| Sta« | p t ad NAROTIA S m Velja za vse leto • • $3.00 fifi VJ M Al JLk/ JL 1 jL ffi hswd ;da,; exeept Sundays TJ Za pol leta......$1.50 f llf ^MJ^St flf _List slovenskih delavcev v Ameriki.___l^ui^^L^^r^r-J TELEFON FBEUUOT: 4687 COBTLANDT. Entered m Second-Claw Matter, September 21, 1908, at the Port Office at Hew York, N. Y„ under the Act of Congre« of March 3, 187». TELEFON P1SABNE: 4687 OOBTLANDT, NO. 258. — ŠTEV. 258. NEW YORK, THUBSDAY, NOVEMBER 2, 1916. — ČETRTEK, 2. NOVEMBRA, 1916. VOLUME XXIV. ^ LETNIK XXIV. Nove neprilike med Nemčijo in Zdr. drž. LANSING JE IZJAVIL, DA JE POLITIKA ZDRUŽE NIH DRŽAV ISTA KOT JE BILA TAKRAT, KO JE NEMŠKI SUBMARIN POTOPIL "SUSSEX". — PO LITIČNA KAMPANJA NE BO V NIKAKI ZVEZI S KONTROVERZAMI MED NEMČIJO IN ZDR. DRŽA | VAMI. — ZAPRISEŽENE IZJAVE SE GLASE, DA "MARINA" NI BILA POSVARJENA. — VSI AME RIKANCI SO PRISEGLI. London, Anglija, 1. novembra. — Sicer še ni popolno-; nia natančno znano, koliko ameriških državljanov je izgubilo življenje pri potopu "Marine, toda konzul Frost je I brzojavil ameriškemu poslaništvu, da je potopljenih najmanj šest. Mr Forst je dobil od rešenih potnikov zaprisežene izjav«*. v katerih izpovedo, da parnik ni bil posvarjen. Amerikanci so dalje izpovedali, da je submarin poslal dva torpeda; ko je oddal drugega, se je takoj pogrez-nil ]>od površino. Submarin so vsi popolnoma dobro videli. Dalje pravijo Amerikanci, da je imela "Marina" na i krovu štirinoni top, katerega se pa ni v nobenem slučaju! posluževala. Tukaj se domneva, da bo ameriški državni department že nadalje zahteval vse informacije, predno bo storil kak korak napram Nemčiji, ki je vsekakor potopila parnik nepostavnim potom. London, Anglija, 1. novembra. — Tukaj je zelo veliko zanimanje za "Marina" slučaj. Vse z napetostjo pri- i čakuje, kaj bodo Združene države storile napram nemški j vladi, ki je popolnoma gotovo vsaj deloma odgovorna za j nepostavcn čili nemškega submarina. Javno mnenje tukaj je, da je Nemčija prelomilo ob-j ljubo, katero je dala Združenim drŽavam, toda prelomila je ni samo v teiii slučaju, temveč že neštetokrat prej. Ta j slučaj je pa za to večje važnosti, ker so bili potopljeni tudi ameriški državljani. Nihče si pa ne upa izraziti trdno mnenje glede korakov, ki jih bo storil predsednik Wilson napram Nemčiji. Washington, D. C.. 1. novembra. — Predsednik Wil- j son bo Nemčijo popolnoma gotovo najbolj strogo prijel radi "Marina" slučaja, ko je nemški podmorski čohi ne-! postavnim potoni potopil parnik, vsled česar je izgubilo j celo šest ameriških državljanov svoja življenja. To mnenje je nastalo v Wasliingtonu, ko je državni tajnik Lansing izdal uradno izjavo, da ni politika admi- i liistracije Združenih držav popolnoma nič drugačna kot| je bila takrat, ko je Nemčija na isti način potopila francoski parnik "Sussex", s katerim je bilo izgubljeno tudi eno ameriško življenje. Znano je, da je bila takrat, ko je submarin potopil! "Sussex", velika nevarnost, da se prekinejo diplomatic-1 lie zveze med Združenimi državami in Nemčijo. Mr. Lansing, državni tajnik, je dalje izjavil, da ne bo administracija vsled sedanje politične kampanje popolnoma nit- spremenila svoje politike. Politična kampanja predsednika Wilsona se ne bo ozirala na kontraverze z Nemčijo, in nasprotno se ne bodo kontraverze z Nemčijo' ozirale na volilno kampanjo. Tukaj se smatra tajnikovo izjavo kot dokaz, da srna- j tra administracija potop angleškega tovornega parnika "Marina" nepostavnim, da je Nemčija prelomila obljubo. Toraj so diplomatic-ne zveze med Združenimi državami in Nemčijo zopet v nevarnosti, da se jih prekine. BERNSTORFF JE POSVARIL NEMŠKO VLADO. Washington, D. €., 1. novembra. — Nemški poslanik j Bernstorff je poslal-v Berlin nemški vladi tajno brzojav- j; ko. v kateri jo svari, da je tukaj nastala zopet velika na-1 i pet ost, ko je prišlo poročilo, da je nek nemški submarin potopil angleški parnik "Marina". Poslanik je baje naprosil svojo vlado, da mu takoj IKJŠlje vse informacije, tikajoče se tega potopa, ako ima' katere. Washington, D. C., 1. novembra. — Tajnik je pozne- j je izjavil, da bo vlada v Wasliingtonu sledila istemu načinu v tem slučaju kot se ga je posluževala v- drugih slučajih, namreč, da ne bo prej poslala Nemčiji nobene note, dokler ne bo vse dokazano. SUBMARIN JE POTOPIL GRŠKI PARNIK BREZ SVARILA. Atene, Grško, 1. novembra. — Nek nemški submarin je blizu Fliva otoka potopil še en grški parnik, in sicer Kiki lssaisa", 2,993 ton. Submarin je to storil nepostav- 1 mm potom, kajti torpedo mu je poslal, ne da bi ga bil prej posvaril. Petnajst mož se je potopilo, enajst se jih je pa < rešilo. i Vsled tega je nastala v Atenah in Pire ju velika na- « petost, kajti to je zdaj že drugi slučaj, da je nemški sub- 1 marin potopil grški parnik brez svarila. j Nemški vladni zastopnik grof Mirbach se ne upu več 1 na cesto. , J "Bt,i- - • * • ■ ■ 1 .... Avstrijski kabinet. Novi kabinet je imenovan. — V njem so trije člani prejšnjega. — ' Kako bo s parlamentom? Berlin.. Nemčija, 1. novembra. — Neko poročilo iz Dunaja se jjlasi, | da je dr. Ernst von Koerber. novi avstrijski ministrski prrdst»dnik, naslednik umorjenega prrdscdni-I ka -šiljanju denarja. Cene: , K S K S ' 10.... 1.50 I I'M____ 15.60 : 15--------i 130---- 16.90 20.... 2.75 j 140_____ 18^*0 25.... 3.40 j 150____ 19.50 30.... 4.05 j 160.... 20.80 35.... 4.70 | 170____ 22.10] 40---- 5.35 j 180____ 23.40! 45---- 6.00 j 190____ 24.701 50.... 6.65 j aOO____ 26.00! 55---- 7.1!5 j 250____ 32.50! 7.90 | 300.... 39.001 | 65.... 8.55 | 350____ 4.1.50 70.... - 9.20 1 400____ 52.00 75---- 9.85 j 500____ 65.00 80.... 10.50 | 600.... 78.00 85.... 11.15 | 700____ 91.00 90.... 11.80 | 800.... 104.00 100.... 13.00 | 900.... 117.00 110---- 14.30 | 1000____129.00 Ker ae zdaj cene denarja skoraj vsak dan menjajo, smo prlmorani računati po naJnoTejSib cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — VčaaJb ae bo zgodilo. da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. IJst dospe na za pad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dobi naslovnik list t roke. ae pri nas ase mocda že rcacrmt spremene. • . ......if* t. T I. i.-f, ■ V« . w ., ' • J v■--JCJ'i Mn . I Boji ob Sommi. Zavezniki so imeli nekoliko uspeha. — Nemškki napadi so bili od : biti. Nekaj stičnega poroča Berlin. -j London, Anglija. 1. novembra. , Angleške in francoske čete so na-i i padalo južno in severno ob reki . Sommi ter se jim|je posrečilo zasesti več ozemlja, ki je bilo doztlaj v nemških rokah. Francoske čete jj so zavzele dva : zakopa severovzhodno od Les Bocufs ter so istotako osvojile močno organiziran sistem zakopov pri St. Pierre Vast gozdu. KI se naha-i ja severovzhodno od Saillv-Sailli-1 sela. j Tako se glasi danes uradno fran- • jeosko poročilo. Pred Verdunom se ni vršilo nič j resnih bojev, vršili so se le manj-■jši spopadi, ki niso povzročili nofoe--1 ne izuremembe na celem položaju. Več nemških napadov je bila , treba'odbiti na Sommi in nekaj i j pri Verduuu. i Tekom zadnje ofenzive pred • | Verdunom so Francoz? vjeli 6011 ■: mož. Potem so pa zaplenile tudi 15 topov, od katerih jih je pet naj- ■ težjega kalibra: dalje 51 zakop nih mortarjev. 144 strojnih pušk i in da brezžična brzojavna apara-:ita. Poleg tega pa še veliko število -I navadnih pušk. bomb, granat in [ druge munieije. • Berlin, Nemčija, 1. novembra. — Nemško uradno poročilo se glasi, da so angleške in francoske četf vprizorile več napadov na našo postojanke na raznih točkah zahod- . i ne fronte, toda vse napade smo n-, spešno odbili in povzročili sovražniku veliko izarub. ;' Položa j ie pred Verdunom in na Sommi izpremenjen. j J Macedonska fronta. Neprestani spopadi ob reki Cerni. Angleška in francoska poročila. Prodiranje. Solun, Grško. 1. novembra. — V angleškem glavnem stanu je bi- ■ lo danes izdano sledeče poročilo: Ob reki Stritmi so zavzeli An- • gleži neko važno sovražno pozicijo i in vjeli pri.tej priliki nad 300 bolgarskih vojakov. Razen tega so zaplenili tudi veliko vojnega mate-rijala. Bolj proti jugu smo pregnali ! sovražnika iz vasi Prosenik in I Kumli. V toh dveh vaseh se nahaja zdaj naše vojaštvo. P&riz, Francija, 1. novembra. — Vrhovno poveljstvo francoske armade razglaša : Na levem bregu reke Struine so pognale angleške čete Bolgare ! v beg. Vas Barakli-Azuma je bila i . z naskokom zavzeta. Naši zavezniki so vjeli 315 mož in zaplenili i veliko vojnega materijala. Med jezerom Doiran in med reko Černo se vrše le manjši artilerijski spopadi- Pri reki Cerni so odbili Srbi vse sovražniške napade. — Solun, Grško. 1. novembra. — Vrhovno poveljstvo srbske armade naznanja, da vojne operacije o breki Černi zelo ovira slabo vre- I i "Deutscbland". Baje je pripeljala s seboj za približno deset miljoilov r&znsga blaga. — Koenig pravi, da m izplača. "BREMEN IZGUBLJEN." i Pravi, da se je mor&l potopiti v kakem viharju ali pa vsled kolizi-ji. — Pisma za Bernztorffa. New London, Conn., 1. novembra. — Danes leži submarin Deutsehlaud" v Thames reki in j je zastražen, da ne more nihče do' njega. "Deutschland"" je namreč napolnjena z raznimi dragimi kemikalijami. dragocenimi kamni in raznimi vrednostnimi papirji. Ne-i kateri pravijo, tla je pripeljal za. deset miljouov dolarjev. V imenu lastnikov "Deutsch-landa" je izjavil kapitan Koenig. i da je šel na pot kljub temu, da 111 prišel 14Bremen*', ki je odpotoval iz Bremena, nikdar v Združene [ države. Zdaj delajo še en tak submarin. i ki se bo imenoval " Amerika*\ nakar bo redna vožnja med Breme-- nora in New Londonom. 'Deutsch-; land' bo odpotovala iz Bremena vsakih štirideset dni, ako ne bo i X1**! kakih zamud na potu v Ameriko oziroma na potu iz Amerike. Nokaj se govori, da bo 'Deutsch-land' v teku par dni odplula lia-, zaj. mogoče že jutri, ali pojutrišnjem. Koenig pravi, da se vožnja izplača : baje ima pri vsaki vožnji pol miljona dolarjev dobička. Potovanje, ki je ravnokar končano. je trajalo enaindvajset dni Nemci so bili zelo veseli, ko so zvedeli, da je zopet Koenig tukaj toda postali so zopet klavirni. ko jim je Koenig povedal, da je "Bremen" resnično odpotoval iz Bre- i mena. toda, ker ni prišel v Ameriko in ker se ni vrnil nazaj. Je popolnoma gotovo, da se je na po- j tu sem ponesrečil. — gotovo je tu j di. da ga Augežli niso vj _ Eksperti se boje, da bo premog kmalu po $20 tona. Včeraj so večji razproda j ale i ; preanog-a pripozuati. da ni po-manjkanja premoga sami o v New York,u, temveč tudi po ceJem ! Vzhodu. Pozivali so ljudstvo, da .ne tratijo s premogom, temveč, da ga upotrebujejo le toliko, "kolikor *rii 1 neobhodno rabijo. i Pravijo, da se lahko dogodi, da bo stal premog v kratkem času $20 tona; to bo okoli pet dolarjev več kot je bila eena premogu leta j 1912, ko je vsled takratne stavke premoga najbolj primanjkovalo. Kot poroeano, se zadnje dni prodaja premog v New Yorku po j $12. F. \V. Say ward je v "The Coal Trade Jotrrnalu" napisal i članek, et dolarjev -več do-j bička pri toni kot so iga imeli Um-jsko leto! Dazdaj — pravijo — ni niti o-krajni, niti federalni attorney dobil nobenih pritožb od strani državljanov oziroma, meščanov, toda vseeno še je včeraj mdkajj go-i VQtt#o X tek tiradih, ge bo ses- ljalo veliko-»porotniško preiskavo, kaj je vzrok tem visokim cenam. Iz Columbosa, Ohio, se poroča, da je State Public Utilities Commission poslal brzojavke vsem železnicam, 'katerih vla/ki vozijo po Ohio, da naznanijo, koliko so imele s premogom naloženih vagonov dne 30. oktobra. V Clevelandu, Ohio, se je vršila konferenca pod vodstvom Cham-ber-ja of Commerce, pri kateri se je razpravljalo, kako bi bilo mogoče pomoči tej resni situaciji. Clevelamdski mestni svet je v torek sprejel resolucijo, v kateri se je pozvalo prosekutorja Lo-cherja, da preišče, ikaj je vzrok pomanjkanju premoga. V Youngstownu. O., je Youngs-town Sheet and Tube Co. naznanila, da bo dajala svojim delavcem premog tako dolgo,-dokler bo potrebno, iu sicer |>o $4.50 tono! V Clevelandu so včeraj izračunali, da je. stalo na elevelandskih postajah Okoli 800 vagonov, naloženih s premogom, ki so čakali, da se bo premog zlozilo na čolue in se ga odpeljalo preko jezera. V Clevelandu je bil zadnje dni premcg veliko cenejši kot pa v New Yorku in newyorSki okolici. Mehki premog se je lahko dobilo cd $6 r>0 do $7.50. trdi pa od $!».25 $10.25. To so sicer zelo visoke cene. vendar so veliko nižje kot so v New Yorku, iz česar je razvidno, , da ni pri celi stvari dragega kot špekuliram.je kapitalistov, ki ima-j jo pri tem le namen izžemati ubogo ljudstvo. Iz Huntingtona, \V. Va., se po-' roča, da -so premoganski operator-'ji v južnem Ohio, West Virginiji in vzhodnem Keotiiekyju izjavili, ' '.la jiau je zadnje čase mogoče od-I poslati komaj polovico normalne 'množine premoga, — pravijo, da 'jim železnice ne dajo na razpolago dovolj vagonov, s katerimi bi i odvažali premog. { Mogoče je na tem kaj resnice, i toda natančneje se t>o dognalo v 1 kratkem, aiko se bodo hotele ob-I last i kaj potruditi. I i Protest. j Društvo "Orel" št. 90 J. S. K. j-J- v New Yorku. N. Y., zbrano na redni mesečni seji seji due 21. oktobra, 1916, se popolnoma strinja s protestom, ki ga je stavilo društvo sv. Janeza Krstuika štev. j 37 v Clevelandu, Ohio, da ostane .glasilo J. S. K. J. po starih pogojih. J Strinjamo se tudi s protestom ' društva sv. Tavla šfT 116 v Del-ymicntiu. 1'a., točka 3., kar se tiče ^društvenega premoženja. Ker je !ii Peterka, blug"ajnik. Na redni mesečni seji društva sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. ■ J. v Jolietu, I1L, iki se je vršila • dne 15. oktobra t. 1., je por-oieal ■ delegat, tki je zastopal zgoraij imenovano društvo pri zadnji kon- y«e«yi J. J^Jm^ a tfefeeg m dogodkih, sprejetih, in vršečili! Cl se pri konvenciji. Clanst-vo je zahtevalo pojasnila od brata delegata, če je resnica, kakor je bilo — i poročano potom listov, da so nekateri zastojmiki oziroma delega- ec i ti odločno nastopili proti molitvi i p>red sejo iai po seji. Delegat je . pritrdil, očuti ob takih slučajih domačega in v pršili t:či ne- ^ ka skrivna moč. ki bi ji bilo dati izraz "To je naše". Dasiravno sedaj citamo o naj- x večjem razdejanju, je menda rav- v no ta čut deloval, da smo se se.šli (> vsi, ki se srečavamo včasih moLče. Sl včasih jasnih obrazov, ob delu za prospeh raznih lokalnih društev. Ob 9. uri je g. dr. Kern otvoril ' t slavnostni govor. Nato je nastopi- Jl . la gosj>ica Perdanova v deklama- N i eiji "V spoanin Andreja Smoie-. ta", ki je nežno izražala, a krep- fl ko poudarjala lepo Prešernovo [j i- skladbo. Nastopil je pa tudi Ivan I Zorman, sin zaslužnega učitelja I [ glas'oe Ivana Zormana. Zorman je' [ - nastopil z deklamaeijo, ki jo je f . sani sestavil v ta namen, ter žel j ► burni aplavz. Ivan Zorman je pes- J [ triik. Xi jiotreba t-u govoriti anno- { go. vemo pa. da imamo v njem i . moč, ki je mitogo delovala med ' Miami in deluje še, delo pa bo zgle- * t dalo beli dan, kadar bo on odlo- 2 t čil. Nastopil je nato kvartet Per- J . dam. Zorman, Kogoj in Ivalan: j . "I/uaia sije" in "Pogled v ne- ' dolžno oko". Ne smemo pa pre- - zreti nastopa gospodične J. L*au- B . sehetove. Njen mili glas v resnici < i priveze vsako uho. Duet sta zape- , la nadalje Kogoj in Zorman v j . | Vodnikovi"Hodila me Sa vca". ^ i Konečno pa je nastopil J. Pavlov, j t, Rus, rojen v Češki, matere iz Var- ) . šave. Igral j«' tri komad--. Vemo. i • da se je zadnji imenoval "llumo- » reške" in da je on umetnik Naša j , I ušesa so prekosmuta. da bi kriti- | ' zirali ali hvalili njegov nastop, ( J vemo pa, da hodi igrat solo v ctr- | kev na 93. cesto, kamor hodi sam t J. D. lioekefeller. Ivo je Pavlov I končal z gosli, je pa pokazal, da | mu tudi jezik deluje po volji; go- ^ voril je o Slo\ amstvu itd. i H ruby-jeva godba je preselila ^ svoje mesto v veliko dvorano in I »ari so se zasukali. I > * . . 4 Obsedeli smo ter se pogovarjali d do pozne ure. ^ ) Cltia'lniica je praznovala 10 let J . trdega dela, zato so se pa tudi na I j. proslavi znašli značaji, ki v Cleve- ^ . laaidu stopajo vedno v ospredje, | ne tam, kjer se sedi ter uiživa, f » ampak tam, kjer imenujemo me- 9 . sto dela in napredka. Čitalniska J ; zasluga je velika, zato bi bilo že- " v leti. da se njeno delo podvoji, i Živela Slov. Nar. Čitalnica! Č i tain Bear L. i 3603 civilnih os?b umor j enih. London, Anglija, 1.'novembra. ! >1 Ministrski predsednik Asquith je ; >; danes pismenim potom odgovoril , : poslanski zbornici na vprašanje, > j koliko civilnih angleških drža v! j a- i nov so Nemci ubili, da je 3603 ei-j' vilnih oseb postalo nemških žr- ' ; te v. Pariška stavka je končana^ i Pariz, Francija, 1. novembra. — l 1 Atrajkarji na cestnih železnicah v - pariških predmestjih so se vrnili - na delo, ko so .slišali, kaj namera- , i va gU^iii feancftftbk y]*da. \ Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. edino postavno priznano društvo v Greater New Yorku, zboruje vsako četrto soboto zvečer v mesecu v "BEETHOVEN IIALL", 210 iztočna 5. ulica blizu 3. Ave. v New Yorku in se prične točno ob S. uri zvečer. ODBOR : Predsednik: Anton Plevel. 410 E. 5. St.. New York. Podpredsednik: Josip Šval. 216 Ten Eyck St.. Brooklyn, N. Y. Tajnik: Vinko Zevnik, 29 Gamma Place. Gleiulale. N. Y. Blagajnik: Ivan Maček. 2^01 Catalpa Ave.. Ridge wood, N. Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovich. 442 Union St., Brooklyn. N. Y. NADZORNI ODBOR: Josip Pogachnik, 56 Ten Eyck St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovieli 440 Union St.. Brooklyn. N. Y. Viktor Volk, 169 W. 4Stli St., New York. N. Y. DRUŠTVENI ZDRAVNIK: Dr. Henry U. Robinson. 301 E. 10th St., med Ave. A in B New ; York, N Y._ Sin umoril očeta, i _ ■ j Iz Eastona. Md., poroča: j Bryan II. Langsilale jc v torek' umoril s.ojega očeta llewetta 11. Langsdale, k<» sc je zadnji naha-j jal v svojt-m uradu. Sin je star dvajset let. Fant je bil takoj po' zločinu aretiran in pozneje je o-, krajnetitu pravilniku (attoruevu); izpovedal, da je storil čin premi šli jen o. ter i'javil, da nima ničesar navesti v svojo obrambo. Donu leva se, da je fant nekoliko omejene pameti, to so baje njegovi znanci in sorodniki (»pazili večkrat tekom zadnjih let. "Iz vzroka, da sem očetov sin. imam v svojih žilah slabo kri in sem toraj slab človek", je izpovedal jetnik, ko se ga je izprasuvalo Langsdalc j«- napravil o-iii. ko je o -e pisal pri :ui.:i. v-streliI ga je od zadaj. "'Jaz sem iiii>slil na to, aa bi gr. vstrelil, več vst relil njega. «'akal s« m ga pri uradu, da i« s-i notri. ii;tk:ii- sem š ! za njim in ir-s vst relil. kt» mi je obrni- hrb t." Njegova mati pravi, da ,n- več- krat svarila, moia. ila se naj pazi pred siaioin. kajti vedno je kazal i mko bla/no antipatijo do očeta. Oče se je svoji ženi •redno smejal ob takem s var j en ju. Nesrečnik t>o prišel pred poroto. Anglija diktira Norveški, pravi Berlin. Berlin, Nemčija, 1. novembra. — Nemško časopisje piše. da je popolnoma jrotovo. da Anglija diktira Norveški. DAROVI ZA REVEŽE V STARI DOMOVINI. Iz Davis. \V. Y;t„ so darovali slediei: p,> s] : Anion lVrhave in Anton Likar; p»> 50r: Anton Celi, l.t-opohl Sta\anja. Fran Sta vanj a, Ivan l»ev"-ič. Fran Kari/, in Josip J.lks-tič: :Mr; Andrej 1'rbas in Karol Zakrajš.-k; po 25c: Papler. Josip Paphr. Ivan Ka-'stele, dem« j št urni. Josip .Jankovi;'. Ivan Kt ritk o! j. Lovnne Sira .j. Josip Beu«-a;i. Ivan I*rba:ičir, Josip Ileii'ko. Anton Kiif;>elj. Anton •ienko. h an \ : -•«-. Andrej I jčič in Peter >.l»\:ja: Fran Segulili ~>e. Skn: j 4i>. NaliiraJee Aut, Čeh. John I ► i/. \V id<-n. \V. Va.. i je daroval >!. I'i;ij pri is s<;-j.i:». -v J- - w .. r> i T^J^.-., v. s .1 S. % v j 1 T « J X 'vJ'l'l | Importirane Fianz Lubasova harmonike ] t so razprodane. Imel bom zalogo ' zopet po končani vojni, ter se za ž^ffiffi/jgl i pozneje rojakom priporočam. Z r Kupujem, prodajam in poprav- U \ ljam stare rabljene harmonike po J dogovoru; izdelujem nove KOV- > : ČKE po $6.00 ter nove mehove ij • od $6.00 do $10.00. Delo trpežno | ox zanesljivo. Alois Skuij, I j 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. 1 POPOTNIKI. Vsem onim, ki ste namenjeni j»otovati v Cleveland, posebno ako imate družino, bo potrebno nabaviti jM>hištvo in kuhinjsko opravo ako se liofete nastaniti v naSi nnsolbini. Zato ob tej priliki pri$«iroč-am svi>je velike prodajalne, kjer dobite vse kar le iKJtrebujete. 1'ri meni imale vinJuo pošteno in zanesljivo blago. Ako dospele v Cleveland na postajo lu s<* no ve-te kam obrniti, jm»-klieite na telefon Princeton 1381 ali pa Kosedale J^sl in jaz b.»m fioslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pneestno karo >e peljite £ St. Clair karo do 62. ceste in na vogalu St. Ciair Ave. ie naslov : A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pri meni se vedno dobi letni koledar za -Oe. poštnih znamk, I*llni SLOVENSKI SALOON V ALLEGHENY, PA. JOSEF SAVEC, lastnik. najlH>lje, vedno s\eže pivo. tloniaee in ini|H>rtiraJio /gauje, pristno vino. Gorki in inr/.li prigrizek vedno na ra/jiutago. — 1'itioii-Bara. I\isH»uo piijHir.•»"•jim štiijcrtvui, Kraujt-eni in Hrvatom. MOTEL JOE 717—719 East St., Cor. Foreland (preje First St.) PITTSBURGH. PA. • Fraak Petkovsak JavTii notar (Notary Public) 718 720 MARKET STREET WALKS OAS. ILL. m m m PRODAJA fina vina, izvrstne »motka, patentirana zdravila. PHONB 24f PSODAJA vožne liBtke v«eh orekomor-i ■ ekih črt. ZMtopidk POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo ln GLA5 NARODA' pošteno. 62 Cortlandt Street. UPRAVLJA vae v notarski posel apada- New York, N. X. joea dela, 3. - Vsenemštvo. t • Dr. BOGUMIL VO&NJAK. Ki bil konec nemški hegemoniji. Z vso silo, z vsemi sredstvi je skušala Avstrija preprečiti snovanj« italjanske in nemške narodne države. Vse to je bilo zastonj, In-imkt. shmohrana ji je to narekoval. Tretja njena borba proti narodni državi je ona naših dni proti Srbiji. Pa Avstrija boreča se proti Prusiji ni morda nastopala kot slovanska sila. Ne, cilji njene nemške politike so bili vedno ujediniti Avstrijo z nemškimi državami. Avstrija je hotela vladati Nemčijo, njena stranka se je imenovala v Nemčiji velikonemška, in Avstrija je imela nekdaj svojo pangermansko politiko. V devetnajstem veku se trudijo avstrijski Slovani, da prepre-«'■ i jo snovanje velike Nemčije, magari z Avstrijo na čelu. Jasno jim ji- da bi /tlačila velika Nemčija njih smrtno obsodbo. L. 1^48. je pisal Palaekv svoje slavno pismo odboru osem in šti-i-id«'M-tih frankobrodskega državnega zbora, ki so ga povabili, da bi on n CVhi vstopili v ta zbor. Po pismo Palaekega pomenja, da Celi i nimajo nič iskati v nemškem zakonodajnem zboru. Na jugu med Slovenci je Anastazij Gruen vabil Slovence-v FYan-kohiod in Slovenci so mu dali primeren odgovor. Pa zavednost slo-n -kth voliteev onega leta s«' ni bila posebno visoka. Dasi je izdala slovenska stranka proglas, da se naj Slovenci ne udeležujejo volitev v t'i uikobrodski parlament, vendar so nekateri Slovenci bili izvoljeni. v nI it vo sprejeli ter igrali v Frankobrodu neizmerno žalostno ulo- I »o I. 1870. niso bili Nemci sposobni snovati svoje nacionalne držav« . \ >1« d neumne angleške politike, ki se je I. 1870 s kitajsko kon--< i-vativnostjo držala načela neinterveneije v kontinentalne zadeve. m- j<- Bismarku posrečilo Francijo treščiti na tla in ujediniti Nemce. Eno generacijo je potrebovala mlada nemška država, da je zbi rala svoje moči. Bismark je dobro poznal Nemce. Ni bil prijatelj eks-pan/ vne kolonialne politike; bil je vedno odločilno proti temu, da hi s. priklopih' avstrijske dežele Nemčiji. Odkar je v Avstriji slovanstvo vedno bolj rastlo. se je začelo iiki>:-<-ninjati med avstrijskimi Nemci vsenemško gibanje. Sehoener j- romal k staremu Prusu, pa Bismark je v enomer svetoval avstrijskim Nemcem: hodite spravljivi s Slovani. Dobri sveti, ki so seve prav malo koristili. Pa od 1. 1890. naprej se je Nemčija razvijala uprav nezaslišno. Njeno gospodarstvo je rastlo v ogromnem razmerju. Nemčija se je udi-!. /.-vala svetovne trgovine I. 1870 z a. 1. 1890 z 8 in 1. 1910 že < lu z Is milijardami mark. Njeni trgovski posli so se pošestvorili tekom štiridesetih let. Izvoz Nemčije je bil že I. 1900 večji kot oni Anglije; Nemčija je • k-i>nrtirala /.h 3.700 miljonov mark, Anglija pa samo za 3.100 miljonov. - L. 1911 je znašal eksport Nemčije 6,100 miljonov, oni An-Hi pa sumo 4."»00 miljonov. Velika Anglija je bila premagana v tr-jjovsknii o/.iru. Nemčija producira premoga za 20 odstotkov svetovne j > 11 > š 11 e produkcije, Anglija pa vendar še Kar se pa tiče železa, umi /.. prednost Nemčija, ker je njen delež na svetovni produkciji odstotkov, dočim je oni Anglije komaj 18. To so strašne številke, ki govore jasen jezik vsakomur. Tekom kratki dobe je zrasel nemški gospodarski kolos vsem drugim preko v h vetdesetih letih preteklega stoletja je ueinštvo čutilo v v • h svojih žilah to naraščanje sil. Začenjajo se polagati osnove nem-■ kolonialne politike. In značilno je, da se organizacije, ki so osno-Aan. najprej v svrho propagiranja nemške kolonialne politike, iz-pf-nienijo v kratkem v one vsenemške propagande. L 18!<1 jo osnovan " Alldeutscher Verband". Kaj hoče ta vse-i mška zveza? Nemčija je premagala. Treba je združiti vse dežele, v, r se govori nemško, to je Avstrijo, Holandijo. Švico in ustvariti 'ovno nemško državo. In v vscnem&lyk brošurah onih dni čitamo: 11 Mi smo najbolji kolonisti, da, še celo najbolji trgovci... Mi smo i i lini' legeutm jši narod, največ smo dosegli v znanostih in umetnostih... Mi smo brez dvoma najbolj vojaški narod vseta!" Skratka Nemci so vse, drugi narodi nič. Vsa nemška prevzetnost in nadutost se zrcali v teh besedah. Vsenemška zveza" se je brzo razvijala in je imela že 1. 1900 ve,- ko dvajset tisoč članov. Utegnilo bi se mi ugovarjati, da je bila /v, /a brez vpliva na nemško ofieielno politiko, da so politični nazori zveznih pristašev izvir bujne fantazije nezrelih politikanov. Največja zmota! Ob asu marokanskega konflikta, ko je bila že nevarnost, da pride vsled afere nemške ladije "Panter" do svetovne vojne, je bil nemški državni sekretar za zunanje stvari, to je zunanji minister Neiii» - i je, von Kiderlen Waeehter. Predsednik 41 Vsenemske zveze" Has je izjavil, da je pripravljen izpovedati pod prisego, da mu je Kiderlen Wai-chter rpkel: "Jaz sem istotako v sen e me c ko vi". V-a ofieielua politika Nemčije je bila skozi in skozi vsenemška. Vscuemei so si povsem s v est i. da jih mora taka politika privesti \ konflikt z drugimi silami, da mora ona povzročiti naravnost svetovno vojno. Itadi tega se mora Nemčija pripraviti na tako* borbo. Tako pravi pisatelj brošure, ki je izšla 1. 1892: Ein Deutsclies Welt-reieh. Moege dieser Weltenkainpf nicht zu fruehe kommen. damit \\ir uusere Vorarbeit alldeutscher Einigkeit verrichtet liaben'*. Najimenitnejši izmed duševnih voditeljev vsenemcev je bil profesor seinitskih jezikov v Goettingen de Lagarde. Bistro je predvidel tie Lagarde — nesrečni mož je imel francosko ime — ulogo Av-strij« : "Avstrija nima dnige naloge ko da je kolonialna država Ni mčije". — To je Nemčija naj razpolaga z Avstrijo kakor z srvojo kolonijo. Avstrija potrebuje vladajoče pleme in po mnenju de La-garda so v Avstriji samo Nemei sposobni vladati. Uničujoče je njegovo mnenje glede nemških narodov monarhije. Madžarom ni ta nemški profesor nič manj naklonjen nego Slovanom. Madžari in Cehi so "breme za zgodovino". — To so narodi, ki nimajo nobene politične osebnosti. In lepo in odkritosrčno je rekel de Lagarde o avstrijskih Slovanih : -— Ti vsi nas sovražijo, vedo, da je naše življenje njih smrt. V teli besedah je izraženo jasno, proroško, da je sedanja borba, borba dveh plemen, Nemcev in Slovanov. Avstrija pa igra v tej borbi ono ulogo. katero so ji od nekdaj odkazali vsenemci, to je'ono va-zaLse, zasužnjene države, ki nima ne volje ne sile. Avstrija mora izginiti, in Nemčija se mora razširiti do Adrije. To je vsenemški evangelij. Pisec brošure: 44Die deutsche Politik der Znkunft" (1900) pravi, da ae mora Nemčija polastiti Avstrije iz je-d nosta v nega razloga, ker Avstrija loči Nemčijo od Adrije. '' Nemški narod odrezan od Adrije bi izgubil svoj položaj vele- vlasti". — V znani brošuri: "Oesterreiehs Zusammenbrueh und Wiederaufbau" (1899) piše anonimni avtor, da sta Trst in Pulj za Nemčijo vprašanje življenja in smrti. Italija se mora odreči Trstu, za to pa naj dobi Trentiu. Preko slovenskega mrliča so hoteli Nemei k Adriji. Nemški narod je imel v Avstriji poslušnega hlapca, ponižnega roba, ki je moral to izvršiti, kar je hotel gospodar v Berlinu. L Prva žrtva avstrijske robske robote bi morali biti Slovenci. — L Slovenci so tip malega naroda. In vsenemstvo je bilo najzakletejši sovražnik vseh malih narodov. Oni pravijo, da mali narodi nimajo pravice do obstanka. V očeh Nemčije niso samo Slovenci mal narod, nego tudi Jugoslovani. Švicarji. Belgijanei, Ilolandei. lleidelberski profesor zgodovine Oncken , je imenoval male naroda pijavke človeške družbe. Proč z* njih neod-vistnostjo. Samo silni ima pravico, da živi in da se razvija. Ubijte male, slal>e. po svobodi in neodvisnosti hrepeneče! Oui nimajo pravice. ker so (pre)slabi. Proti njim je vse dovoljeno, ker so oni pro tivui nasilni reakciji prusovstva. In vsenemštvo je postalo mogočen čiuitelj prve. najsilnejše države sveta. Pruski militarizem, polabski junkerji. porenski kapitalisti so se zvezali v krepko zvezo, da izpremenijo Nemčijo v vsenemško cesarstvo, kjer bodo Slovani sluge in heloti. V tem svetovnem cesarstvu bodo samo Nemei izvrševali politične pravice, samo oni bodo služile v vojski in mornarici, samo oni bodo mogli biti lastniki zemlje. Vsenemštvo je tiraniziralo ves nemški narod in mu vsililo svoj nauk kot edino izveličaven. Kilo je v Nemčiji najsilnejši? V njej nima javno mnenje nikake veljave, je brez upliva. Demokracijo zasmehujejo kot nekaj zastarelega, kar ne spada več v našo dobo. Aristokracija, in sicer dedna je poklicana vladati. Vojak, ple-menitaš in kapitalist naj bodo gospodarji v državi. Vsi drugi naj bodo slabi in naj bodo prisiljeni biti poslušni. Političnih in narodnih slobodščin vsenemštvo ne pozna. To je aristokracija, absolutizem, družabni red, v kateri ima korporal več upliva ko svobodomiselen vseučilišeni profesor. To skozinskoz reakcionarno okorelo vsenemštvo je imelo svoje priganjače v borbi za vlado sveta. To so — Židi. Rus Gorbov je konstatiral že 1. 1899.. da ves židovski element i dela v prospeh vsenemštvu. In dunajska židovska "Presse" je že pisala 1. 1866.: "Ako nas Nemčija podpira, dali ji bomo v dar ono lepo modro Donavo, ki ji odpira vrata orijenta." Dunajski Židi so s svojim časopisjem najdosledneje gladili pot Nemcem k Adriji, in avstrijski Slovaui nismo imeli hujšega sovražni-, ka. ko dunajsko židovsko časopisje. Židovstvo je v svoji pretežni večini za zmago Nemčije in Avstrije v svetovni vojni. Zato jim je pa Nemčija tudi hvaležna in se všiljkje kot zaščitniea njih pravic. Ozko zvezana z židovstvom je socialna demokracija. V svojem jedru je bila avstrijska socialna demokracija prav poslušno in okretno orožje v rokah v se nemški h " maharjevTako j* . pisal že 1. 1900 sloveči nemški demokrat F. Neumannn : Dve stranki . sta v Avstriji, ki zaslužujeta simpatije v rajhu: Nemški nacionalci in socialni demokratje. Naj se kregajo kolikor hočejo — prav za prav t delajo pa vendar roko v roki. — Vsakdo, kdor je prišel tekoiu voj-. ne v dotiko s socialističnimi pisatelji in žurnalisti. se je moral čuditi otvoreno izraženim vsenemškim nazorom. Prav čudni brati so to torej, različni so si, pa vendar ima ta > pestra družba skupni smoter. Medseboj se kregajo, pa vsi so v služ- • bi ednega gospodarja in vsi so proti Slovanstvu. Nemci se imenujejo narod gospodarjev. Herrenvolk. Vendar jf ' to velika laž. Neki vodja socialistov je nekoč rekel, da so Nemci narod lakajev. Vsi ti miljoni visoko izobraženih ljudi se klanjajo molo hu militarizma in obmejeni vladi ene kaste prepotentnih zlahčičev, ; Nemec je delaven, vstrajen. je sijajen organizator, pa nečesa mu • manjka. Smisel za politično svobodo mu je povsem tuj. Da bi narod i. vladal v državi, da bi silno javno mnenje narekovalo smer notranji in zunanji politiki, tega njegov težki razum ne pojme. Topo spošto • vanje ima pred naslovi, plemstvom in korporalsko palico. Ako bi v Angliji. Združenih državah ali drugih demokratskih " državah nastopal uradnik ali častnik z delom one impertinence, ki ' je običajna med nemškimi birokrati, bi izbruhnila revolucija. Konflikt, ki je delil Evropo v dva tabora, je konflikt politična - svobode z avtoritativnim absolutizmom, z reakcijonamo avtokraeijo. 1 To ni samo borba dveh plemen, ampak borba med načelom političm svobode in onim politične zasužnosti. Evo na tej strani Nemčija generalov in zatiranih narodov, na drugi strani Anglija, angleški parlament, hiša svobodnih angleškili občin. Anglija je dala popolno svobodni ustavni razvoj Kanadi. Avstraliji in Južni Afriki pripravlja se dati Ircem Home Rule. Angleški parlament je mati tolikih drugih anglosaksonskih skupščin, os novanih na načelu demokracije in neomejene politične svobode. Ti je konflikt pruske omejenosti in brutalnega zatiranja malih narodov z idejo demokracije. Moj Bog, kako neznansko žalostno sliko nudijo Bolgari, h katerim je prirouial l. 1915. iz dežele, kjer je v veljavi najbolj anahro uistična karikatura ustave, iz Meklemburga. princ te blazno-smešn« dežele, da pridobi Bolgare za vsenemštvo! Bodisi Nemčija še tako reakcionarna, ni dvojbe. da je silno krepka, da je uprav simbol brutalne sile. In tej Nemčiji smo Sloven ci, mi ubogi Slovenci bruno v oku. Tudi premagana Nemčija bo še vedno močna dovolj, da se vmešava v jugoslovanske zadeve. ! Ali se še spominjate onega samoslovenskega Pražana. ki je agi-tiral med Slovenci za Albanijo? Ta možakar je bil mnenja, da morejo Slovenci ostati to, kar so. Tako je menda še m^iogo ljudi, ki bi želeli, da bi zavladala med Slovenci največja zmešnjava, da bi bila Slovenija torišče najnevar nejših tujih vplivov, samo da ne bi zavladal vladar jugoslovanske krvi. . Kaka sirota bi bila povsem samostojna Slovenija, ki bi imela svojo zunanjo politiko! Dasi prepričani, da je spas vsakega naroda edino v demokraciji. vendar moramo priznati, da so bile dosedanje slovenske stranke vse drugo kot sad zrele politične iniciative in dela. In tako skromno je bilo doslej torišče slovenske stranke. Sedaj si pa predstavljajte, da bi take stranke se morale boriti z težkimi vprašanji zunanje politike. Na severu Nemčija, na jugu Italija bi z vsemi silami delali — tudi z denarjem seve — da bi bila tako siromašna mala državica gnea do prepirov, dinastičnih intrig, slepega političnega ravsovanja — skratka pravi kaos. Žoga bi bili v rokah nam sovražnih velevlasti Za Nemčijo v prvi vrsti bi bilo vprašanje lastnega napredka da prej ko slej uniči eno tako operetno državo. Slovenija ima predpogoje obstanka jedino v okvirju jugoslo i vauske države, ki bi imela istega vladarja, kakor Srbi in Hrvati. — Samo krepka ujedinjena Jugoslavija z domačo dinastijo demokrat skega in socialnega kova bo zapreka vsenemštvu. l Veliko je bilo trpljenje Slovencev in vse to trpljenje Slovencev i ima svoj izvir v vsenemštvu. Vsa težka borba v Korotanu, je n* se ' verni meji v slovenskih goricah bila povzročena po pruski vseueiu ški kliki, kateri so se posluževali Habsburžanov kot svojega slepega - orodja. Avstrija je bila valpet Berolina in pruskega militarizma. Ta . poslednji je hotel zavojevati Carigrad. Malo Azijo in Mezopotamijo da bi se iznebil socialističnih volilcev. in da bi se obogatel vladajoči razred. Koliko slovenskih eksistene. koliko slovenske sreče, dobrote iu srca je padlo kot žrtva v politični borbi proti tujemu osvojevalcu s severa. Slovensko blagostanje je biol ovirano, na tisoče rodbin je moralo preko morja v tujino s trebuhom za kruhom, da se vrnej ere2 kratko časa pohabljeni in telesno uničeni. Slovenski duševni razvoj je bil oviran, naša politična evolucija onemogočena. Beda, neved no«t, obča zaostalost, politična zasuxnjenoet, vse kot posledica ne zasitnih instinktov pruskega vladujočega razteda, eue reakcionar- ^ ne kaste. . Narodi ki se daues borijo proti nemškemu mogotcu dolgujejo Slovencem veliko zahvalo. Mali in slabi Slovenci so storili svojo dolžnost ; slovenski David sicer ni ranil nemškega Goliata, pa bil mu je - nadležen in bil mu je v oviro. j Današnja borba pravzaprav ni borba med Germani in Slova-' ni. Današnja Pruska je domovina slovanskih poturic. renegatov. In nemška Avstrija nič manj. Pravi Germani niso Nemci, ampak Angleži, Holandci in Vlami. Angleški imperij s svojimi holandskimi Buri, Belgija s svojimi germanskimi Vlamci je v eksistenčnem boju z pruskimi Poluslovani. Pravi Germani se borijo proti vsenemštvu. Pa dočim drugi pred vojno niso spoznali, kje je nevarnost, so Slovenci branili svojo zemljo že mnogo vekov pred brutalnostjo izvoljenega naroda nasilja in krivice in absolutizma. ki to znajo. To bomo še kupili zraven, da bo vkup rastlo. Le poglej te smreke! Kako drevo bo to še čez nekaj let! Vse raste in. ko doraste. se podere iu začne rasti znova. — Prenehal je tako. kajti njegova misel je odhitela k tisočakom. ki mu jih bo naštel čez nekaj let lesni kupec na mizo. Tako je zahajal v gozd. in videli smo ga. kako je hodil tam Precenjeval je in računal in .v. vselej zadovoljno vračal čez po lje domov in mrmral je sam s se boj. kaj bo kupil, kako bo kupil In Poldeta za roko seveda: vst naše--— Dal ga je potem v mesto, kei je boljše, če človek več zna. No umrl je Jelševec prej, preden si dorastle smreke, umrl je preje nego si je želel. Mnogi so mu pri voščili, mnogim je prodal bajti seveda. Ubožci in revnejši vaščauje m žalovali za njim. Bil je dober člo vek. Dal jiiu je zaslužka in v bo gaj me. Njegov gozd jim je bi odprt in hiša gostoljubna. —Samo škode mi ne delajte — je rekel. — a kar je oil več. ne potrebno suhljati., draeje. vej. listje, kar je suhega, to je vaše Samo kode ne. rajši prosite, n potrebujete. (V si potreboval par koli«-, d: m si podprl kozolec ni odrekel -res bil je dober človek. In ko je umrl. je zagrniclo n; Jelševini. kot bi se bil zrušil um čan steber. Snubci so se oglasil za hčere, in Polde je bil dobe človek za vsakega, ki se mu j znal prilizniti. Mlad je bil iu le] pa ošaben in ponosen, in vediu je govoril: — Vse naš«.- Trd je bil in častihlepen. Ni ui bil očetov. Ve čje bil v mesti kot doma. Vse jo imel. kot je mi slil. Mogočno je bila takrat Je! ševina. Vozil se je povsod i in ni i če se ni brigal za gospodarstvi 1 Kadar je bil pijan, je govori kot je mislil: — Kdo ima kaj enakega.* Kd se more meriti z Jclševiuo? K;i imate, berači? ! Zmerjal je ljudi z bera«-i in ji potem napojil in so molčali in t ho mislili svoje. Tako je pre\ I zel. kot se to zgodi navadno n ' svetu. Vsi. ki so bili poznali M* rega. so zmajevali, i — Ne kaže dobro. — so rek I izkušeni starci. | Ue je zvedel, jih je poklical sbei in jih ozmerjal. ' ln zgodilo se je. kot se je mi ralo: ljudi nič več v hišo. trav | je pognala pred hišo. vozniku 1 ni bilo. jedlo je vse in pilo, kaji snubcev je bilo dosti in on se j i ženil po svetu. Velike svatbe s se obhajale takrat in čudne sv« be so se godile. Vsi še pomnijo. On pa je uaji veliko zidarjev in rokodelce ■ in prenovili so hišo skoraj | grad. Kupčeval je z velikimi ki | nji in se vozil. Celo jesen je iun I goste-prijatelje, lov je bil vsa dan in pili so in jeli. da ni pon nila še takih ljudi dolina. Družini je bilo takrat dobro i gospodarji so preganjali hlapci — Ne bodi len. kot da si z Je ševine! Iu če je žena bolj zabelila, j rekel mož: — Ne beli kot da smo na Je ševini. In če se je mož zakasnil v g« stilni, je prišla ponj žena : — Ne postavaj kot da si n Jelševini. Tako se je obrnilo na Jelši vini. (Pride še.) Rojaki! Colombia gramofone t jvpH ] slovenske plošče Je dobil redno pri: ^ZseS^ IVAN PAJK. 456 Chestnut St., Conemaugb, Pi Pišite po cenik. Denarne pošiljatve za ujet aiko v Rusiji in Italiji. Lakko m potijo 4mr aoroAm! kam, prijateljem in nuo«, ki Uri m nahajajo t ijiMštra ' Kuri Ji aH Italiji. Potrebno j«, ki iar m nam demur poilja, 4a a prfloH tudi njetnlkova doptale al! pismo in m nam tako onofol pravilno —ta riti sadov. Ako nameravat« poslati dna njotnikn, pošljite fr takoj, k apnjmete njafor valor, km ak U odlašali, M m lahko dogodil* da M ff» m naiU v*i na letei ■mn*i ta m m mofftt nrotfft* di TVBOXA F&AHK SAKSSR. 82 Oortlandt St, New York, H.l ] bos pazil na živino" C emu pa si t^, da lenobo paseš! * I • i i Tako je bilo zaradi mladega gozda, kamor je bil vsem vliod zaprt, prepir med pastirjem in 1 vaškimi reveži, ki so hodili v obli- 1 - žje pobirat suhljati in draeje. 1 In vsemu je bil kriv — mladi 1 grof. Takrat sem izvedel povest. — : , Stal sem ob robu gozda in glo- J • dal v mladi gozd. Vse je rastlo in - povsod se je kazala nova sila ve- ' " likega bodočega gozda. t' Pristopil je staree. upogel in žgrbuljen. in začel praviti. Taka ' je njihova navada. Pripovedujejo 1 • reči. ki se ne tičejo niti njih niti ' * i - tebe. Pristopijo in pripoveduje- * - jo. začno v sredi ln p#vejo vse. ' > kot jim pride na misel... • r Tako je sedaj. lianjki gospodar - z Jelševine je bil bogat kinet. — Povsod so govorili o Jelšcveu... ' - Največje voli je vedno postavil ' - na semenj, najlepša je bila njego- ' ? va živina. Bogastvo je bilo. Pra- ' - vili so stari ljudje, da je bil nje- - gov oče izkopal francosko blagaj-i no. — Vzrastla je tista velika hiša > pod Prevalom, kdo je vedel, ka} - in kako. Knpil je vse. kar je bilo i na prodaj, in gostilna je bila tam - imenitna, cele vrste voznikov so - stale pred njo. To so bili zlati - časi.. | Znal je stari gospodariti. Lepe • denarje si je del na stran. Hi! je s mož. da so ga vsi spoštovali. Š»* sedaj ve povedati o njem vsak. - reveža in vaščanje in gospodarji ter kupci daleč naokrog. Pri njem' - si dobil vse. dobra hiša je bila. - hlapcev in dekel je imel in dolž- i no mu je bilo vse. ■ > Čez vse je ljubil gozde. Zdelo se mu je. tla je v gozdu zaklad za c kmeta. Dobra kupeija je bila z le-J - som in obogatel je s tem. Znal je porabiti gozd. ni ga zavrgel, kot! i potem mladi. Take može smo vča j sih imeli po Dolenjskem, zdaj jih* je malo. i So pa tudi časi drugačni — —j Umrl je za mrtvoudom. Rekli so. da tudi ni. bilo vse, kot bi bilo moralo biti. Kdo ve to? — j Do revežev je bil dober. Res. tudi dosti kmetov je prodal. Za-■ dol žil i so se, zapili in. ko je bilo • zadosti, je orodal. in prišli so k 1 njemu za hlapce iu so zapili. karj so sproti zaslužili. ] Tako je znal; mogoče ni bilo j 1 vse prav. Nagle jeze je bil. sicer ; je bil dober človek. Vse je dobil ^ ta sin, a on ni bil tak. lies so bili več toliko na cesti, vina ni bilo več in cesta je bila speljana - drugod. Mladi ni biL prav nič očetov. • Oče ga je bil votli I seboj po po-" lju in mu kaza! polje: — Glej, Polde, vse to je naše ^ in ono je naše, prav tja do gozdov je naše. vse pripada Jelše- i vini. vse bo tvoje. Polde. I it to . bo prodano, to sosedovo bomo ^ kupili, da bo uaše skupaj, da bomo orali skozi in potem kupim še ^ to in to. in bo vse naše. mogočna . bo vedno Jelševina. Le pazi. ker bo vse tvoje... Fant je bil takrat še napol o . trok in si je vse mislil kako bo. i r vse njegovo in si bo kupil lah-| ko tistega lepega konjička, ki ga j je videl na semnju, hišo bo olep-. šal. zofe bo kupil, v kočiji se bo v vozil, ker bo vse njegovo. In šu-. meti mu je moralo po glavi: i — Vse naše, vse naše! In peljal ga je oče v gozd in se ponosno z zvedenim očesom o-ziral po tujih gozdih in precenj"-. val njih vrednost. V svojih goz-i dih je z nekakim posebnim po- J i nosom gledal na lepa drevesa, — , i meril je njih visokost in zadovo- - Ijen je bil tkarat. Kakar se je ta- 1 ko vračal domov, so vedeli za to i berači ob poti. doma je dal pri- - nesti vina in dal piti vsem. Raču-i nal je še v mislih na tisočake, ki ir jih bodo dale smreke čez toliko 1 in toliko let. In takrat sam ni ve- . i del. kako bi dal duška svojemu veselju. Prijel je sina Poldeta za ' š roko in rekel: — Vidiš, fant, to je vse naše. - Good, to je kmetov zaklad ako ga i žna "prav vzdigniti. A malo jih je I Histonja hise. Ivan Lah. i I- In sedaj šumi gozd, kot bi šumel povest o prejšnjih dneh. o ne-. srečnem gospodarju, o slavni zgo-! dovini bogate hiše. Mlade jelke, ' borovci iu košate, piramidaste smrečice, goste veje polne ptičev-pevcev. polne skritih gnezd, vit- . ki svetlozeleui mecesni v lepih vr i • - . I stah. polni mladega življenja — stoje drug pri drugem. ^ Tiha pesem mlade pomladi frre meti njimi, iz ozelenele zemlje kipe cvetlice in travee gledat v to-| plo solnee. Ko za ve je gorki ve-' ter, začne se nekak mil šepet, šum ' j mladih dreves o čudesnem življe-■ nju. Zazibljejo se vejee. kot v ra-j dostnem veselju na tako življe-t nje.... A vsak vaščan. ki gre mimo tega lepega, mladega gozda, se nehote spomni čudne povesti, ki se 1 neredko ponavlja tudi na zapeč-kili v pozimskih večerih ko pokri-j va mlado drevje na debelo beli " i sneg. s smrtnotežko močjo. Drugače je zdaj v pomladi kot 1 pozimi. Stari možici in ženice pri-1 hajajo v gozd po drva in se sklju ' j čeno vstavljajo pred tem gozdom, kot da o nečem premišlja-" jo. Ta in oni odkima z glavo — starci vzamejo celo pipo iz ust. I da prav pošteno pljunejo na tla " I in — nekaj pomoinljajo med brez zobnimi čeljustmi, kot bi rekli: H — Fej. Bog ti odpusti, nič- - j vrednež! j Tu v mladem gozdu ni nič za- • nje ni suhljadi ni dračja poseka- II ti pa — Bog ne prizadeni! Tudi | nimaš kaj vsega je škoda. Celo 1: zagrajeno je vse okoli in okoli " i Ob robu gozda pase časih kak i pastir prepreva pesmi in se nor-i: čuje iz eelega sveta, i i V pesmih trdi. da gre baba j proti gozdu in vpije: Stara baba v hosto gre. .»i . domu nese tri trske, 1; pa jo vse 1! kosti bole! Sliši to starka, vzdigne palice, | in se krega nad porednim pastir-i jem. naj se ne norčuje iz starih ljudi: Ti grdoba ti, grda, pastirska. — vpije, — le počakaj, da te do-"ibim v roke, ti mladost neumna! " j Gospodarju povem, čakaj; se boš 5! ti norčeval iz starih ljudi! A pastir je lahkomiseln in se smeje starki in njenemu prete-? nju. Tudi njemu ni vse po volji-Nilice ne sme v gozd, tudi ou ne. Včasih so hodili«vsi po gozdu. Možički in ženice so zahajale po drva. po suhljad in po dračje. — , otroci so hodili po jagode in po maline, gobarji so brali gobe. — Lunder je kopal korenine za zdra vilo in on. pastir je lahko ležal v senci visokih smrek do poznega I i večera, da ga ni obsijalo soln-t ce, živina pa se je pasla, koder je " hotela, zdaj tu, zdaj tam; nič ni -j bilo prepovedanega, povsod ji je }; bila prosta pot. »j In pastir se ni zmenil zanjo, zakuril je ogenj in pekel krompir ter pil pri studencu ali pa lovil -t rake v votli poti gozdom. Tako ' je bilo v zlati pastirski dobi — - menda, tako je bilo življenje v • •gozdu. Do večera ni imel pastir j dela. zvečer je prišla živina sama k vodi, in takrat je zavil svoj tu- - leči: — Domu. domu! A zdaj — vračaj, pa vračaj... Bog ne daj, da bi zašla preblizu f! gozda. Vedno varuj in pazi! In • če ga včasih zmoti veverica, ali -, pa gre po sledu lisice, zaide živi-i1 na in potem gorje mu... II Tako je zdaj v gozdu, a včasih j je bilo včasih in boljše je bilo. — i i In ravno, ko je kaj takega da ga zdaj zmoti, pride starec s pipo v i ustih ali pa starka s svitkom pod j pazduho in s kosom v roki pa mu - preti: s — Aha. ali vidiš? Kje pa imaš j oči T Ti lenuh! Ti bo že grof uše- - sa navil, ali pa bo gospodarja to- - žil,~ pa te bo on po podplatih. Ali j Jogislovanska ^^^ Katol. Jedneta j ■ ——— i Vkorponrana dr:e 24, januarja 1901 v državi Umo«ofa. 1 Sedež v ELY, MINNESOTA VLiTHI UXiDIIKD I i 4P0dMdnlfi! ar. A, «EBM, 907 Gktm Waj 4 M R. MB dock. Pa. • )f ad^rodiednik i ALOIS BALA NT, Box 1M. PeaH Alk BoWfk i Ohio. i •larnl tajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Min*. s Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minft. č Bauysik; LOUIS COSTELLO, Box 588, Salida, OoH* t vmovNi zDRivngj 1*. MAXTm rVEO, 900 N. Chicago BU Jollat, QL J V ADZORKIK1J v IKQ BUNICH, ill « 7th St, Calomel MleK« d PE^EB ŠPEHAB. 422 N. 4th St., Kana&a City, Kan*, Č JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: F*AN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. k JOSEPH PISHLlAB, 308—6th St., Bock Spring«, Wy* «. J. POBENTA, Box 701, Black Diamond, Walk« n k POMOŽNI ODBOE* s JOflKPH MEBTSL, od druitva ar. Cirila im Metodi, Htt* K. 11 Ely, Minn. k LOUIS CHAMPA, od druitva ar. Srca Jeauaa, Iter. S, Ely, Mima. n JOHN GRAHEK, at, od druitva Slovene«, štev. 114, Ely. Mina. v Val doniai, tikajoči ae uradnih aader, kakor tudi deaajrM v ■otiljatrn, naj ae poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, ?»e p. h tolfee pa na predsednika porotnega odbora. g. Na oaebna ali neuradna piama od atrani ilaaov til »I M« v •airalo Draftveno glaaiio: fiAfl 1 AIODi' Q K. Neke jesenske noči. Rusko spiral Maksim (J»>rkij. — Za "(J. N.'' priredil A. A. Neke jeseni sem bil v zelo neprijetnih in neudobnih okoliščinah. Bil sem v mestu, kjer nisem poznal niti enega človeka, bil sem br /. kopejke. brez stanovanja. Tekom prvih dni, ko sem bil v mestu, sem prodal vso obleko, katero s«'in mogel le utrpeti. Potem sem šel pa v <»ni del mesta, ki se imenuje "l>t", kjer so bile majhne Inke in kjer je bilo v mesecih, ko je bila omogočena plovba, zelo živn. Takrat ko sem-bil jaz tam. je bilo vse mrtvo in zapuščeno, kajti takrat je bilo že koncem oktobra oziroma pričet kom novembra. Z bos<> nogo sem mešal po pesku in sempataui napravil par korakov naprej, mislit", da bom mn-jroče našel kaj za pod zobe, toda klatil sem se zastonj, brez eilja ob zapuščenih poslopjih Tn zaprtih trgovskih stojalih. V današnjem fasu civilizacije je veliko lažje zadostiti lačni duši kot pa lačnemu telesu. — Vi hodite — reeimo — po mestu, po cesti ob lepih razsvetljenih hišah, kjer imajo ljudje vsega dovolj. Vedno srečujete ljudi, ki so dobro oblečeni, tudi zelo prijazni so iu se ic deset korakov pred vami umaknejo na stran, da se ne bi zadelo bi vas, ti ljudje sploh noče pripo/nai i, da vi eksist irate, .faz sem prepričan, da ima duša lač nega človeka veliko več užitka, knt ima duša moža. ki je vedno kit. V naslithijeni je nekaj zanimivega, i/, katerega prične lahko vsak sklepati v prilog lačnih. Noeilo se je: in dež je padal, i: severa >o prihajali pa neprijetni vetrovi. Žvižgal sem uied praznimi poslopji iu zaprtimi stojali, kjer mi pred tedni iuieli trgovci prodajalne in služili denar: trkal sem na okna poletnih hotelov, ki ko bili zda> nra/.ni. opazoval sen; valove, ki so zaganjali preko br*»f», kjer s«» razbijali in potem njihovi ostanki iztekali n<<- zaj v reko.---Zdelo se mi je. da reka sama enti, da prihaja zima. reka i - nn ttda vedela, da bo zamrznila. vsled česar m- je jezno zagaojala na vse strani, da bi preprečila. da jo ne bi zima ukovala v ledene okove. Nebo je bilo |m»-iHiIuouia /abito in padal je drobau dež. ne da bi za minuto preneha 1 toda bil je tako hau. da ga u -s«*in videl. temveč le čutil. Na tleh je ležal prrvrznjen čoln / luknjo v dnu. skozi katero je pi hal veter, da m> se majale trhle deske.... Vse naokoli je bilo mrtvo, zapuščeno in nebo je na ta ialoatni ni samotni prostor točilo avoje drobne solze.... Dolgočasno in otožno jc bilo vse naokoli, zdelo se mi je, da vse stva i umirajo, da bom kmalo edino jaz živ in da že tudi name čaka mrzla smrt. ln jaz sem bil takrat komaj o-semnajst let star! llodil sem, hodil po mrzlem iu mokrem pesku, zobje so mi šklepetali ali na čast lakoti, ki je v želodcu povzročala svoje glasove, ko sem naenkrat zapazil v nekem ko-j tu postavo, oblečeno v žensko o-bleko. ki je nekaj praskala po tleh. Postavil sem se pred njo in jo ne-k;)j časa opazoval, videl sem. da po skuša skopati luknjo v pesek pod stojalo: — z obema rokama je z največjo izurjenostjo metala pesek iz luknje. "(.'emu bo pa to?" sem jo vprašal in se vrgel kot kamen k njej nat la. Zavpila je v nekem nizkem glasu in skočila pokoncu. Stala je pred menoj, pogledala me je z velikimi sivimi očmi, polnimi strahu. Zdelo se mi je takoj, da je moje starosti. Njen obraz je bil lep. bil bi še gotovo lepši, ako ne bi bil okrašen s tremi velikimi praskami. Praske so ji gotovo nekoliko kvarile njeno zunanjost. Deklica me je gledala in gledala. videl sem, da jo mineva strah, to sem videl iz njenih oči. Otresla je pesek z mokrih rok in obleke, si j'- popravila robec na glavi in rekla : "Menda -.j tudi ti lačen, ali ne? Daj. kopiji nekoliko, jaz sem že trudu i. .laz vem. da je v temle stojalu nekaj kruha. Ta je danes še nekaj kupčije delal."' Pričel sem kopati. Tudi ona se je zopet v sedla in mi pomagala. Delala sva tiho. Jaz ne vem na kaj sem takrat mislil, ali na kriminalne zvijače, principe moralnosti. o lastniški praviei ali o drugih stičnih stvareh, o katerih pravijo neke oblasti, da se mora nanje vedno misliti. Da bom povedal resnico oziroma, da bo moje pripovedovanje vsaj nekoliko resnično. naj rečeni, da sem bil tako zaptftsljeii s tistim kopanjem iu z mislimi, kaj bova dobila potom te luknje, da nisem mogel na ničesar drugega misliti. Noč postala skoro čisto temna. Megla, mraz iu neprodirna tema ie naju objemala. Veter je postajal hujši in dež je postajal jro-stejši. naj lire j sem cul. da so po jstrelr.ii vdarjale kaplje, končno so postale eelo tako težke, da sein slišal padee kapelj na pesku. Bogve. če ima tale stvar kakšna tla?" je parkrat ponovila moja tovarišiea. •laz sploh nisem vedel zakaj njej i»re. bil sem tiho iu kopal. -"-iaz pravim. br»«rve, če ima tale pe*ek kje kak konec, kaka tla! le jih ima. potem ni vredno kopat. Mogoče so potem deske predebele?— . Kako jih boš pa potem stran odtrgal? Jaz pravim, i da je najboljše, da streva ključavnico, ali net Mislim, da ni po-, sebno močna...." i . .......... ...... . L. Mislil SiCm, da pridejo malokdaj • dobre ideje v ženske glave, toda I kot vidite, včasih le pridejo. Zdaj ji jaz vedno vpoštevam dobre ideje' • in jih tudi izrabim. j | Poiskala sva ključavnico, jaz j sem jo prijel in dobro pategnil ter tudi spulil še prej kot sem mislil, tako, da sem se kar opotekel in se prevrnil po pesku. Trenutek pozneje je reklo moje dekle: "Dobro si naredil, dečko!" I Ena sama besedice hvale, ako pride iz ženskih ust, je meni dra-j žja kot cel govor kakega možke-ga. Toda takrat so bile vse moje misli zaposljene z drugimi proble-' mi; — ne. da bi posvečal kake besede njeni pohvali, sem jo vprašal, če je kaj dobila. Pričela je nekaj prekladati in naštevati: "Košara steklenic — praznih — ena vreča — nabasana s praznimi i i vrečami.... dežnik.... skleda..." Same stvari, ki se jih ne da i vgrizniti. Upanje mi je ginilo. toda kar naenkrat je srce posko- i čilo. "Ah. tukaile ga imava----" i "A?" i "Kruh.... Velik kos, samo moker je.... N^, — to bom pa jaz!" « Velik kos kruha ie padel pred 1 moje noge, nakar se je par trenut- 1 kov pozneje znašla na istem mestu moja tovarišiea. V sekundi so i imeli moji zobje opravka z mo- i krim kosom, ki še ni bil skozi na- j močen; — moje čeljusti so delo- i vale izvrstno. i '*Od tukaj morava proč. Bog- ' ve, kam bi bilo dobro iti', je ugi- i bala in njen glas se je čudno sli- < šal v temni noči, nje skoro nisem 1 videl, bolj sem ju čutil in slišal, j "Tamle je en čoln narobe povez- ] njen. Pojdiva tja." i "Pojdiva. da vidiva!" 1 In šla sva tja in lomila kruli ter si ga basala v usta. Dež je vedno i boljinbolj padal, reka se je vedno f boli valovila in je razsajala, da i se je moja tovarišiea večkrat ozrla. Piščalko je bilo slišati nekje i v daljavi; naj bo v daljavi, samo. { da ni bližje! Srce me je sicer zabolelo. ko sem jo zaslišal, toda po- < miril sem se in naprej žvečil moj t v kos, in deklica, ki ie hodila na mo- s l ji levi, je delala isto. i "Kako ti je pa ime?", sem jo i vprašal. j "Nataša", je komaj spravila iz nabasanih ust. Pogledal sem jo kolikormogoče 1 blizu in srce me je bolelo. Dežilo t je naprej in meni se je zdelo, da 1 se mi iročni obraz moje usode sme- * je mrzlo in skrivnostno. 3 Prekinila je tihoto. 1 "Proklinjaj to življenje!" je t rekla počasi in po glasu sem poznal, da misli, kar pravi. 2 To ni bila tožba. Jasno je bilo, 1 da je stvari dobro premislila in 1 lih doživela in da je prišla do te- I ga zaključka, katerega je meni t povedala in proti katerem ne bi 8 mogel jaz prav nič ugovarjati, ne 1 da bi pri tem delal proti lastnem 1 prepričanju. Ostal sem tiho. ' Vsedla sva se na tisti čoln. I Sedela saa mirno, kruha ni bilo l več ne v njenih ne v mojih rokah. ^ "Da bi vsaj umrla, ali kaj....'*. ' je rekla Nataša, topot počasi iu ' preeej tiho. Toda prepričan sem bil, da dekliea noče s tem meni tožiti. Poznal sem, da je dekliea po- 1 polnoma prepričana, o čemer govori, in da meni le razklada svoje l nazore, svoje misli. — Njej gotovo t ne preostaja drugega kot umreti 1 — sem si mislil. I Mene je njeno govorjenje 11a- s pravilo skoro bolnega. Čutil sem, \ da me nekaj tišči v duši in da bom J gotovo še zajokal, ako bom še dol- [ go tiho. ako ne bom pričel s ka- s kini pogovorom. O Bog. jaz bi bi? * vendar osramočen pred žensko, če ' bi jokal. ' ' Sklenil sem pričeti kak pogo- 1 : vor. ' "Kdo te je pa opraskal!", sem 1 •j jo vprašal, ko nisem imel boljšega. "Oh. Paska..... zopet....". 1 1 . . i j j je irzno in naivno, med- 1 1 tem ko je bil on pek z rdečimi br- < - kami in 11a harmoniko je znal po- I ?. trgovati. On je hodil k njej v "za- I -j vi m I iu ona «ra je imela rada. ker < -i je bil vesel in čedno oblečen. Saj < -je imel vendar suknjo, ki ga je < , < sama stala petnajst mbljev, in po- - tem pa nje«ovi čevlji.... Kratko- • malo, ona se je vanj zaljubila in i on je postal njen "reden" fant i ' I In takoj, ko je tako avanziral. ji je pričel jemati denar, se je napil, potem ji je sempatja še kako pri-j peljal ali jo pa. menda za kratek čas, opraskal. Pa to bi še vse bilo,' — namreč ona ni mogla tega prenesti. da je pričel Paška za drugimi ženskami hoditi. "Jaz nisem nič slabša kot so druge.... Tako. ta eigan se z menoj norčuje. Pred par dnevi sem naprosila gospodinjo, da bi mi dala en dan prosto: dovolila mi je in sem šla na njegovo stanovanje, kjer je bil z Danko, oba sta bila pijana kot kravi. Rekla sem mu cigan, baraba, goljuf in druge take priimke. Potem se je pa spravil na me. me tenel, opraskal, pulil za lase itd. Toda to ni nič, ako I mi ne bi strgal moje obleke. Bila je popolnoma nova jopa. dva rublja sem dala zanjo prect dvema dnevi. Zdaj ne vem, kako bi šla nazaj---- O, Bog. kaj naj naredim?" Zadnji stavek mi je presunil dušo. — I11 veter je tud tulil, da je bilo se mueneje. — In mraz.. brr.... in dež. Moji zobje so kar plesali. Ona se je tudi vsa tresla, bila je prav tik mene. da sem jo dotikal in ji videl v lepe oči. napol objokane. "Hu, ampak vi moški ste cigani. barabe, vsi skupaj niste drugega. vsi sle enaki. Oh, če bi mo-i?la vas vse skupaj streti z nogami in vas osuvati, da se ne bi nikdar reč ganili! Če bi videla enega od ras umirati, bi mu v obraz pljunila---- Hudiči!---- Pridete naokoli in prosite, melodujete in ma-liate z repi kot ponižni psi, kot L>si----psi! — I11 ako se vam kaka šema uda. jo pa trpinčite. Po njej hoditi, smatrate jo za slabšo kot za psa.... Hudiči!...." Govorila je mirno, neprisiljeno, iz njenih besed in njenega glasu jem sklepal, da 11c sovraži "hu-ličev." Meni je bilo neprijetno, sitno, nenda bolj radi mraza kot radi govorjenja moje nove znanke. Tresel sem se in zobje so tolkli, la je bilo ioj. Naenkrat sem začu-:il dvoje mrzlih majhnih rok, da jo se mi pritaknile; eno sem čutil la tilniku, drugo pa 11a obrazu, m lek mehak, skrbeč in ljubek gla-iek me je vprašal: "Kaj ti pa je?" Jaz prvi trenutek nisem vedel tdo jc, nisem mogel vrjeti, da je o Nataša, ki je šele pred eno 111I-uito rekla, tla smo vsi skupaj ci-*ani, barabe, hudiči in bogve kaj te vse. katere bi ona najrajše z logami strla. . Toda ona je na-laljevala ljubko in mehko: "Ali te zebe? No, povej, če te :ebe. — Ti si pa res lep. sediš tu-cajle, trepetaš od mraza, ne da bi »esedo bleknil. Zakaj mi j>a nisi >ovedal. da te zebe? Vlezi se na la---- no. daj, daj, vlezi se in itegni noge----Tako. da____Daj :daj tvoje roke okoli mene.... 10.... objemi me.— Tako, da; 2daj boš menda gorak. In male jozneje bova ležala pa tako, da si >o\a tiščala hrbte skupaj____Taco bova že prestala to noč. jutri >0 pa kako drugače.... Ti. fan-e, ali si pil? — Si izgubil delo' — A beži beži, to ni nič...." Ona me je tolažila.... Ona me e hrabrila.... Naj bom trikrat proklet! Koli to ironije je bilo v enem samem lejst vu! Samo pomislite! .Jjiz sciu I >il prav v tistih dneh v neznosnem 1 iremišljievanju o našem socialnem sistemu, sanjal sem o reorganiza-:iji cele družba, o političnih usta iah: bral sem knjige, ki so bile nenda od samega vraga, posku tal sem postati kot so rekli neka eri "močna.aktivna sila". In tu iaj me je dekle grelo s svojim fc>-esom, in ona je bila najbrže ničvredna kreatura. Jaz nis^in mislil ia bi pomagal njej. medtem ko ui je ona takoj pomagala, in k« >ein mislil na to. sem pričel pre nišTjevati. če je res kaj. s čeinei t>i ji lahko pomagal. Oh, prič.-l sem že upati, da je *ela stvar neprijetna. nemogoča 11 absurdna sanjarija. - . . Toda vraga! To vendar nisem mogel upati, ko sem čutil, kako je l»adal dež. ko sem čutil po|e«r sebe črnsko, ko s/iii vendar dobro čutil. da se mi poti obraz, vsled njenega lahnega dihanja----Kako jc !>ilo to neprijetno!____ Vihar je tulil, dež je udarjal 11a trhljene tleska čolna, valovi so pljuskali preko brejjov reke. in midva sva ležala, objeta ter se branila mrazu.... \\e jc bilo tako kot sem i'util in videl, toda prišli so vines trenutki, ko a?ui resno upal, da so vse skupaj le sanje. Solze ho mi pričele teči iz oči in zdelo se mi je. da te solze nekako imuvajo tugo, ki mi je ležala s I i srcu.... In Nataša mi je govo-. rila: •j "Oh, ne bodi no tak, ne jokaj ; vendar.... Beži, beži____Jaz ti ^preskrbim jutri kak prostor, da se ti ne bo treba tukaj vlačiti, če ■ ne moreš drugam iti____ N^ jokaj vendar----Bog ti bo poma- •,gal in mogoče boš jutri dobil kako delo____" In poljubila me je, poljubila me je še enkrat, in še, in zopet.... dolgo in srčno.___ To so bili prvi poljubi žensbj. ki mi jih je bilo do takrat življenje dalo, in----res.....bili so naj slabši poljubi. Dozdevalo se mi je. da čujem i>jeno šepetanje, ko me je pričel obj?niati spanec.... Tako sva ležala tam do jutra. Dež je neprestano udarjal na čoln iu to je vzbujalo žalostne misli. Vihar je pričel žvižgati skozi luknje razbitega čolna, nekje je pa neka napol odtrgana d;ska vdarjala, da je bilo vse skupaj še mučneje. Valovi reke so pljuskali preko škarpe kot bi hoteli nekaj dopovedati svetu in bili pri tem brezuspešni. Sicdela sva pod čolnom iu se tresla vsled mraza---- Nataša je sedela v enem kotu, z rokama je objemala svoja kolena, brada ji je slonela na kolenih in gledala razburkano reko. Oči so ji bile velike, čiste, oila ,fe res lepa, le tiste praske so jr kvarile obraz. Rad bi kaj govoril žnjo, toda nisem vedei o čem bi pričel. Ko se je popolnoma zdanilo, sva zlezla ven in šla proti mestu.... Poslovila sva se kot prijatelja Videla a? nisva nikdar več potem, kljub temu, da sem jo iskal po tistem kraju več mesecev., iskal sem 0110 drago Natašo, s katero sem prebil 0110 jesensko noč, katero sem ravnokar ppisal.... Ako je Ž!2 mrtva, jo blagru- jeni!----Naj počiva v miru! Ako je pa še živa, naj vlada mir v njeni duši! To in ono. V novembrovi številki "Pearson's .Magazine" je izšel nek članek oziroma povest o nefki irski deklici, katero so baje airglešski lastniki v Dublinu trpinčili itd. Kot zdaj vodstvo tega magaci-aa nstznanja, je temu magacinu prepovedano priti v javnost v Kanadi. Kanadski cenzor sicer ni povedal, da je ravno raditega, toda urednik magacina pravi, da ne more biti ničesar drugega. "Jaz sem se trudil, da sem pri-lašal vedno nepristranske članke, " la nisem pisal ne v prilog enemu, ne v prilog drugemu", je rekel urednik Hadlev. "Poskušali smo biti popolnoma nestramski. toda na nase veliko začudenje smo dobili od postntastra Morgana obvestilo, da naš maigacin nima do •?toipa v Kanado." Resnica v oči bode! # # * Scrantton, Pa., je v nevarnosti, ia se pogrezne, kajti kot pravi "Kaaisas Oitv Times", je mesto Že spodkopano, toda ne naravnim potom, temveč to so storili pre-' mogarji s kopanjem premoga, ki ^e nahaja pod mestom. Več hiš je že izginilo pod zemljo, toda dozdaj 111 bilo izgubljeno se nobeno življenje. Lastniki promogorovov so postal! i zadnje čase taiko nt-dvaamii, da se že na postavo, ki jim prepoveduje izpodkopavati kraje, kjer stJinujejo ljudje v velikih množinah, ne ozirajo veliko. | L-ujtniki taniošnjih rovov niso ialjčasa pustili v rovu nobenih tujih inženirjev, temveč so zaipo-•iljevali lc nevedne delavce, ki so ie rili in rili jhmI zemljo ter na ničesar drugega mislili. Zdaj mesto to ve in bo posku-salo toinu 11a kak način odpoiuoči. Zazda'j imajo skoro edino sredstvo. da nalože na vsako tono premoga velike davke. * * * Iz Šviee se preko Pariza poroča da je iifik zavezniški zndeo-plov* e vrgel nekaj bomb na .ju i-vatni vlak nemškega kajzerja. Njegove boinbe sicer niso imele tispeha. kaskršnega Hi >i želel oni zmkoplovee in sploh vsi zavezniki, kakor tudi drugi, da bi narfu-reč bomba končala kajzerja, temveč je ubila le strojevodjo. No, toliko je zavezniški zrakoplove« dosegel, da je dobil nemški kajzer nekoliko občutkov, ki «0 bili gotovo tslieni onim, ki jih imajo zdaj že več kot dve leti njegovi backi. Trrtba l>i ga balo večkrat za- ______ #aV __________ ! Poročilo se je glasilo: "Hin-j denburg je obedoval s kajzer ) jem." Oh, da. toda v Berlinu, ne v Parizu. Iz Nemčije je prišel nek Ameri-1 kanec, ki pravi, da niso imeli! Nemci še nikdar tako zdravih že-j lodeov kot zdaj. ko morajo napo! stradati. Ni je slabe stvari, da jae bi ime-j la kake dobre posledice. * « * 1'nheH States Steel Corporation je napravila v čet>*tletju, ki seje končalo s 30. septembrom zopet rekord. Surplus v tem četrt let ju je bil $52.000,000. To se pravi. da bodo dividende zopet po viŠ"j:ne. Iu delavci? * » * UHetna Amalija Kogelj iz Čerk 1 nice >se je zaljubila v kt«ren^aške ga ruskega vojnega v jetnik a. To je bilo lansko zimo. Sedai je pri št 1 sad te ljubezni 11a dan. Za t' dejanje je pa zvedela oblnst in j< obsodila zaljubljeno Maiči na »'. mesecev ječe radi prepovedaneg: j občevanja z vjetnikom. ("Sloven-' ski Narod" v Ljubljani, 17. sep-j tem bra.) * * * Ljubljanski "Slovenec" je 11. septembra prinesel sledečri. skoro nevrjetuo. Pnla menda resnično j novico: "Iz Liigana (Švica) naznanjajo navine, da je italijanska vlad.*; otvorila šole v vseh onih krajih. J kjer šo bile poprej šole. s sloven I skim poukom. Za učitelje so n^ « stavljeni Slovenci." * * * Kar se tiče finančnega stališča,} je Nemčija na veliko boljšem ste i lišču kot vse druge države v Evropi. ki so zapletene v klanjat Nemčija bo lahko po vojni rek la, da so vsa tisti posojila razveljavljena in tla ne bodo državljani nikdar več videli tistega de na rja. Drugače bo pa drugod, reeim • v Angliji, kjer je naredila vlada že velikansko svoto dolga v Z d ni ženili državah. To bo treba plačati. * * * Nek prijatelj nemškoga j;t ! torja" lioelk --ja, ki je bil — ko" znano — ubit v boju z nekim an-! gh škiin zrakoplovcem.* je napisa! j za nek newyorski list pismo, v k:1 1 terem pravi, da je tokom te vojne i govoril žujini. Ob tej priliki mu je baje Boelke rekel, da mu "j • žal, da živita izmed šestindvajsetih zratkopiovcev. katere je 01; spravil na tla. samo dva". No, če je res. da je to reke!, po-j . '1 tem je bil človek, vojak s človeškim srcem, ki je hrepenelo po ča- • sti in slavi. Listnica uredništva. ! i ■ 1 Stavkar v St. Louis okrajni je-! či, Dulutb, Minn. — Vaš dopis; smo prejeli, toda ga ne bomo prej priobčili, da nam dokažete, da jc^ vse, kar pišete, resnično. # G'udno j j se nam zdi, da pišete iz ječe, tod J Vaš pise-nflki papir je čisto naval ! den. kakor tudi koverta. melte i| ko dobimo iz ječe navadno pisma] pisana na jetniškem papirju. Poti ; pisali ste se "Naročnik", tod:' v j naših knjigah nismo našli Vašojiaj : imena, gospo,! Frank Praznik. — j Toraj pišite, kako je s stvarjo! J. L., Chicago, 111. — Vaš pismo bomo priob'-':li koncem lega j tedna ali pa pričet kom drugega. J Prvo pismo, namreč 01110. ki ste ga Vi spisali, se /elo. zelo razlikuje jod tega. ki s-m ira raTO ^ ,-s po-! slali. Mi smo Vas pot«»ni lis;nice j prosili za original, kajti t tkili sl t-j čajev smo že več imeli, da si .je kaka glava kaj s ičnega L-.m:s4iIa. Priobčili bomo pismo, katero je pisal oni Vaš prijatelj, ne pa on«., 1 katero ste nnpis.t!i \ i "na potilagi I njegovega pisma"'. John E.," Milwaukee. Wis. — V-odgovor na ViLš.- pismo Vam poročamo, da nam ni anano. ako je v Scot t da le. Pa. s-vm. Ako bi bila. bi nam že gotovo k. k rojak sporočil. Rojakom v Scottdale, Fa. — Rojake v tem kraju prosimo, da nam naznanijo, ako je pri II. C. j Friek Coke Co. stavka, ker zadnji čas je nas že več rojakov vprašalo, ako nam je znano, če jo tam stavk i, lajti ta kompanija išče delavce. Kdaj bo konec? Ves svet napeto pričakuje konca najstrašnejše vojne, kar jih pomni svetovna zgodovina. Vsak človek premišljuje, kdaj bo konec tega strašnega klanja, kdaj se bo ljudstvo toliko izpa-metovalo. da bo samo izrazilo svoje misli in želje ter se ne bo več pustilo diktirati od svojih kraljev, cesarjev, diplomatov in državnikov. Ni dovolj, da bere človek samo dnevne novice, pač pa mora dobiti tudi nekak pojem o notranjih zapletlpajev v raznih državah, o raznih političnih spletkah, o vzrokih sedanjega klanja, ki ko le površno omenjeni v časopisju. O vsem tem razpravlja na dalgo in široko naš "SLOVENSKO-AMERIŠKI KOLEDAR", ki se že prav pridno tiska in bo v najkrajšem času izšel. Ker letos ni mogoče dobiti iz starega kraja nobenega koledarja in nobene pratike, je 11-mevno, da bodo posegli po njem vsi ameriški Slovenci. Ker smo ga tiskali le omejeno število, narqfeite takoj. — Cena je isto kot lansko leto. "SLOVENI0 PUBLISHING CO." 82 Cortlaad St., New York, N. Y, HARMONIKE boOlsl kakrguelcoU vrsta isdelnleza ta popravljam po najnižjih cenah, a lo trpežno la zanesljivo. V popravo zanesljivo veakdo ivxSije, ker ses is nad 18 let tukaj v tem pošlo in nedaj v ivojem lastnem domu. V popravek vcamem kvanjske kakor vse rtrnga Marrnontke ter mčuiiaiD 00 rieln ka-koršno kdo sahteva brea nalaljnljj rpnutanj. 1 JOHN WENZ1L, 1017 Ka** eZnf gt„ Ctevebuel Mk ——- j Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za ijeslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej onrnex-na slovensko unijsko tiskamo 'Clevelandska Amerika' Mi Uddnjemo vsa drnštrene. trgovske in priTmtnt tukorinc. Nate tiskarna je najbolj Moderno opremljena izmed rseh slovenskih tiskaren ▼ Ameriki Pišite za cen« vsake tiskovin• Mm, predno se obrnete kam drugam. Pri us dobite lepše, cenejše in boljše tiakorine CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA «119 ST. CLAIR AVfe CLEVELAND. O Slovensko nttoliiko pod p. društvo svate Barbare e „ ■ ,a | ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKI. Sedež: FOREST CITY. PA IwAaipm ii'MU dm* 21. ftsoaiji 1902 * driavi Pemyhiw. 6LATNI CKADNDat l*MaM*an JOŽST PETHRNML, Box M WUloeS, Pm. 1 podpredsednik: KARO L ZALA&, Box 547, Forest City, Fa* EL podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 836, Bock Bprlmse. Writ Tajnik: JOHN TELBAN. Box 707, Forest City, Pa. KL tajnik: JOHN 080LIN. Bex 492, Forest City, Pa. ■Isgainlk: MARTIN MUHlO, Box 637, Forest City, Pa. yiit'iilmij J OS IP KAT.AR, 1004 Nortk Chicago Bt, JoUfl. UK TIHOTNI IDKATNIKl m MAwarn rvwtx 909 Obleaa* Bt. JsUsl Ilk MADZOENI ODBOBi j i Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St H. H., Plttstnug*. Pa L Btdsomlk: JOHN TORNlC, Box 622, Forest City, Pa. J n. aadaornlk: FRANK PAVLOVClO, Box 705, Cooemaoah, Pa. , IXL »ttltunlfc; ANDRUJ SLAK, 7713 Issler Ats, Clerelajad. Ofcl* POROTNI ODBOBt 1 Predsednik: MARTIN OBRBŽAN. Box 72. lut Mineral. L pcrotnJk: MARTIN ČTEFANČIČ, Box 78, Franklin. Kana. OL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Dar son Avs* R. F. D. L «mt> 1 .mid. Detroit, Mich. UPRAVNIODBOBi Predsednik : ANTON EOČfflVAR, R. F. D. No. 2 Box UH. Brld|»psst. O, I. airavn'Jt: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton. Pa. ( II. »pravnik: PA VRL OBREGAR, Box 402, Witt, I1L •ft* Pftuuf *** m PC*UJa3° L lTa» Telban. P. O. Bsx m. PsW j DroltTSM glasu«: "fLlI IllODX?* Iz modernega sveta. Roman. Spisal Fr. S. Finigar. (Nadaljevanje.) "Kaj si n.Lslil? Stnno te po-z we!" "To liočeili!'' * * ^ Vi i .sproj u«*s? Saj si bil na Ihmajai principielni na-sprotiiik. boyaf*' lieži, beži — prieipielni nasi »rot ji i*k ! Saj sem .še danes. Ali takega razposajenega, fantička je treba nabiti, da je priden!" "Meni je zelo neljuba ta stvar!" Zdravwik je bil razburjen in ji' hodil po sobi. "Tega bi ne bilo troba. dragi moj Lukec!" "Ne bodi mila Jera in ne stuli mi <>Uraza v pube, kakor bi tuhtal. koliko funtov so tehtali Aristotelovi možgani. Panneteu bodi in t ruti n lepo eedno h va ležem. Daj ae piva! l>a Semena nahrulim, to sem sklenil že za-dnjie, ko si mi pravil o vajinem, ljubeznivem razmerju. Jaistio je pu, da bi bila vidva prej ko slej treščila skupaj — morda že danes. In ker se misliš ženili, bi bilo vendar £>koda tvojega liea, če bi ti ga Seme ray.ee-hal. Zato sem si Semena izposodil danes jaz, e ni umiril. Zadeva um je bila zelo neugodna. Ža-ljr. Sltr^a je sel nekaterekrati po zvitukanih iHJ&ili v parku. Skozi grmirevje. ki je šele poganjalo P41»j". je videl Pavlo, ki je sedel« na su'invu in pletla. Večkrat je prt nehala in položila pletenje v uaro« j«, potem se pa zamislila nekam v daJjavo. .lasno sohiee. vjorna postava Pavle, neko |*>-ml suhtu razpoloženje je vleklo /.<1 ravnika vedno bolj proti klo-piei, kjer je sedela, gospodična. Krog drevja je že | »o ve val probu-jajooi vaduh, |x*d lubjem je vrelo, nekateri |Hiplki »o že počili i«i komieu drobnega 4 ixl a je pogledala iz zavo^ ka. Kar naoukrat, kar rez noč i bo prišlo, z<*šu uielo bo Ln ve« pailk bo veuičan z iitLadim živ-Ijenijeitt. Tcdaj je misiii Vinko, če ni 011 to grmičevje, ta k^wtanj. cma pla-Tudi siu čuti v tebi, Ua ae , nekaj razvija, da zahteva v sobi-eu njegovega življenja pomladi, ki ho vsa posuta s cvetjem, ki prežene tiho osamljeinje in za'poje 0-b njem kot tisoč škrjaačkov nad mokrimi brazdami. In ]»ogle,pod doktor, vi me no bo-red njim vso le{>oto svoje bo-gate narave. ^ inko s** ji je priklonil, ona je zai d. la, hitro skbmiLa slavo in 01-i natpol zatprla. Tedaj ji je zdrs-, nil iz naročja klopčiček in je ipa- | del na tla. Uba hkrati sta segla ponj in ob tem sta se srečali njuni lici ter se d«rt.aiknili roki. Oba sta čutila nekaj skrivnostnega — oba je spreletelo kaikor iskra pri-hct.iajoče jKipoanane bodočmiKti. In vendar sta se oba zatajila in zagrnila eez sree, iz katerega je silila resniea na dan, vsakdajiji. j pog(»vor o bližajoči se pomladi in I o rožah — — —' XVII. Slednjič ga je vendar pričakal Adjunkt P rosen ee je stopil v kjrviU"no z izredno trdim koi*a-kom. da se je obmb-.je pri vratih ozrlo in mu jK*gledalo v obraz. Adjunkt je imel čelo med obrvmi zgubasiio. dolgi brki ošteuo , naklestil ter se ti smejal v peist. \ Če se česa lotiš, moraš stvar naj- i prej ianajti. Tvoja sablja je bila pa' pinceta. V tetinih se pa liava-ij diš toliko, da nasprotniku j>i*av l»ripiavjio paiuoliš glavo pod udarec. Jaz sean se uril pet let in ni ti:1 neznano, deset sabelj za-:! ; ]>oivd st ivalo po tleh, če sem bil dobre volje. Zato o tem kratiko in malo molčiva! Bodi mož, pusti J ozire iu ostani pri principih, pin-eetali in stjm^)ih — kot zdravnik, je najboljše zate in za druige. In ' če imaš principe o socialnem gi- ' banju — udejstvuj te; imaš tudi ' prav. .Sedaj te .pa lepo ponižno • prosim, a;>rosti mi to lekcijo. I Prav najbolj obloženo drevo trebuje kolca. da se ne ;|K>lomi! — Zau. še eno limonado!" "Nikoli aiisem &apiral vrat- pametnemu nasvetu pred nosom. Ali ta stvar je in ostane sitna. Je še , drug vzrok. Morda ibi bilo bolje, če mdičim. Vendar ti razodeneni, ker ti največ zaupam!" Adjumkt je izpil limonado in si popravil bi'ke. lioka e mu ni več' tresla od iuLporne vaje, obraz je izgubil rdečico in bil zopet zago- : relo bled kot sicer. "No, in ta vzrok?" "Pavla." "Alia, sugestija! Zato prihajajo oziri!" "Odkritosrčno ti povem, da se;-v meni nekaj vrši. česar se bojim, j In vendar se veselim tega Strahu.; Prijema me s čedalje večjo silo." "Govori brez oviivkov! Čedalje btrfj si zaljubljen v Pavlo. Saj sem » te dosti drastično opozarjal. Tega tnisem mislil, da še tu vname«. Saj pravim —: vraig je v ženskah, i . Najpametnejšega fanta obnare. iPOfdMO. fio-1 vori, kaj je! Morda še ni prepozno." 4'Prosim te, bodi resen! Doslej še ni nič." "Pravzaprav že preveč! — Dalje!" "Ko si se predvčerajšnjim, vra-j čal od mene, sem govoril s Pavlo v parku. Bila je talco naravna, da sem prepričan, da je njeno moderno vedenje le gledališče. In kadar igna, je sicer lepa, človeka očara, ne ogreje pa ne. Toda zadnjič jt? bila brez maske in tedaj je krasno bitje, kres, ob katerem se moraš vneti. Sicer se nisem izdal ne z besedico, a rodilo se je tako močno hrepenenje, da je težko prehodim! Kaj sodiš?" "Na kolenih te prosim, ne bodi naiven! Žensk ne poznaš čissio nič. Ko bi naša domovina imela tako iaberne stratege, kakor je izborna za svoje zmage zadnja ženska, naša vojska bi bila večna zmagovalka. Veruj mi, če bi pri šel pred Pavlo človek, ki ima počesane lase na desno oko, ki hodi z naprej nagnjeno glavo, govori letno in trudno, pri petindvajsetih letih kakor polomljen starec, pa če bi ji kazalo iu bi ji ugajal -— Pavla ne bi bila nikoli naravna. Zato ti rečem odločno: Pavla ni ssate!" . "Ni?" Dr. Sluga je zategujeno in sko-ro žalostno izgovoril to besedico. "Ni! To je moja zadnja beseda. | Če si ravno pri vodji, ljubi jo le, samo potiho, v srcu, v zadnjem temnem kotičku jo imej in ne iz daj se nikakor. Ljubi tiaiko, kakor mladi petošolski poet je, čez ulico, ko se zvečer zakleneš, ji pa de-klamiraj visoke verze, da ti od-leže!" Vinko se je zamislil, adjunkt je obmolknil iu segel ]x> časnik ter čital uvodni članek. Dolgo nista nič i spregovoril a. "Plačam!" Adjunkt je porinil tlaiku in izginil v vrvežu ljudi. Zdravnik se je vrača* amišijen proti domu. lzpoznal jc da ga je vrglo kar čez noč v neugodno zagato, da so se njegove visoke in idealne misli razblinile v neko megleno daljavo, v srcu je pa vstala samo ena želja, zavrelo je edino koprnenje, ki je bilo mogočno in nemirno, a vendar še tako mračno, da je blodil v tej senci kot potnik brez steze. V trenutku bi ibil dal vse nazore, vse svoje stremljenje samo za en pogled iz Pavlinih, oči, kjer bi mogel brati, da je adjunkt lagal, da ne sodi po pravici. Semenu bi vse odpustil, desnico bi podal vsakemu, ljudski .bi trkal in pil v družbi, samo da bi še enkrat stal pred Pavlo, da bi ji še enkrat padel klobčič iz naročja in bi ga on pobral, pa bi se ga dotaknili njeni kodri in bi v vetru šepetali njegovemu srcu: Ni res! Ne veruj! Zate sem, samo zate izbrana in list varjena. vdana in zvesta brez konca in kraja! Prišel je do tovarne, pa ni mogel skozi vrata. Nazaj je moral po tisti stezici, kjer je sedela tedaj Pavla. Nemtai in prazna je stala klopica, nad. njo je brstelo 1 >op je in hrepenelo po soLneu. Virnko je šel mimo grmič j a in mimo klepice. Njegove oči so izprase v ale drobne listke: Ali res ni zame? Veter je diluiil, lansko listje v grmu je zašumelo in mu od govorilo. Šel je k šumeči vodi. Iver je plavala po hitrih valovih. Naenkrat je zašla v tolmun. Valovi so jo zgrabili in začela se je vrteti, pot ji je bila zapita, izhoda ni našla iz vrtinca. "To sem jaz!" Vinko je stisnil ustnice, na lieu se mu je zarezala mračna poteza., ki lega na obraz človeku, kateri vojuje veliko vojno sam s seboj. Sel je ob vodi dalje brez cilja in namena. * Vmi< m* je o mraku, i^za gora je vstajala uoje Zvon. 3. "Oj ti črna ciganka Marija",} D. Ipavee. poje g. Kudolt Trošt'.; 4. Na planine", poje moški' zbor Slavca in Zvona z bariton-solom g. Rud. Trošta. 5. '•Hrvatsko prelo". igra tamburaški zbor. 6. "Mesec v izbi", A. bajovie, poje g. Rudolj: Trost. 7. "Oblakom", A. Nedved. poje Z veu. 8. Prosta zabava in ples. Vse vljudno vabi Odbor. IŠČEM ŽENSKO za gospodinjstvo; imam tri neoil-rastle otroike. Vzamem tudi mati ■z enijn ali dvema otrokoma, Slovenko ali Hrvatico. Plača po dogovoru. Frank Zupani, Box 124. Mary vil le, 111. _i 2-3—11)_ Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANCA ZADNIK, podomače Klančarjev, iz vasi Pregarje. Kdor ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom zelo hvaležen, ali imj se pa sam javi. Victor Tomažič. Box 1, Camp 39, Clieat Bridge, AV. Va. (1-3—11)__ Iščem prijatelja MIHAELA KAPEL. Doma jo iz Iške vasi pri' Ljubljani. Pred 10. leti sva bila1 skupaj v Monessenu. Pa., in se-' daj se nahaja baje nekje v Co-j loradi. I*rosim cenjene rojake,' če kdo ve za njegov naslov, da1 ga mi naznani, ali naj se pa sam' javi. — Anton Grezuti. 11 IG Franklin Ave., Youngstowii, O. (2-:j—lit_ Rad bi zvedel za naslonr JOSIPA POLSAK. Pn^i dvtJiua letoma sva bila skupaj v Caii nbrooku. l*a. Prosim eeaijene rojake, čf kdo ve za njegov liashvv. da mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Frajik 31ramor, 333b St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (2-1—11) Rada bi zvedela za naslov svojega brata LOVRENCA ZUPANČIČ, doma iz vasi Stan, fa:a •Mima na Dolenjskem, ki se je večinoma nahajal v Jolietu, 111. Nadalje želim zvedeti za naslov svoje sestre NEŽE OOR-JCP, katera je nekje v državi PeiuisyLvaniji, in za IGNACIJA G OR J CP. Vse prosim, da s- mi v kratkem javijo. — Frances Zupaaiieh, 723 N. 9th Street, Shebovgan, Wis. (2-3—11)__ j Rheumatizm j zdravi se lehko sam dama.' V spomlsiii IMCJ >-»>rn »rtirl nic- ! tem šele boste poslali zani en do'ar. J az nočem vašega denarja, dokler niste c«r»l-noma zadovoljni pa poslati. Ali ni tako : pr»v?IZakaj Je trpeti, ako se vam nurii brezplačno popolno ozdravljenje. Ne od- i lašajte. pište še danes. Označite H. Jackson, No. 022C Gumev ! BWg-. Syracuse. N. Y. 1 Mr. Jack eon je od gov ret n. /~oinja izjava resnična. ' ' - - - - - - - - - ^ —— .. ^ pozor! POZOR! • ► , VABILONA | ; p^les^HLo veselico, ' i ......katero priredi...... ; SLOVENSKA MAXH0M GODBA ' ^ v Johnstown, Pa., * i dne 4. novembra 1916 v dvorani društva <4Triglav" [ i na Ohio St. i Tem potom uljudno vabimo vse rojake in rojakinje, kakor > i tudi brate Hrvate iz Johnstowna in okolice, da se naše veselice i v kolikor mogoče obilnem številu udeleže. Mi bomo znali ob i enakih prilikah tudi upoštevati. Torej fantje in dekleta ne po- i zabite to priliko, ki se bo vsakemu prožila, da se bo zasukal ka- * 4 kor mu drago. Godba nam bo igrala mnogo krasnih komadov * i pod vodstvom g. Joe Rogel. Za sveže pivo-in dober prigrizek bo * ^ dobro preskrbljeno. * 4 Vstopnina za moške $1.00, dame so vstopnine proste. " i Torej na svidenje v soboto, dne 4. novembra I ^ Odbor. * ■> m 9 m mm mmm^mnm wTlaf;o. | Naše geslo: "Dobra postrežba, nizke cene". 5 5 Rojakom iz okoliee se prii»oroe:imo, da nas obisoejo, ko pridejo v d ^Pittsburgh. m [ h KD0K S»; NI »KAL, NAJ |] IIKKK! I'lnl knillillii Je l/.Ma zelo Zli* f nliulvu knjiga ! I HIPNOTIZEM 1 I ' riHloluif knjkr ilnxiliij -> nismo [ f^l lini'll \ sluvcii'rini, ni' tiil.iij. ne [ »t«rem kiMiju. \' njej so nukrni- f jjj ko todll dovolj llnl. rilo 111 jnsiio [ v^jj M|iisitnl vsi j toja v I Hipnoli/ina Iu [ kdor Jo prelierc, ilnM vpogled v J gj nov svet, o kit tereni mu J(» Min j il vrne In ilfilii! ho (l(>iuii' i in- || §[} m). Naročajte pri: ti B 0 ^ "SLOVENSKA KNJIGAUNA". | cj P. 0. Itox Kill, New York, N. \\ E ;----------------- - ^ Raj je vojna? | j Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni- \ ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v - resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne j ; so njene grozote. { * Največja zlotinstva \ i ' J | kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Ev- ( ropi. Ljudjs stradajo, trpe in umirajo ter zastonj ; i čakajo rešitve. i j "Boj proti boju" ? I to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajse- j tega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be- \ sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo j in ukrenejo, kar je • \ slabo za narod. i i Med ameriškimi Slovenci bi ne smeio biti niti • enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice ! Berte Suttnerjeve { I "Doli z orožjem!" Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov. - _ - ! Slovenic Publishing Company i 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. i______ I Ali vam še ni zdaj znano? I s) "■ .j |j 'la pija t a i: i kjer dobite najbolje in najceneje." T;-.ko aif:sto je s&mo-eao v ) \.'i.-TiKi . • rrL'ovin.t lir.-nian i « v Pittsbtirtfhii Pa v ijj iv . - :.;/, -j slekle." i cenik 4 -* •*•'<> a': '■: - Iv A: >> T ?.->.■■ ■ iuj»' $1 T". N'ajfinlji K.u.mt-l nfi hn^-v. - j 'I I ' r" • !'!■'•• K < • r:>i-n ' t« ^ v. ... . . .v«. C. iu'ŠtT*i 1 ■• 1 "" • ' >v " r>*" r>" ' iralon.....................»ZfiO df. f5.U0 | 'II ; ' I i • . ; . .v ' • - ;>»•■. •/_'* j». Jia' >hi 1 n-. i>«M(. all nl»-0e. iMmiwu-' vino . .$1 ■«» iraU<11 ali vee. ;|j 1-' ' \ \ X K .V *» rž- . -a: ..........; Sladki l<,kajeo. t'ai. .n ................ ^ .'/J do RllO ! L r . j Fini zelo Temu! rum. trali n..............nj-S-Wkt : \ ' . , . >_ mi . - pni v:i rM,revi>-ka jm' s : ^...rM«. $4 o«> in $5.00 | ' " ' n ' • • "'• •'.....*-rj> ' Vf-i-k. žganje. paP-u ....... . |n $4.fw? i Vt ' 'a ' : ■'■• r«»>ke pri naro- ilu od •f'-'i.OO ah vee m- 1 V. v Y ,rk:ow Iv Chi ii J • -ir \ t-.r:por.- • n-in pi^inu ali "k-.pr'->nim Mi»ne\ Ordernra ' Prihranili boste, ako kupile pri rtv.*, ker nd riirr.arao agentov. J BREMAN & OSGOOD j, T 12 Fullerton St. PITTSBURGH, PA ! J J S I P ? P A A L. '. .,<• ;■ ?. I_____ s; ' ''K'"'"> V 1 \ .\ J L" 1 S \ v.'< i\'I .IKN'A I. FT A 1 " j XI I« I«, Kraszewskis { UMIRAJOČI. ZGODOVINSKI ROMAN. I X (Za "Glifl Naroda", priredil •I./T.) ¥ (Nadaljevanje). — Xa kmetih jc* dolgočasno. — Nobenega razvedrila ni tam. — Sploh ničesar. — Pomisliti moraš' da ni tvoj oče zadovoljen s teboj in s tvojimi prijatelji. — On je sila delaven človek. — Dela iz dolgočasja. — Kaj bi počel, če ne bi imel nobenega dela. — Torej ti nimaš res nobenega opravka T — Ne rečem da ne. — Pijem, ženskam dvorim in igram bilard. Opravila je torej dovolj. — Ali bi izpila kozarec groga? — Hvala. — Ali pa kaj drugega T — Ne, ne. — Kako. dva žlahčiča, dva sorodnika bi šla snliib jezikov narazen? — Ne. strie, to bi ne bilo prav. to bi bilo v protislovju z našimi tradicijami. — Toda, prosim te.. — Oprostite stric. — Meni je čast naše hiše in družine. — Ali .-»te bili ak pri očetu? — Da. danes zjutraj. — Dal vam je žganja in klobase, kaj ne? — In to žganje ste pi-! li? — Prepričan sem, da vas še zdaj žgejo ustnice. Pozvonil je s tako silo, da je takoj prišlo v sobo pet natakarjev, j; — Poslušaj — je rekel prvemu — vaš gospodar ima neko ogrsko] ■vino, ki je staro in sladko. ! i — 1 )a. vaša milost. j, — Prinesi tore< steklenico in dve časi. — Caši dobro omij, vino j pa mirno nesi. J j Natakar je odšel. — Le pomeniva se striček. — Moji tovariši spijo, ker sq zavžiliP preveč dobrot. Gozdowskemu >e je mladenič zelo dopadel, kajti tudi 011 je bil ' prijatelj dobre kapljice. — Kje pa stanujete, moj dragi strie? — Na lastnem posestvu? — Ne, jaz nimam lastnega posestva. Jaz sem že dolgo časa oskrb- i ni knezov Branskih. j j — Knezov Branskih? — Jaz jih poznam. — Posebno kneginjo Štelo in njeno prijateljico Antonijo Zurbo. — Kneginja je krasna,) naravnost očarljiva. — Gospodična Antonija je kot zrela češnja. — i Oprostite, s'rieek, ali ste vi poročeni? ji — Ne, jaz sem še samec. J — Pa niste zaljubljeni niti v kneginjo, niti v Antonijo? J (Jozdowski se je zakrohotal. * — Kaj ti ne pade v glavo! — Jaz sem vendar star. — Kneginjo i se lahko ljubi le kot zvezdo na nebu.... Iz daljave. — Gospodična * Antonija je pa malo premlada zame. s — To še ni nikak vzrok, da bi se človek ne zaljubil, dragi stric.j Kratkočasno je in nikomur ne škoduje. j i — Nikomur ne škoduje? ! — Seveda ne. — Možki pozna žensko in svoje lastno srce. Natakar je prinesel čaši in tokajca. Siguiund je vstal. — Na zdravje mojega strica! — Na tvoje zdravje, pan Sigmund. — Bog ti daj srečo.... — In da bi se poboljšal, kaj ne? — Uganil sem. — Jaz sem kot vulkan, katerega ne more nobena sila na svetu pogasiti — N«ekaj 1 je v moji naravi, pa še sani ne vem, kaj je. — Prepričan sem, da bom :1 umrl nepoboljšljiv. - i1 — Jaz pa niseui tega mnenja. 1 — Pustiva to. — Pogovarjaj va se o čem drugem. — Natakar, še eno steklenico! j — Dovolj bo, dovolj! ' — Ne, še eno. potem bo šele dovolj. ? — Dragi strie. gotovo ste me označili za največjega zapravljiv-ea in ničvredneža. — Toda temu ni tako. Jaz sem najboljši človek na:; svetu. — ' ^ Tako sla se pogovarjala iu šalila pozno v noč. — Poslovila sla se kot najboljša prijatelja. Pan Garbovski je piišel ob določeni uri na obed. — Bil je malo boljše napravljen kol prejšnji dan. — Ko je izpraznil prvo čašo liker-* ja se mu jc razjasnil obraz. — Včeraj sem videl tvojega sina — je rekel Oozdowski. Starec je zamahnil / roko češ, da noče govoriti o njvrn. — Prijazen mladenič je, samo nekoliko nrevihrav. — Toda to mine. — v j ^ — Ja/. ne vem. kaj bi storil. — Obupal bom. — In jaz ga imam « tako rad. ' — Saj bi se lahko našlo kako sredstvo. — Kakšno sredstvo? ( — Spravi ga v kako boljšo družbo. — Če bi občeval nekaj časa! z našim mladim knezom ali pu^ gospodom Zenonom Zurbo. bi postal i čifcto drugačen človek. — Vrjemi. da ni lahko priti »njimi v dotiko, i toda z mojim posredovanjem bi šlo. — Dragi bratranec, če hočeš sto-i' piti z nami v trgovsko zvezo, bo lahko tvoj sin vedno pri nas. — In 1 pa kaj drugega se lahko zgodi. — Kncginja ima prijateljico, gospodično Antonijo Zurbo. — Lepa deklica je to, skoraj tako lepa kot kncginja sama. j; — Saj ga ne poznaš, saj ga ne poznaš. — če go boš odvedel v palačo, bo prišel že tretjo uoč k kneginji vasovat. — On da bi se po-i rečil? — Ne, ne, to so naravnost blazne misli. — Jaz ti parečem, prijatelj, da bi se v naši družbi popolnoma < j/preobrnil. Starec je odkimal in začel poizvedovati o knezovem posestvu. — (Jozdowski mu ni ničesar tajil. — Prigovarjal mu je, da naj naložil svoj denar na knezova posestva, češ. da je najboljša prilika, če hoče j spraviti svojega sina v boljšo družbo. „ Garbovski ni odgovarjal, ampak samo vpraševal. Zvečer sta šla k advokatu, ki je zastopal knezove interese v Lu-1 bi in u. — Garbovski je prosil za izpis knezovih dolgov. — Ko ga je i videl, se je zelo prestrašil. — Hm — je rekel slednjič, — jaz vam bi že lahko dal denar, to-j da, kaj vam to pomaga. — V treh letih morate plačati in če ne morete, bom jaz vzel posestvo. — V treh letih bo vse poplačano — je odvrnil GozdowskL — S čem? — To je naša stvar. — Ce ne boipo plačali, lahko obdržiš posestvo. --. - ♦ Garbovski se je popraskal za ušesi. — Prišel bom k vam in si se natančno ogledal. — Potem bomo govorili. ' — Čakaj, še nekaj ti bom povedal. — Danes teden se bodo zbrali v Bransku vsi upniki — Tudi ti pridi, in boš vse videl, in vse slišal. — Obljubi, da boš prišel. — Da, priiel bom in denar bom vzel seboj. i ? — T«di sina pripelji. — Tvoj sin me zelo zanima. — Tvoj edini ) otrok je. — Le na ta način ga lahko spraviš na pravo pot. [ — Samo da ne.bo delal kakih komedij. — Sive lase mi jc že napravil ta otrok. — V grob me bo spravil, f — Jaz te pa še enkrat zagotovim, da se bo v družbi čisto izpre- \ menil. • . \ — Samo če bi se hotel obleči v frak. | — Ne boj se, ga bom že jaz pripravil. ) In pri tem je ostalo. I Ko se je vračal Gozdowski proti domu. je neprestano mrmral: ( — Jaz jim bom že pokazal. — Jaz jih bom rešil, samo jaz____ | samo jaz. I, _._(Dalje prihodnjič). OTJAS NAKOPA. 2. NOV. 1916. KAKO POSTATI pRZAVLJAN je naslov knjige, ki je izšla v zalogi tiskarne lilas Svobode in v kateri dobite vse, kar Vam je treba vedeti o zgodovini in ustavi Zdr. držav, predvsem i«i natančna navodila za dobavo državijan-skili jiapirjev, obširen seznani vprašanj in odgovorov v angleščini in slovenščini, itd. To knjigo prejme vsakdo ZASTONJ ako pošlje celoletno naročnino na GLAS SVOBODE in lOe za iMikritje poštnih stroškov, ski..»aj JSJ.uo. V nadrobni prodaji velja knjiga 50e s poštnino vred. NADALJNA 1'CJODNOST Kedor s takoj naroči na etkih. Vsakemu rojaku |>ošljemo na zahtevo eno StevUko zastouj na ogled. Naročila je poslati lia : Q1«S Svobode Co. 2656 S. Crawford Ave. Chicago, III. ST. CLAIR AVE. JEWELRY CO. Joseph Marinčič, lastnik, 5805 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Slovencem in bra torn Hrvatom priporočam na-verižic, priveskov, prsta-kup finih vsakovrstnih B^HBB nov. tudi takih z društ-ven i mi in jednotiniml znaki. V zalogi imam vse kar spada v trgovino zlatnine, diamante, stenske ure s kukavico, budilke, Columbia gramophone, slovenske in druge plošče. Sprejemam v popravo ure vsakega izdelka, gramophone in zlatnino in za vsako delo jamčim. Priporočam se za obilo ' naroči; jaz bom vsakemu točno in pošteno postregel. Ne pozabite gesla: svoji k svoiim. __JOSIP MARINČIČ. Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. *4 THE'" BURKA D OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" ca državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če ao bili oslepa^jeni, oropani ali če ao • njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila In pouk v aatur&lizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglaaiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali dovo iosle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pižite t STATE DEPARTElf EN7 OF LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION Newyoriki urad: 280, 6th Ave., Room 2012 Odprto vsak dan od devetih de poldne do petih popoldne in ob «redab od osme do devete ore cvečer. Urad v Buffalo: 704. D. S. Mor *ao Building. Odprto vsak dar >d devetih dopoldne do petih po poldne in ob sredah od sedme dr>. le vete nre svejSet Dr. KOLER 638 Pean Ave., Pittsburgh, Pa. SLOVENSKI ZDRAVNIK ^^^ Dr. KoUr H naj-P^^^^a atareJSt slovanski Bdravnlk. »pertJa-L llat v Pittsburgh«. JL-VI^^A ki Ima IStetno praft /7 *o ▼ sdravtlčnjn X Mf^^m tajnih moilrtli bo-i ™ trm' W aiflll« ali aaatrn- ZM^n pljenj« krvi zdrs\l ^MfVV. \ ■ claaoviUm SO«, ki J^WZyj Sa Js Isurael dr. ^■I^7/ prof. Erllch. Ca 1-^■■Kr ' mata mozolja aH WkmwS mshurtfcs po tala- ▼ S**«. IwSanj« lat, boMČIna v kosteh, pridite ln izčlstll vam bo Kri. Na Cakajta. kar ta bolezen aa nalaaa. Izgubo aamana nenaravnim patom, zdravim v par dneh, kapa vac alt tri-par In tudi vaa drum poaTedlce. ki ua-ataaajo radi larabljiTaiiJa aamaga aa-ba. Kakor hitro opazita, da vam ponehajo molka zmotnost. na Čakajte, temveč pridite la Jaa vaa Jo bom ■opat po v i nil. SuSeoJe cevk ki vodi la mekarja oadravlm v kratkem Caau. Hrdrooale att kilo oadravlm ▼ M ankta alaar brea operacija. .Bolan! mehurja. Id powodjo bole Ono v krilu la hrbta la včaalk todl prt apaSAaaJn voda. Minila s «o-tovoatjo. Ulna, arfcečloe, 1 crofle In dniaS^VilM II belanl. ki naatanajo valed aaOmtm krrt oadra^v kratkamčaau tn »l potrea- In aobg4ak rtJL mmmmmmmmmmtmmmmmmm^mmm^mmmA i.M^Mb. I xoozun sbu^auiiiu /a pouioC- v kuhinji. Plača od -$25 do .^30. Katero veseli, naj se o-2*1 as i n a naslov : Tony Zadel, Box 527. Camp 72. Davis, W. Va. ;_u-*—id_ 1 1'odpisania .Mary Viutar, rojena Vogel, iščem svojo prijateljico 1 MARIJO KOPXEJER, rojeno ŠT 11*1 C. 14a jc biva nekje v Alul-i berry, Kansas. Poročati ji imam nekaj va^u-ških boleznih. s<» prejeli pred kratkim ! sledeče pismo Mrs. George Fry. W. McMieken Ave., Gin, Ohio. Jaz sem rabila vaše zdravilo za otroke. "KOPP'S" 7. velikim usiiehom in ne morem zadostno o njem govoriti. Dokler je bilo moje dete tri mesce staro, je jokalo i»o noči in ir> dnevi in vaše neprecenljivo zdravilo ga je ozdravilo pred klanjem, ki je trpelo. Jaz ne boni brez njega, ker ona dobiva zobe in pro-našla sem. da ni ničesar primerjati s tem. Jaz ga bum priporočala vsem mojim prijateljem. "KOPP'S". prijatelj otrok je naprodaj v vseli lekarnah jkj 'JTt in DO centov steklenica. Ako ga ne ošijemo dve steklenici po oO«\ Kopp's Baby's Friend Co. York,_Pelina. dtTTOT?NZ I jpodallat rnodklh bole«L 2 Jos earn edini hrraJko govora- X fl ^edallat anMb bolevl v X Ptttfhoiibo, Pa. f OB. LOBENB. f «4« Pma Av. n. nairt. mm wBtm. i Uradno aro: dnevno od 9. do- | volane do & aro svefier. V pet. X klU od 8. dopolne do 2. popoldne, f Nedeljo od 10. dop. do 3. popoL ^ KDO Vfi KAJ O NJEM? Društvo sv. Barbare ki. 71 išče člana TOMAŽA HACK Zadnji njegjov pojav je bil pri društvu aprila tejfa leta in k:..kor je bilo slišati, je bilo ujegovo zaduj« bivališče v CaasandrL Pa. Od tam jc neznanokam izginil. Govori se tudi. da ga je vlak i*>vozil, ali ua-tajičnosti se ne ve nobenih povedati. Vljiidno prosim v^se rojake po Pen nsv Ivani j i. katei-i so ga poznali in ako kdo ve kaj gotovega o eoči stvari, naj natančno sporoči, kako ali kaj. Ako je pa ' še sam živ. naj se oglasi na spodaj navedeni naslov, ali pa svojemu stricu Fanku Kosmatimi, /a katerega naslov satu dobro ve. — Moj naslon- je: Michael Cene. Box ir»:J. R. F. I). A. A. 1. (M—in Johnstown, Pa. Rada bi izvcilda za naslov svoje-r ga iiioža MARTINA (H)RIŠKK , Pred trojni tedni je zapustil in ne-Ziuanoikaui odšel. Takrat sva bila na Wiskc> Roati v Indiani. Pa. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov nasi uv, da ga mi miziKtni. ker jaz sem zdaj v Clevelandu. Ohio, iti trpini grozno pomanjkanje; najraje pa vidim,, da pride sam k meni, ali se pa vsaj javi. — • Xe/a Gortšek. :>523 East 80. St., Cleveland, Ohio. (1-4—11 > DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI _DOMOVINI! • I ■ i J POZOR ROJAKI! INafomtolJ« -sastlo m |«m>« l»s«. kakor tudi ™ "»«k«.brka ia brado. Od Ura masla Matejo ¥ ■ti* tednih kraaai BMti la dold tuj* kakor tudi modrim ktaaa! brki 1b brada in nobodo odpadali in oalveli. RcTnatiscm, kostibol ali trganje v rokah, nosab ia t križa, t o*mib dneh popolnoma ordra* ▼im. ranr. opekline, bnla. inra. kraata ln frrinte, potna noge kurje otei, oublin« v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja mdU, fKKACKEKJEV' BRIMJ£VEG »je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini ij i Ona ia "BRINJEVEO" Je: 6 iteklalc f 6.SO ¥ ZALOGI MAMO*"*™16 Ul° tn'U filitl domači TBOPINJBVEO la BLJVOY-P^^J^^a KA kuhan« tmM lastni distilerljl IgeB^S^^^H Tropinjevec per gal. $2.23. $2.50, *2.75 ia $3.00 ^Kf^M^"^« Slivovits per saL..............$2.75 — $3.00 V'Am a Tropinjevee aaboj .................... $ b.oo ■jHBs ■ Slivovits zaboj........................ ■JHU "86" Bye Wblakey 5 V- star. saboj......91L00 ■pJl^ijapnB , Bodeča Ohio vtaa per «aL......BBc. COe, 78a. ^jWKai^ Catawba ln DeUvue per gaL.........—80a Za 5 tn 10 saL posodo računam« $14Mb sa I 'A sal. $2.00, sa večja naročila Je soA —J S Naročilu naj se prilofi denar aU Uawj Oite in natančni naslov. Sa pristnost pifafe j^taa tea^M Tbs Obii BraHjf Distilliie Ci. i iiMMygiHiaieiaiai^^ j Hotel Gilbreath 1 i 694 East 152. St. 1 ! COLUNWOOD — CLEVELAND, O. «{ i --- ! i j Rt Anton Sershen I { vabi vse vrle Slovence i j j ttNL-e prav gladko. [ j j ({ ^ Pivo in krunjske klobase [i ; r" ' \ ^ ' ilvlajo kratke uam fase. J | ! ^^Fjjfifc Sobe za prenočišča. — i! i Godba za ples. j; I ANTON SERSHEN, \\ i f X%£-