalo v tvojem temperamentu. Idi, idi v svojo sobo, zastri okna, ogi-blji se rmenega, posebno tožne bele barve mojega pasu. Pojdi, moja solnčnica, v posteljo, jaz hitim, privedeni ti najboljšega zdravnika."
Odšel je naglo. Sosli je gledala za njim. Kaj ji je pripravil ljubeznjivi mož? Morda jo čaka kak pes v sobi ... Žalostna je sedela na verandi, dokler niso zagrnile sence hiše in polja.
Sosli je stopila v obednico, prižgala luč. Pogledala se je v zrcalu. Njena barva je bila sveža, cvetoča. Sosli se je nasmehnila pikro... Vzela je ostanek jedi iz omarice, šla k vratom svoje sobe, odprla previdno in pomolila jed. Ni bilo psa, da bi havsnil po njej. Kaj drugega tedaj. Sosli je stopicala po sobi, dvigala preproge, svetila na vse strani. Ničesar. Tu ni bilo smrti. Pa v postelji? Dvignila je o-dejo, a vrgla jo je naglo nazaj. V mehki postelji se je zvijal gad...
"Spečem mu ga," si je mislila Kitajka, "Hopi ljubi tako kačjo pečenko."
Poklicala je služabnico in poslala po mlado podgano v gnezdo. Na nogo živalice je privezala kamenček in jo spustila nato v široki ozkovratni vrč. Vrč je primaknila k postelji. Živalica je zacvilila, gad v postelji se je premaknil in se spustil v vrč... Bilo je kasno, ko se je vrnil Hopi — brez zdravnika. Ko je zagledal na verandi čakajočo ženo, se je ustrašil in zakli-cal:	j
"Pomagaj, Konfucij! Zakaj nisi šla
v	posteljo. Še bolj si pormenela, u-
božica. Čing-puja pa nisem dobil do-
___ ,,
ma.
"Kako bi ne počakala tako dobrega moža? Napravila sem ti juho, da se pogreješ, moje solnce, utrudil si se iskajoč zdravnika. Ne grem v kraj, dokler ne večerjaš."
Peljala ga je v obednico. Na mali mizi je stala luč in ko sta se vsedla, je postavila služabnica pokrito skledo pred Hopija. Tisti hip se je premaknila Sosli tako nerodno, da je pre-vrgla luč in ko je skočila za lučjo, tudi mizico. Skleda je padla Hopiju v naročje, prijel jo je, da vlovi svojo večerjo in grozno zakričal.
Sosli je vedela, da ugaja njenemu možu kačja juha — toda bila je pozabila skuhati gada... V tmini je hotela ubežati, pa besni soprog je letal za njo, udrihal po njej, dokler ni padel v krčih na tla.
Sosli je ušla k očetu. Pupu je javil zeta oblasti. Vešči zdravnik je ozdravil Hopija nasledkov gadovega pika samo, da ga je prihranil še groznejši smrti. Prišel je ukaz iz jasnega cesarjevega dvora, da se naj raztrže Hopi od divjih psov. Deset njegovih sorodnikov naj mu sledi v smrti. Da pa se druži milost s pravico, naj se nedolžni samo zadavijo. Vsi Hopije-
vi	služabniki naj dobe dvesto udarcev s palico. Novotarski Pupu dobi petsto udarcev in leseni ovratnik skozi tri mesece.
Skozi tri leta pa naj izostane vsaka podpora cesarjevih oddaljenih sorodnikov — prvi mandarin naj se obesi v lastni hiši, ker je vsak odgovoren za dejanja svojega bližnjega.
Nick Skrtich
N. W. telefon S77.
gostilničar
1014 N. hicago St.	Joliet, 1».
Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne poza bite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in groeerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
fROST&KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naie The U. S." 10c. in "Meerschaum" S. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 0* Jefferson Street.	Joliet. it
KirinčicBros
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
i & Wellii
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču če: treko. Tam dobim dobro pivo, £ga nje, smodke in izvrstno domače vine ki je rudeče in belo, in bo teklo vesele Pridite tudi drugi vsi, in prepričajt-*e sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
100 Ohio Street	Joliet. 111»
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439. iOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVI SO. CHICAGO. ILL.
Popravljamo
Delo jamčim«-
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačne NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St, Joliet, Illinob
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois
Slovanska lekarna
Ledlčne obliže
+ RUDECEGA KRHA +
JE PRIPOROČATI PR],
boleGnah v hrbtu bolestih na ledcah
REVMATIZMU	BOLESTIH NA JETRAH
BOUSTW V UDJIH	BOLESTIH V MEHURJU
HROMOSTI	BOLESTIH V KRIŽU
BOLEČINAH	BOLESTIH V ItnSCAH
EPAHNJENJU IN SPLOŠNIH BOLEČINAH
ClTAJTE!
Ukižem Vam cestu k fiCastiu. Dokazal som to tistcel'udom a dok&žem to aj VSm, ako nado-budnut slaatia. Odpište mi svo-ju adreseu a pošli te 2c štemp-Ifk a ja Vdm pošlem tiplny n&-vod a tajnosti, z čoho sa budete radovat.
ELSDON NOVELTY CO.
3515 W. 51st ST., chicago. ILL.
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, III
Edina slovanske fotografija t Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljie delo
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor
Tie A. ff. Fleier Drag Go.
LEKARNARJI, ^or. Bluff and Exchange 8tr««t»
JOLIET. ILL. tfi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje-' in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenske®-, papirja po nizkih cendk.
A lexander Harass
r\ Chi. Phone 376. U? N. W. 927.
The Will County National Bank
Of Joliet. IUinoia.
Prejema raznovrstne denarae alof ter polilja denar na vse dele svet*
41 i
D(
F(
Pc
Kapital in preostanek Ijoo.oo«.«*
C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kasir. '

Emil Bachman
1719 South Center Avenu«. CHICAGO. ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvf<|' ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, B®" GALIJA, MARŠALSKIH STAPO' VA itd.
Prodaj emo zlatne znakove za sv» slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani nik, tiskan n svih slavjanskih jezicik koji šaljemo na zahtjev svakome ba" dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori
slovenski
Imamo na stotine zahvalnih dop1' sov od Vam poznatih slovanskih t^rU' štev.

* * * * * * * * *
vf« Jfm Jft JB» Jf* •>£• Jf» Jg»	Jfr Jf* Jfm Jf* Jf, JjV Jf* JJV Jf*	Jfm	JJV KJ^
Splošno zahtevanje
ELIXIR.
BITTER-W1HE
7 V;win* %
thinerovo
horke vino
"•»M.Kdb/JOSEPH TR1NER 793 SAsKUd Ave. CHICACO.ILL ^
Jako malo je zdravil na svetu, ki se jih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v vsakem delu zemlje in od vseh slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravil je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino.
Vzrok tega splošnega zahtevanja je ta, da je to zdravilo ve-
' ... like pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno iz popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je namenjeno da zdravi in okrepčuje bolne prebavne organe. To olajša
R0LEČINE Y ŽELODCU, NEUGODMOST PO JEDI, KOLCANJE, YETROVE,-K0IIK0, ZAPRTJE, NERY0ZN0ST, IZUURO OKUSA, SLABOST,
in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. Rabi naj se pri vseh.boleznih želodca, jeter, čreves in krvi.
V lekarnah- Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe.
JOS. TRINER,
Vo
gu Ije pr
"o
inj
H; čas na: kr: Br tut
tO! bili sto
v I ]
Vt udi
«Ol
bo
icoi ci Stl 1
vol kr, Cr< tla ski 8la 21»; *io tre
C
ki Put
čen Bal
sor
.a »Id ( so žav in bili I »ki vsi
trfl
"tir

Importer and Exporter
^ 1333-1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL
-