CSiak Celje - skladišče D-Per III 5/1990 a 5000000804,11 COBISS © Leto XII — številka II — november 1990 '-------- v ■ ' " ’ * N. , pravice državljana in človeka . ki jo ne bo treba kmalu spreminjati -----... --I— — V Republiki Sloveniji pripravljamo novo ustavo. To bo že četrta ustava v zadnjih petinštiridesetih letih. Upamo, da nam bo tokrat uspelo narediti takšno ustavo, da je ne bo treba več kmalu spreminjati. Upanje temelji na tem, da si napredne demokratične stranke pri izdelavi te ustave jemljejo za vzor zamisli in rešitve iz ustav najnaprednejših držav. Pri iskanju najboljših rešitev sta resnejši oviri časovna stiska in prizadevanje nazadnjaških in konservativnih strank, ki hočejo tudi v to ustavo vnesti nekatere utopične rešitve, kot ¡e bilo to v navadi v vseh prejšnjih ustavah. Glede na to, da imajo te stranke zaradi neverjetne konservativnosti slovenskega naroda veliko moč v skupščini in da so ljudje zaradi podedovanega težkega položaja vedno bolj dovzetni za utopične obljube, ki se jih še niso naveličali po petinštiridesetih letih, se lahko zgodi, da bo ustava sprejeta z zamudo in z besedilom, ki ne bo povsem ustrezalo pričakovan ¡u. Zakaj se mudi pri sprejemanju ustave? Razloga sta dva. Prvi je ta, da si hočemo z novo ustavo prerezati vezi, s katerimi smo povezani s potapljajočim se truplom Jugoslavije, ki nas pod Markovičevo vlado duši irt davi kot še nikoli doslej. Nerealen tečaj dinarja in neprestano poviševanje zveznega proračuna sta uničila vsa prizadevanja slovenske vlade za izboljšanje položaja v slovenskem gospodarstvu, ki je tik pred popolnim zlomom. Drugi razlog je ta, da živimo vsi v pričakovanju sprememb, ki jih bo prinesla nova ustava. To pričakovanje nas nekako hromi pri iskanju novega in odpravljanju sedanje preorganizi-ranosti. Značilnost nove ustave je, da bo mnogo krajša. Rešena bo marksističnega leporečja. V glavnem bo ustava opredelila značaj slovenske države, pravice človeka in državljana, to je tudi najob-širnejši del ustave, in ureditev oblasti. Največ sporov je zaradi uvoda, kjer je postavljena v osnutku opredelitev o »svetosti življenja«. Temu se mnogi upirajo, ker menijo, da ta opredelitev preveč spominja na versko izrazoslovje. Predlagatelji so sprejeli ta izraz pod vplivom francoskega ateističnega filozofa Levi-Straussa. Mnogi menijo, da bi morale biti tudi pravice ljudi naštete bolj podrobno. Ustave teh pravic običajno ne naštevajo podrobno, ker je to prepuščeno zakonom. Precej pripomb je tudi na opredelitev položaja in pravic narodnih manjšin. Mislim, da bi se pri tem mora- li opredeliti za cim večjo širokosr-čnost. Ne bi se smeli ozirati na to, kako to urejajo naše sosede za naše manjšine, preprosto po načelu, če so drugi slabi, smo lahko tudi mi. Različna mnenja se pojavljajo pri državni ureditvi. Nekateri se navdušujejo za centralistično ureditev, drugi pa za zvezno. Vsak ima svoj prav. Eni trdijo, da je Slovenija komaj tako velika kot kakšna od manjših zveznih enot pri drugih zveznih državah v svetu. Drugi pa menijo, da je med posameznimi deli Slovenije vendar toliko razlik, da je potrebna samouprava tudi za posamezne dele. V zvezi s tem je tudi vprašanje državnega zbora. Ali naj bo enodomen ali dvodomen? Če bi bila Slovenija centralizirana, bi bil primernejši enodomni državni zbor, v katerem bi bilo odločanje enostavnejše. Volitve v enodomni državni zbor bi lahko bile po večinskem sistemu ali pa po proporcionalnem. V prvem primeru bi se verjetno počasi izoblikovalo manjše število strank in bila bi zagotovljena zastopanost vseh delov države, v drugem primeru pa bi lahko imeli množico strank, vendar bi grozila nevarnost, da bi bili poslanci predvsem iz središča države. Možno je kombinirati obe rešitvi. Če bi se odločili za dvodo- men državni zbor, bi bili v enem poslanci voljeni po proporcionalnem sistemu, v drugem pa bi bili zastopniki pokrajin. Glede vprašanja, kakšna naj bo vloga vlade in predsednika države, se večina nagiba k mnenju, naj bo predsednik samo predstavnik države, kot je to običajno v Evropi, vlada pa naj ureja državne zadeve in je odgovorna skupščini. Precej žolča bo verjetno razlitega ob vprašanju, ali naj ima Slovenija vojsko ali ne. Eni menijo, da doslej še ni bilo države, ki bi bila brez vojske in jo zato mora imeti tudi Slovenija. Razorožitev pride v poštev samo kot svetovni proces. Ali drugače, ko bodo druge države odpravljale vojsko, jo bomo tudi mi. Drugi hočejo, da bi bili spet enkrat originalni in zahtevajo, da bi Slovenija že z novo ustavo odpravila vojsko in ustvarila Slovenijo kot državo brez vojske. Kot razloge za to navajajo odpor do vojske in stroške, ki so z njo povezani, ter dejstvo, da bo vojska tako šibka, da nas ne bo mogla pred nikomer braniti. Jaz menim, da ima mala mačka proti mnogo močnejšemu psu na videz minimalne možnosti. Toda ostri mačji kremplji skoraj vsako pasjo mrcino pripravijo k temu, da se cvileče umakne in ji da mir. Milan Dobnik Naša dolina v prazgodovini Franci Ježovnik je našel v znanstveni zbirki z naslovom Starejša železna doba na Štajerskem marsikaj zanimivega tudi iz naših krajev, kar si lahko preberete na 10. strani Deželni zbor in demilitarizacija Slovenije Ali bo naša dežela ljubljanska provinca ali homogena dežela z enakopravnim vplivom vseh njenih delov? Demilitarizirana Slovenija takoj ali kasneje? Komentar si preberite na 2. strani Pojdimo v Evropo Slovenci smo teritorialno že od nekdaj v Evropi, naše življenje in standard pa na Balkanu. Razmišljanje kako priti v Evropo tudi drugače si preberite na 2. strani. Dobra žetev zahteva boljše oranje Intervju z Marjanom Ribičem str. 3 Kdor hitro da, dvakrat da! Mi Slovenci smo pa res reveži. Stari pregovor pravi: KO IMA HUDIČ MLADE . . . Razpada država, gospodarstvo, potem pridejo še naravne ujme s poplavami, pa ne nazadnje še potres, ki nam je dal marsikaj misliti, čeprav ni napravil materialne škode. Poplave pa! Starejši ljudje bi rekli, da je prišla nad nas »božja roka«. Pa ni! Prišlo je obilnejše oziroma dolgotrajnejše deževje. Človek pa je z nesmotrnimi posegi porušil naravno ravnotežje. Zadnje čase je bilo slišati kar nekaj modrovanj, da so ožili struge z regulacijami, o uničevanju in zanemarjanju mrtvih kanalov, ki so včasih,-ko smo še mleli na vodni pogon, imeli dvoje nalog; mletje žita in zadrževanje odvečne vode. Temu nekateri dodajajo še slabo čiščenje gozdov, pa tudi okolice rek in potokov. Seveda bodo strokovnjaki rekli svoje. Ne bi bilo prav, da pozabimo na ljudske modrosti. Velikokrat se vračamo h kmečki logiki. Hja. Dolgo že ni bilo takšne ujme. Menda je leto 1954 bilo podobno — tragično. In seveda smo zaspali. In tako je vodna stihija dobila pri televizijskih ekranih marsikoga, ki bi sicer moral pogledati v klet, če ne zaradi drugega pa zato, ker je voda tekla čez sosedovo dvorišče. Sicer pa je tudi radio Celje res profesionalno opravil svoje delo. Očitno nekateri opozoril niso vzeli resno. Pa so imeli dovolj časa, da bi kaj rešili iz svoje hiše. Ampak po dežju pride sonce .. . Popraviti je potrebno razrušene mostove, spodkopane ceste, uničene brežine in najvažnejše, pomagati ljudem, ki so bili najbolj prizadeti. Solidarnost ne pozna meja! Pa vendar ima ta solidarnost temne sence. Ljudje so pripravljeni pomagati, vendar s pridržkom: »Saj sem pripravljen dati material ali denar, vendar nesrečnim ljudem v roke!« Mnogo takih misli sem slišal. Kaj je narobe s formalnimi institucijami, da jim ljudje ne zaupajo? Ta tema pa ostaja odprta za razmišljanje do nove katastrofe! GLAVNI UREDNIK Vrtina že na 400 m Delavci Geološkega zavoda Ljubljana so v drugi polovici oktobra pričeli vrtati pri kotlovnici v Žalcu in če so bodo uresničile napovedi strokovnjakov, naj bi geotermalna voda pritekla na površino še letos. Zaradi ugodne sestave tal dela dobro napredujejo saj so prišli že do polovice načrtovane vrtine. Dosedanje laboratorijske analize potrjujejo pričakovanja geologov. Dela tečejo neprekinjeno v treh izmenah, noč in dan. Čeprav se bližnji stanovalci razburjajo zaradi nočnega hrupa, po opravljenih meritvah bodo namestili zvočno zaporo, dela ne smejo prekiniti. Takšen je pač značaj dela. jk Sij® Manj prahu iz Ferralita Do konca leta bodo v žalskem Ferralitu uredili ustrezne naprave in bodo tako zmanjšali emisije prahu v zrak. Dolgoročnejša naloga, ki pa jo bodo reševali na ravni republiket je ureditev prehodne deponije za livarske peske. Za mesto Žalec in tudi za sam Ferralit je nujna še prestavitev strojnega obrata iz starega dela Žalca. Zazidalni načrt so novembra že predstavili krajanom, kdaj bodo naložbo tudi dokončali pa je odvisno od denarja. Stran 4 l-------------------------------------- j Pojdimo Zadnjih nekaj let je postalo v Sloveniji moderno govoriti o vrnitvi v Evropo. Pri I tem so ljudje pozabljali, da smo tako Slo- ■ venci kot Jugoslovani od nekdaj bili v Ev-i ropi. Vsak, ki je končal 6 razredov osnovi vne šole, se je učil meje Evrope In ve, da ta sega do Urala in do Bosporja. Saj ni, da bi vsi tisti, ki so se tako razgovorili in raz-> pisali o Evropi, ne vedeli tega. Evropa jim I pač predstavlja določen način življenja, ki ■ ga prinaša razviti kapitalizem in ki temelji na evropski krščanski tradiciji. Krščanstvo je v evangeliju postavilo ravnotežje med ji vzbujanjem podjetnosti in obsojanjem bo-I gastva, med usmiljenjem in bojevitostjo. V ■ Evropi so postali cenjeni meščanski pokli-ci in znanje. To je omogočilo razvoj kapita- H lizma in s tem hiter napredek proizvodnje, J! blagostanja in spoznanja, da so ljudje so-| odvisni med sabo. Na delu te tradicije je ■ gradil tudi komunizem, ki je tako tudi tipi-I čen evropski proizvod. Vendar je jemal šali mo skrajnosti. Oprijel se je ošabne člove- kove misli, da bo oz. je odkril zakone, po katerih bo človek zavladal svetu. Podjetnost je razglasil za največji greh in častil je »enakost«. Ljudi je ločil na dobre in slabe ■ in učil sovražiti in uničiti tiste, ki jih je pro-■k glasil za slabe. Posledice so bile neizbe- ■ žne. Tako kot ob zadnji poplavi. Enako- ■ merno menjavanje dežja in sonca dobro dene naravi. Če je pa dežja preveč in je dolgotrajen, povzroči strahotno ujmo. Njene posledice pa se pokažejo šele potem, | ko voda odteče. Tako se je zgodilo tudi ■ vsem socialističnim državam. Sele ko je ■ strahotna ujma komunistične vlade mimo, se v polni meri pokaže njena pogubnost. ------------------j v Evropo! Kako jo bomo odpravili? Tako, da življenje zopet postavimo v normalen tok, da dobijo ceno spet tiste vrednote, ki so Evropo naredile za vzor vsemu svetu. Na prvem mestu moramo začeti spoštovati znanje in naravne talente. Znebimo se misli, da nas tisti, ki več zna ali zmore kot mi, izkorišča. Zavedajmo se, da pomaga tudi nam. Narava pravično deli talent med ljudi in narode, odvisno je samo od okoliščin, ali ga bodo izkoristili. Ustvarjajmo takšne okoliščine, da bodo naši .talenti uspevali in nam odpirali vrata v svet. Nam trenutno najbolj primanjkuje talentov in znanja na področju gpspodarstva. Zato podprimo vsakogar, ki zna voditi podjetje, ki ima ideje, kako bi izboljšali proizvodnjo. Vsak naj na svojem delovnem mestu razmišlja o tem, kako bo opravil svoje delo čim bolje, kako bo prispeval k večjim uspehom svojega podjetja oz. ustanove. Ne bodimo zavistni do tistih, ki so uspešnejši. Spoštujte tiste vodilne delavce, ki uspevajo v teh težkih časih svojim podjetjem zagotoviti delo in zaslužek. Obnašajmo se po načelu dobrega hišnega gospodarja, ki ve, da mora pridelati več kot samo za vsakdanje potrebe. Delavnost je pri Slovencih od nekdaj zelo cenjena. Po tej vrednoti smo med prvimi v Evropi in v svetu. To je naš velik kapital. Blagostanje, ki ga imamo, je predvsem posledica te naše vrline. Skoraj vsakdo se po »šihtu« še loti kakšnega dela in večina naših novih hiš je bila zgrajena na ta način. Ohranjajmo to vrednoto še naprej, bodimo ponosni na tisto, kar smo ustvarili z delom. Lenoba naj bo še naprej ena največ- jih človekovih napak. Ne sramujmo in ne izogibajmo se nobenega dela. Vsako je potrebno in spoštovanja je vreden tisti, ki ga opravlja. To delavnost prinesimo tudi v delovno organizacijo, na delovno mesto. Zavedajmo se, da je uspeh podjetja, v katerem delamo, odvisen od vseh. Naj bo to naša njiva, držimo se pregovora Kakor bomo sejali, tako bomo tudi želi.. Ena bistvenih evropskih vrednot je spoštovanje sočloveka. Ena redkih pravilnih Marxovih ugotovitev je, da bo takrat lepo, ko bo vsak človek gospod. Izkažimo vsakomur takšno spoštovanje, kot so ga nekoč gospodam. Vsak človek naj s svojo osebnostjo predstavlja dragocen kamenček v mozaiku naroda in človeštva. Zavedajmo se, da vsakdo nosi v sebi željo po dostojanstvu in uveljavitvi. Spoštujmo njegovo drugačnost. Sramujmo se nevljudnosti, psovk, gospodovalnega odnosa, nerazumevanja, ukazovalnosti in drugih razvad, ki bremenijo dobre odnose med ljudmi. Vodilni delavci v podjetjih, ne skušajte dosegati boljšega dela samo z grožnjami, ponujanjem delovnih knjižic in s podobnim. V Evropi je navada, da vodilni delavci pozdravijo in dajo roko svojim podrejenim, se z njimi pogovarijo o težavah, ki jih tarejo doma, povprašajo jih, kako se počutijo na delovnem mestu, kako bi jim izboljšali počutje. Kadar je treba kakšno delo opraviti hitro, jim priskočijo tudi na pomoč. Tako nastaja v kolektivih spoznanje, da delajo eden za drugega in vsi skupaj za isti cilj, za brezskrbno in bogato življenje. To pa je tisto, kar imenujemo Evropa. Milan Dobnik Deželni zbor in demilitarizacija Javna razprava o novi slovenski ustavi, ki jo je organiziral Demos, žal ni privabila večjega števila občanov, je pa bila razprava precej zanimiva. V razpravi je sodeloval tudi minister za ustavna vprašanja dr. Rajko Pirnat. S pričujočo razpravo o osnutku nove slovenske ustave se srečujemo z dvema zelo pomembnima vprašanjema. Prvo je vpraša-' nje Slovenije?! Ali bo naša dežela ljubljanska provinca ali bo to homogena dežela z enakopravnim vplivom vseh njenih delov na razvojno politiko? Drugo vprašanje se tiče vojske, vojaškega aparata z industrijskim kompleksom vred. V IV. poglavju ustave (Državna ureditev) predvideva osnutek ustave en sam parlamentarni zbor s 120 (ali v varianti 150) poslanci. Čeprav še ni dogovorjeno načelo (večinsko ali participati-vno ali zmes obeh) volitev, nekateri zagovorniki enodomnega parlamenta poudarjajo, da bo zastopanost regij v enodomni skupščini mogoča z uporabo participativ-nega načela pri volitvah. Takšno načelo smo imeli priložnost spoznati v praksi pri minulih volitvah za družbenopolitični zbor. Rad bi spoznal občino, ki mi danes lahko v obraz pove, da ima kakšne koristi od kateregakoli poslanca v republiškem DPZ, ki pa so bili izvoljeni po »t. i. regionalnem prin- cipu.« Večinski sistem seveda onemogoča manjše stranke, kajti izvoljeni so tisti, ki dobijo relativno ali absolutno večino glasov. Takšen princip je bil uporabljen na Hrvaškem, zato tudi tako premočna zmaga HDZ. In ker ne verjamem v patriotičnost in lokalno dovzetnost velikih politikov, ki so bili v nekaterih krajih zgolj rojeni, pa se tja vračajo le v času pred volitvami, se osebno in s stranko liberalnih demokratov (ali če hočete nekdanjo ZSMS) zavzemam za dvodomno skupščino. Sem za to, da se ohrani državni zbor, kjer bi se še naprej »prepucavali« strankarski prvaki. Drugi bi bil deželni zbor, to je zbor regij. Oba bi imela po šestdeset poslancev. Drugi zbor bi predstavljal varianto zbora občin (čeravno upam, da bolj lokalno dejavno in zavzeto). Preko tega zbora bi ostali deli Slovenije nadzirali najožje republiško oblastno jedro, hkrati pa bi bil v republiškem parlamentu dosežen nek učinkovitejši ravnotež-nostni sistem nadzora in odločanja. Volitve, način, vsebina in izpeljava bi se določili v ustavnem zakonu. Druga, še kako pomembna stvar v osnutku, je poglavje o vojski. Liberalci predlagamo Slovenijo brez vojske. Drugi predlagajo drugače. Poslušamo očitke o otročji pobudi. To so seveda prazne marnje nikoli do sebe kritične oblasti. Represivni aparat, katerega del je tudi vojska, ni še nikoli ščitil nikogar drugega kot trenutno oblast ali pa samega sebe. Nahajamo se pred zgodovinsko priložnostjo, da postanemo del megatrenda v svetu, kjer je razo-roževanje, zmanjševanje vojaških enot, ukinjanje vojaške industrije itd. del največjega mišljenjskega in političnega vsakdanjika. Evro- pa se združuje, mi pa bi ustanavljali slovensko vojsko, da nas ne bi »balkanci« zadržali ob sebi. Mi smo mikrocelica v vojaškem smislu in nobena druga varnostna politika ne bo zagotovila miru, kot POLITIKA MIRU. Z mednarodnimi pogodbami (predvsem z Avstrijo, Italijo, Madžarsko, Hrvatsko oz. če je potrebno z ostalo Jugoslavijo) si zagotovimo mirovne mednarodno veljavne pravne pogodbe, se institucionaliziramo kot država dobre volje v OZN. Slovenija ne potrebuje vojske. To ne pomeni, da bomo jutri vrgli vse puške in topove na odpade in privlekli na dan bele zastave, rdeče nageljne in mirovna znamenja. Projekt Slovenija brez vojske je proces, ki bo trajal kar nekaj let. Vendar ga zagotovilo v ustavi ustoličuje danes in zdaj ter ga ne postavlja kot bližnji dolgoročni cilj. Demos nam je postavil že preveč bližnjih bodočih ciljev; na kratki rok nam bo pa vse »crknilo«. Vojske ne potrebujemo tudi zato, ker je vojska prevelik strošek v ekonomski računici bruto narodnega dohodka Vojska je tudi nadnacionalna organizacija, slej ko prej se obrne proti narodu; berimo zgodovino. Gregor Vovk Stanovanjska zadruga naš dom Možnost za cenejše popravilo Vsi tisti, ki jim je vodna ujma poškodovala stanovanjske objekte imajo možnost cenejše adaptacije s pomočjo stanovanjske zadruge Naš dom, ki deluje v sklopu Poslovnega sistema Hmezad. Potrebna dela je treba priglasiti na občinskem sekretariatu za gradbeništvo in predložiti popis potrebnega gradbenega materiala. Za članstvo v zadrugi je potrebno odšteti 200 dinarjev članarine, za nabavljen material zaračunavajo le 4 odstotke provizije^ Vse dodatne informacije dobite na: Hmezadu, Stanovanjski zadrugi NAŠ DOM, Ulica Žalskega tabora 1, tel: 714-141, pri Antonu Ajdiču. Komentiramo Lastninjenje — politični zakon? V pripravi je zakon o lastninjenju, za katerega načrtovalci trdijo, da je temelj bodočega gospodarskega razvoja. Poenostavljeno povedano bodo sedanja družbena podjetja prešla v roke države oziroma v za to pooblaščene agencije, ostalo pa v last zasebnikov. Tudi v tem primeru iščemo vzor na zahodu in ga želimo presaditi na naša polja. Kako pa to seme sejati, pa mnogim ni jasno. Ali smo polja ustrezno pripravili, pa je drugo vprašanje. Če s tem želimo zamenjati samo gospodarja, kaže bolj na politično vprašanje, saj vemo, da dobrega gospodarja ni lahko najti. Prav tako pomembno kot najti dobrega gospodarja se mi zdi, da moramo vedeti, kakšno seme bomo sejali in kako bomo potem pridelek negovali, da bo čim bogatejši. Preveč je bridkih izkušenj iz preteklosti, žal pa jih najdemo tudi danes, revščina pa nas obdaja z vseh strani. Posamezne primere res ne kpže posploševati, so pa resno opozorilo danes, da ne bo jutri prepozno. V ušesih še vedno zvenijo predvolilne obljube o lepšem življenju in prihodnosti, svetlih primerov pa predolgo ni na svetlo. Hočemo več in bolje delati, ustvarjati in si prislužiti debelejši kos kruha. Da bo za to potrebno zavihati rokave in zategniti pas, nam je že tudi jasno.« Le kje so tisti, ki nas bodo popeljali v nove čase?« se vsak dan bolj vneto sprašujemo. Da nas ne bo strah vakdanjika in da bomo vedeli, kaj nas čaka jutri. Za to pa potrebujemo ustvarjalnega in poštenega gospodarja-direktorja ali zasebnika. Tisti, ki imajo znanje in sposobnosti, morajo vedeti, kaj bomo sejali in kakšen bo pridelek. Vedeti pa tudi morajo, da si delavec za dobro delo zasluži tudi dobro plačilo za vse, ne samo za nekatere. Vedeti pa hočemo tudi, komu bomo zaupali polja in naše roke, da ne bo Jernejeva zgodba zopet oživela. Hlapci smo že predolgo. ja Prekinjena seja skupščine Drugo skupno zasedanje zborov občinske skupščine je bilo zaradi zapletov pri sprejemanju odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov prekinjeno. Usklajevalna komisija namreč ni uspela oblikovati skupnega stališča do posameznih sprememb, ker predstavniki kmečke zveze niso imeli pooblastila, zaradi odhoda nekaterih delegatov pa tudi niso bili več sklepčni. Odlok o davkih občanov je tako padel že drugič. Predlagatelj, občinska uprava za družbene prihodke, namreč predlaga prečiščeno besedilo, ki bi naj bilo zlasti za davčne zavezance preglednejše. Z znižanjem posameznih stopenj pa naj bi vzpodbujali tisto dejavnost, ki je zaradi gospodarskih razmer zašla v težave. Vzpodbujali naj bi tudi hitrejše zaposlovanje, saj je vse več občanov brez zaposlitve. Po mnenju davčne uprave so nekatere olajšave še zlasti na področju kmetijstva tako minimalne, da so stroški postopka večji. Sicer pa se v občinsko blagajno nateče davkov iz kmetijstva letno 250 tisoč dinarjev. Že v razpravi so predstavniki kmečke zveze nasprotovali sprejetju odloka z utemeljitvijo, da je treba kmetovalce, ki proizvajajo tržne viške vzpodbujati tudi z davčno politiko. Ker so delegati z glasovanjem zavrnili predlog odloka se je skladno s poslovnikom sestala usklajevalna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki vseh zborov. V komisiji se niso uspeli poenotiti saj predstavniki, ki so nasprotovali sprejetju predlaganega odloka, niso imeli ustreznih pooblastil. Tudi pobuda, da naj bi sprejeli le tista določila, ki zajemajo področje obrti, ni bila sprejeta. Tako z olajšavami za obrt ne bo nič, predlog bodo delegati obravnavali na naslednji seji še ta mesec. Na skupnem zasedanju so delegati obravnavali tudi poročilo o oceni in aktivnostih pri odpravljanju posledic poplav. Delegati Liberalne demokratske stranke so predlagali, da se občina in republika odrečeta brutto prispevkov iz naslova enodnevnega zaslužka, namenjenega prizadetim v poplavah. Delegati so tudi poslušali poročilo o poteku javne razprave o osnutku ustave. Zavzeli so se za razpravo še v večjih krajevnih skupnostih, saj je bila udeležba na javni razpravi v Žalcu skromna. jk Rdeči križ Slovenije Krvodajalstvo V mesecu decembru bodo krvodajalske akcije v: — krajevni organizaciji Prebold, 5. 12. 1990 od 6.30 do 13. ure v prostorih TT Prebold, — krajevni organizaciji Žalec, 21. 12. 1990 od 7. do 13. ure v prostorih KS Žalec. Komite za družbeno-ekonomski razvoj in finance Skupščine občine Žalec, odbor za področje raziskovalne dejavnosti obvešča občane, da je vse raziskovalne naloge iz obdobja 100 let podaril v hrambo in strokovno obdelavo ter postavitev Občinski matični knjižnici Žalec. Tako so naloge postale dostopne vsem zainteresiranim. Časopis »SAVINJČAN« izdaja ČZP »SAVINJSKI OBČAN« p. o., Žalec, Heroja Staneta 1. Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Izdajateljski svet: Milan Dobnik (predsednik), Danica Je-zovšek-Korent, Milan Zupanc, Anton Ajdič, Marjan Brus, Franc Žolnir, Franci Ježovnik, Božo Andoljšek, Andrej Šporin, Marjan Natek in Janez Meglič. Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Irena Jelen-Baša, Janez Cuk-jati, Darko Naraglav, Marjana Natek, Jasna Rode, Adi Vidmajer, Darko Rudi. Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 11.000 izvodov Tisk: Mariborski tisk, Maribor Tehnično urejanje: ČZP »Savinjski občan« Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis oproščen TPD. KOMISIJA SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC ZA RAZISKAVO POVOJNIH MNOŽIČNIH POBOJEV, PRAVNO DVOMLJIVIH PROCESOV IN DRUGIH NEPRAVILNOSTI POZIVA občane, ki kaj vedo o krajih grobišč, številu žrtev, o okoliščinah, v katerih so bili izvršeni poboji, podatke in pričevanja o pravno dvomljivih procesih in njihovih posledicah, naj te podatke posredujejo komisiji pisno, po telefohu na številko 063 713-237 ali ustno na Skupščino občine Žalec. Posamezne primere bo obravnavala posebna komisija, ki jo je imenovala občinska skupščina na seji, dne 15. novembra 1990. Komisija je sestavljena iz predstavnikov vseh strank in predstavnika OO ZB NOV ŽALEC. Pri zbiranju potrebnega gradiva ter pri razreševanju problemov in odprtih vprašanj bo komisija k sodelovanju pritegnila zunanje strokovnjake — zgodovinarje. PREDSEDNIK KOMISIJE Franjo Žolnir, I. r. Naš predlog za slovenski grb V različnih časopisih zasledimo ta ali oni predlog o tem, kakšen grb naj bi imela Slovenija. Tem predlogom dodajamo še predlog Savinjčana. Nismo strokovnjaki za grboslovje, zato smo pobrsk'ali po arhivu in predlagamo grb, ki ga je imelo I. štajersko skladišče za hmelj na svojih uradnih doku- mentih. Datum dokumenta, s katerega smo preslikali grb, je 17. VII. 1903. Naš panter je tudi bolj miroljuben. Med panterji, tako imenovani karantanski ali štajerski, ki so slični našemu predlogu, so panterji s kremplji, a naš jih nima. staj er j o sliSadlšče za hmelj Hh rejisirovana zadrga z orae-jeto zavezu v Žalcu. I. steisrnMiscbes Hopfenlagerhaus tegistrierie Geattsšenscbalt mit besctiraniaer Hatmug ju Suctisenlelil Dobra žetev zahteva boljše oranje Razkorak med željami in možnostmi Intervju z Marjanom Ribičem V pisani paleti političnih strank in strančic so si pripadniki Slovenske kmečke stranke kaj kmalu pridobili vidno mesto. Ko pa govorimo o podružnici te stranke v občini Žalec, pa to drži kot pribito. So namreč ena močnejših strank v občinski skupščini in s tem v mnogočem krojijo tudi našo skupno življenje. Ker pa o kmetijstvu in vsem, kar spada zraven, nismo govorili že kar nekaj časa, smo se povabili na kratek klepet kmetijskemu inženirju Marjanu Ribiču, predsedniku Slovenske kmečke stranke, podružnice Žalec. Ali se je in če, kako se je spremenil položaj kmetovalcev v teh šestih mesecih, ko poslanci SKS podružnice Žalec delujete v skupščini občine? »Stanje v kmetijstvu pri nas je takšno, kakršno je stanje v gospodarstvu v Sloveniji in nasploh v celi Jugoslaviji. V teh šestih mesecih smo res hoteli veliko spremeniti, vendar se to ni uresničilo. Spoznali smo, da ti procesi potrebujejo veliko več časa, svoje pa so prispevali tudi zelo zapleteni načini sprejemanja odločitev, saj je treba eno stvar najmanj trikrat obravnavati. Mislim, da je to dediščina prejšnjega režima, zato je po moje nujno, da čim prej sprejmemo ustavo Republike Slovenije in si na njeni podlagi napišemo demokratične in stanju ustrezne zakone. Smo pa v naši stranki na tem področju obravnavali kar nekaj vprašanj: zadružni in gozdarski zakon, katerih osnutki so v končni fazi izdelave, govorili smo o davčni politiki in pri tem težili k takemu sistemu, da bi bili sposobni nagrajeni in da bi bili prizadeti tisti, ki negospodarno in podpovprečno izkoriščajo dane možnosti kmetovanja. Po volitvah smo sicer v naši stranki pričakovali, da bo nekdo iz Demosa dobil tudi vodstvo vlade, vendar smo tudi s sedanjo še kar zadovoljni. Na prejšnjem zasedanju , sil, >• ‘«ji;'! Marjan Ribič skupščine so vaši poslanci oz. odborniki zavrnili zakon o davkih občanov iz kmetijstva. Kaj boste storili na tem področju, saj vemo, da so davki kmetom vedno predstavljali veliko težavo? »Zadevo smo zavrnili, ker nam v bistvu ni bilo jasno, kaj te spremembe sploh pomenijo. Zahtevali smo dodatna pojasnila, da bomo lahko razpravljali. Je pa stanje tako, da se z novim sistemom davčne politike poskuša ukiniti skoraj vse bonitete, ki so jih prej kmetovalci uživali. To pa seveda za nas ni sprejemljivo, zlasti ko govorimo o hribovskih in višinskih kmetijah. Davčna politika mora biti tako urejena, da bo omogočala maksimalno izkoriščanje tistega, kar je možno na zemlji pridelati. Z dosedanjo pavšalno politiko pa tega vsekakor nismo mogli doseči. V naši stranki zastopamo načelo, da se moramo o vsem, o vsakem členu posebej, v skupščini pošteno pogovoriti, smo pa odločno proti temu, da se črtajo vse olajšave. Davčna politika naj bi bila zasnovana tako, da bi za zelo dobre kmetovalce pomenila spodbudo, ne pa da bi jim odvzela sadove njihovega dela. Tudi davčna politika bi morala biti spodbujevalna, ne pa restriktivna.« V skupščini zastopate tudi hribovske in višinske kmetije. Kaj ste do sedaj storili za njih in kakšno je vaše razmerje do gozdno-gospodar-ske skupnosti? »V stranki se zavzemamo, da bi postal lastnik gozda popolni go-■ spodar nad gozdom, kar v grobem zajema prosto trgovino z lesom in odpravo odkazovanja. Pri gospodarjenju z gozdovi pa si bo kmetovalec lahko pomagal s kmetijsko in gozdarsko pospeševalno službo, ki bosta organizirani po novem letu. Je pa po mojem odveč bojazen, da bi prišlo do uničevanja gozdov in s tem do ekološke škode, saj vsak gospodar dobro ve, kaj je koristno in kaj škodljivo za njegov gozd. Če pa bi se že delala škoda, pa je treba zagotoviti mehanizme, ki bi to preprečili. Glede problematike hribovskih in višinskih kmetij: obljubljali smo veliko, se pa je do sedaj uresničilo bore malo tega. V stranki se preko poslancev v republiški skupščini trudimo, da bi bile višinske kmetije opravičene plačevanja prispevkov v sklad starostnega in pokojninskega zavarovanja, hribovske kmetije pa bi naj plačevale polovične prispevke, pri kompenzacijah pa bi se le te morale zmanjšati za nižinske kmetije, saj je način dela na hribovskih kmetijah specifičen in so zanj potrebni tudi posebni mehanizmi spodbujevanja.« Kakšno je vaše sodelovanje z ostalimi strankami Demosa v občini Žalec? Najprej moram povedati, da smo že v ustanovni listini zapisali, da smo stanovsko politična organizacija. Po mojem so vsi očitki, da se stapljamo s krščanskimi demokrati, neupravičeni. Smo pa v koaliciji z ostalimi strankami, ki sestavljajo Demos, v občini zelo enotni in dobro sodelujemo, če bi taka enotnost veljala tudi za republiško raven, po mojem ni bojazni, da ne bi zmagali tudi na naslednjih volitvah.« Branko Lobnikar ulica Ivanke Uranjekove 6,63310 Žalec Delavska univerza Žalec vas vabi, da se vključite v eno od naslednjih izobraževalnih oblik, ki se bodo začele v tem mesecu: 1. Program usposabljanja za poklice: — pomožni kuhar — pomožni skladiščni delavec. Pogoj za vključitev je dokončanih vsaj 6 razredov osnovne šole. Šolanje traja eno leto. 2. Osvežitveni seminar za tajnice. Namenjen je poslovnim tajnicam, ki želijo dopolniti svoje strokovno znanje. Teme: — Novosti in tehnologija v sodobno urejenem tajništvu (prof. Andreja Kračun, Birostroj Maribor). — Sodobno pisarniško poslovanje z novostmi v poslovni korespondenci (prof. Božena Degen, avtorica učbenikov poslovne korespondence in strojepisja). — Urejenost tajnice — nega obraza in telesa (Milan Pejnovič, dipl. kozmetolog in dermatolog iz Ljubljane). Seminar bo 7. in 8. 12. 1990 v hotelu Golding v Žalcu. V ceno seminarja je vključeno gradivo in kosilo v hotelu. 3. Začetni tečaj strojepisja — 60 ur. 4. Začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja — 40 ur. Informacije za vse izobraževalne oblike dobite na DU Žalec, tel. 711-343, vsak dan od 7. do 16. ure. Demokratična alternativa brez meča in križa XIV. kongres ZSMS v Zagorju se je prelevil v I. ustanovni kongres Liberalno demokratske stranke. »Ali bo Slovenija zatohla domačija, zaverovana v svojo samobitnost, obsedena od organske enotnosti in zakoreninjenosti, skupnost, ki jo bo držal skupaj strah pred razlikami, ali pa bo Slovenija država, ki je ne bo strah razlik, ki bo odprta tako svetu kot lastnim manjšinam . . .« je med drugim dejal dr. Slavoj Žižek, utemeljitelj LIBERALNEGA MANIFESTA stranke z najbolj kontinuiranim ustrojem na Slovenskem. Liberalci se ne sramujemo svoje preteklosti, mi ne gojimo samo-pašnega liberalizma, nadaljujemo delo ZSMS in smo skeptični pred vsemi velikimi projekti, kot so sprava, socializem in demokracija, pisana z velikim D. Pokopali smo Tita in štafeto, pokopali socialističnost republike Slovenije, bili smo opozicija v komunističnem režimu, smo opozicija v Demosovem obdobju vladanja. Prvi smo se statutarno zavzeli za najmanj enotretjinsko zastopanost obeh spolov v vseh Za plebiscit je nujna enotnost ^ Rudi Žohar predsednik občinskega odbora SDSS_ V Hmezadovi dvorani so se sestali člani iniciativnega odbora za ustanovitev občinskega odbora Slovenske socialdemokratske stranke. Ustanovnega zbora so se udeležili tudi številni gostje, med njimi dr. Katja Boh, ministrica za zdravstvo RS, Marjan Krajnc, minister za promet, Tone Rojec, predsednik celjskega odbora in predstavniki občinskih strank. Po krajšem umetniškem programu pevskega zbora Adoramus se je pričelo delovno srečanje. Po izvolitvi delovnega predsedstva so brez pripomb sprejeli statut občinskega odbora, predsedujoči pa je poudaril, da si bo odbor prizadeval sprejeti potrebna Stališča za premagovanje sedanjih političnih in gospodarskih težav. V ospredju njihove aktivnosti bo delavec, ki mu je treba zagotoviti socialno varnost predvsem z delom. Kurt Kindelhofer je v nadaljevanju predstavil program stranke. »Gospodarstvo se duši in razpada. Skrajni čas je, da vlada pride od besed k dejanjem. Predvsem bi se morali bolj posluževati izkušenj uveljavljenih in doslej še anonimnih strokovnjakov, ki s Rudi Žohar svojimi predlogi v preteklosti niso prodrli v gospodarska dogajanja. Vlada mora zagotoviti najnujnejše pogoje gospodarjenja, učinkovitost solstva in ostalih družbenih dejavnosti, državnih organov in monopolnih organizacij. Zagotoviti mora tudi socialno varnost vseh državljanov Slovenije. Pogoje gospodarjenja lahko zagotovi z liberalizacijo uvoza, zmanjšanjem carinskih in drugih uvoznih dajatev in zmanjšanjem družbene po- rabe. Nujen je tudi realen tečaj dinarja. Z izgradnjo cest bi lahko zaposlili delavce v gradbeništvu, cestni dinar pa bi bil tako racionalno uporabljen. Del sredstev, ki jih gospodarstvo odvaja v sklad za socialno varnost, naj se preusmeri v programe, ki zagotavljajo v kratkem času oživitev gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. V podjetjih, ki trenutne §robleme rešujejo samo z odpuš-anjem delavcev in nimajo izdelanih programov prestrukturiranja proizvodnje in trženja, bi morali takoj zamenjati celotno vodstvo ne glede na strankarsko pripadnost. Preprečiti je treba monopolni položaj infrastrukturnih dejavnosti, cene njihovih storitev pa vskladiti s cenami v sosednjih državah. Čimprej je treba sprejeti nov stanovanjski zakon. Na področju socialne politike predlagamo začasno zmanjšanje razpona osebnih dohodkov dokler gospodarski rezultati ne omogočajo samostojno oblikovanje plač. Žačeti je treba z javnimi deli (gradnja cest), delavkam je treba zagotoviti možnost štiriurne zaposlitve, zagotoviti pa je treba tudi štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov. V šolstvu je potrebno pri- četi spremljati rezultate pedagoškega dela, reforma pa mora zajeti tudi kadrovske spremembe na vseh ravneh,« je v programu zapisal Kurt Kindelhofer. Na predlogu programa člani niso imeli bistvenih pripomb, razprava pa se je razmahnila o aktualnih dogajanjih. Člani so se zavzeli za čimprejšnje sprejetje ustave in izvedbo plebiscita. Kritični so bili do odnosa opozicije, ki po njihovem mnenju slabi nujno potrebno enotnost Slovencev za jjremago-vanje sedanjih težav in načrtovane odločitve. Odločno so tudi zavrnili kritiko na sedanjo oblast, ki v šestih mesecih ne more rešiti tistega kar je prejšnja oblast v 45-letih povzročila. »Ko odpiramo škatljice iz vsake gleda hudič,« je v prispodobi dejala Katja Boh in pozvala k enotnosti vse napredne Slovence. Marjan Krajnc je na vprašanja o izgradnji cest zagotovil, da je avtocesta Arja vas— Šentrupert na prvem mestu. Člani, občinskega odbora SDSS Žalec so v nadaljevanju s tajnim glasovanjem izvolili predsedstvo, za predsednika pa Rudija Žoharja. jk PRED PLEBISCITOM Spoštovani ljudje, državljanke In državljani Republike Slovenije, bliža se čas pomembne odločitve o naši prihodnosti. Bodimo enotni kot še nikoli doslej, odločimo se za neodvisno Slo- Wenli°! PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC Milan Dobnik PRIZADETIM V POPLAVAH. — Občani, ki so bili prizadeti v poplavah, lahko kupijo v trgovinah Agrina, Savinjskega magazina, Kmetijskih preskrbah, Nama in Garant Polzela material in opremo brez prometnega davka. Predhodno pa morajo pridobiti ustrezno potrdilo komisije za oceno škode v KS. organih LDS. Za politiko enakih možnosti, kar pomeni uvajanje izrazito ženske konsolidacije v svetu strankarstva in dežurne politike. »Dovolj nam je tega, da se nas dela krive tako, da se nam nalaga dolg prejšnjih generacij. Dovolj dolgo smo bili material, iz katerega so gnetli tuje sanje, naj bodo to sanje partizanov ali njihovih žrtev. Dovolj nam je vampirjev, ki živijo od tega, da nas delajo krive in izterjujejo od nas tuje dolgove. Danes je leseni kol in česen, ki bo pokončal vse vrste vampirjev,' en sam: LDS,« je ob koncu svojega referata.ugotovil kdo drug kot dr. Slavoj Žižek. Pohod liberalizma v slovenski prostor je torej nezadržen in prepričljiv. Prva prava sredinska stranka, ki zavrača vse nacionalizme in egotripne fantazije s preteklimi pridihljaji, nadaljuje s tradicijo skeptične stranke, stranke zavesti speče civilne družbe. G. V. Zbor socialistov Sklic socialistov bo 11. decembra v Žalcu, mesto zbora bo naknadno določeno. Na zboru se bomo uradno preimenovali v območni odbor Socialistične stranke Slovenije —Žalec. Opravili bomo nove volitve, tako da bomo dobili novo vodstvo stranke. Dopolnili bomo program dela in ga podrobneje konkretizirali, tako da se bomo dobro pripravili na prihodnje volitve. Gost zbora bo predsednik Socialistične stranke Slovenije, mag. Viktor Žakelj. Prosimo vse aktiviste OK SZ Žalec po krajevnih skupnostih, da nam v najkrajšem času pošljejo pristopne izjave članstva, kajti le na tak način bomo na zbor vabili vse člane — simpatizerje naše stranke. Milan Zupanc STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE SLOVENIJE Ali so prenovitelji SDP delavska stranka? Pred kongresom v Novi Gorici so se v Žalcu zbrali prenovitelji naše občine, da bi spregovorili, kakšno stranko hočejo in kdo nas bo zastopal na kongresu v Novi Gorici. Vprašanja so se kresala v smislu, kaj je lastno tej stranki in kaj jo loči od drugih strank. Ta mnenja so se pojavljala že pred volitvami, ko so vse stranke imele enako osnovo za pridobivanje vo-lilcev. Identiteto stranki je v preteklosti dala leva usmeritev in delavska pripadnost, pa čeprav je predsednik opozoril, da je že v preteklosti bilo v sami stranki malo delavcev oz. premalo. Stranka bi se po novem identificirala kot levo sredinska. To še toliko lažje, saj so stranke v občini desneje od sredine in bi stranke z zmernim pristopom do problemov v občini imele dovolj manevrskega prostora za delo. Razpravljalci so opozorili tudi na program stranke, v katerem uporabljajo veliko zvenečih besed. Potrebna so konkretna dejanja za napredek našega gospodarstva in za zaščito minimalnega delavskega standarda. Samo po rezultatih bo cenjeno naše delo. Seveda beseda ni mogla mimo članstva, ki se je zmanjšalo na tretjino. Pa ni bilo razočaranja nad tem. Ti, ki so ostali, niso pričakovali nobene zahvale in privilegijev. Ostali so, ker tako čutijo. Iz stranke so šli tisti, ki do nje tako niso imeli občutka. Nekateri so se glede na politične spremembe tudi ustrašili. Veliko pa jih je pristalo v oblastnih strankah. Je zapihalo ...! Nenazadnje je bilo govora tudi o imenu stranke. Nekateri bi še vedno želeli obdržati naziv »komunistična«. Pri glasovanju pa smo se le odločili za stranko demokratične prenove — (SDP). Tako naj bo! Razprava se je dotaknila tudi konkretnih problemov, kot so lastninjenje, zlasti na področju kmetijske dejavnosti. Nehote pa je iz razprave sililo razmišljanje, da politični nasprotniki neprestano iščejo napake v stranki, ki je bila na oblasti 40 let in delala napake, a tudi dobre stvari. Tisti, ki niso nič delali, tudi napak niso napravili. Nekateri pa so se skrivali za stranko in s tem blatili celotno organizacijo. prof. FRANCI ŽAGAR Delovno predsedstvo ustanovnega zbora SDSS Krščanski demokrati o spravi V dvorani Gasilskega doma v Žalcu so člani Krščansko demokratske stranke pripravili predavanje. O spravnih vprašanjih in povojnih pobojev je predaval prof. Nace Polajnar. ■ Manj prahu iz Ferralita I I I I I I I I I I I I I I I I I ■ I I L V razpravi za zidalni načrt za strojni obrat V žalskem Ferralitu bodo do konca leta naredili čistilne naprave, tako da se bodo zmanjšale emisije prahu. Doslej so letno spustili v zrak kar 21,9 ton prahu večinoma iz kupulne peči. Na onesnaževanje okolja so se pritoževali tudi krajani in tako so jim poslali na vrata kar nekaj republiških inšpektorjev, ki so jim izdali zajeten kup odločb. Omeniti velja, da je občinska skupščina že pred dvema letoma sprejela program aktivnosti za varstvo okolja in njegova prvenstvena naloga je sanacija zraka v naseljih Žalec in Prebold. V Ferralitu si ne zatiskajo oči in se zavedajo, da ima njihova tovarna vpliv na okolje. Po besedah tehničnega direktorja Tomaža Uranjeka upoštevajo mnenja strokovnih ustanov in si v okviru danih možnosti prizadevajo, da bi zrak onesnaževali čim manj. Do srede novembra so izpolnili polovico zahtev inšpektorjev, sanirali so hrup in uredili odcejanje v barvarni, uredili odvajanje plinov in trdih delcev iz elektro peči. Odseso-valne naprave so montirane in so tudi že priključene na vodni filter. Več časa jim dopušča samo za ureditev prehodnega odlagališča za odpadne livarske peske. Le-ti so problematični samo zaradi količine ne pa zaradi svoje sestave in imajo zato status posebnih odpadkov. Pri teh računajo na strokovno pomoč z republiške ravni in Gospodarska zbornica je v dogovoru z vsemi uporabniki naredila nalogo o uporabnosti teh peskov. Pri tem so ugotovili, da so Ferralitovi peski uporabni v gradbeništvu. Projekti za zajemanje trdih delcev na kupulni peči so končani in bo zahteva izpolnjena pravočasno, trdi Tomaž Ura-njek. V tem času so kupulno peč ustavili in jo verjetno ne bodo uporabljali preden bo ureje- na ustrezna naprava. Letos so v Ferralitu namenili za ekologijo že poldrugi milijon dinarjev in še niso gotovi. Približno 30 milijonov dinarjev pa bo vredna naložba oziroma selitev njihovega strojnega obrata iz starega dela Žalca. Te dni so krajanom predstavili zazidalni načrt in prestavitev na skupno lokacijo bo pomenila tehnološko in ekološko sanacijo tovarne. »Zmogljivosti obrata ne bomo večali, prepolovili bomo porabo livarskih peskov. Stara lokacija predstavlja tudi kup težav za Ferralit. Letno prevozimo okoli 1500 ton litine, v obratu imamo 20 starih peči, kjer je težko kontrolirati izgorevanje. Ob vsem tem pa izgubljamo čas zaradi koordinacije dela«, pravi Tomaž Uranjek. Datuma selitve, si kljub nujnosti ne upajo napovedati. Kot povsod drugje tudi Ferralitu zmanjkuje denarja za naložbe in zato bo gradnja obrata potekala v več fazah. -mn f TT Preboli Investicije in izvoz Strojnik - računalniški strokovnjak RING — podjetje za računalniški inženiring ^Intervju z direktorjem Pragom Pušnikom TT Prebold so poplave povzročile za 4.3 milijona din škode Do zaključka poslovnega leta sta še dva meseca. To pa je tudi čas, ki bo pokazal, kdo bo preživel in stopil v novo leto s pozitivno bilanco. Sedanji devetmesečni rezultati poslovanja že nakazujejo, kako bo v posameznih delovnih organizacijah. Seveda pa se lahko še marsikaj spremeni. V tekstilni tovarni so zaenkrat še optimistično razpoloženi, saj so terjatve do kupcev več kot sedemkrat večje od obveznosti. Res pa je tudi, da je zaradi finančne nediscipline težko priti do tega denarja in so potrebni razni ukrepi. Kako pa je sicer na področju investicijske dejavnosti, izvoznih poslov in na drugih področjih, pa smo zvedeli v intervjuju z generalnim direktorjem Dragom Pušnikom. »Čas, v katerem se nahajamo, ni naklonjen investicijam, saj ni skoraj nobene akumulacije, pa vendar se neki rezultati le kažejo tudi na tem področju. Kako je torej s tem v tekstilni tovarni Prebold? »Na področju pletenin pripravljamo investicijo v vrednosti 1.100,000 nemških mark. Nekaj bo direktnega plačila, preostalo pa bo kreditni odnos za dobo 18 mesecev. Na tej novi strojni opremi bomo proizvajali novo vrsto nogavic, ki je, vsaj tako računamo, izredno prodajna, saj jo na našem jugoslovanskem tržišču še ni. Bo pa proizvodnja usklajena s programom nemške firme BI, ki vlaga v ta program sredstva v enaki višini. Za firmo BI smo poskusno že začeli proizvajati, saj so že dobavili proizvodne kapacitete, ki smo jih delno že montirali, preostale pa bomo v naslednjih tednih. Investicijo naj bi zaključili v mesecu marcu prihodnjega leta, ko bomo za firmo BI začeli proizvajati s polno kapaciteto. Sodelovanje z omenjeno firmo je izredno dobro. Zelo so zadovoljni s kvaliteto naše proizvodnje in zato računamo, da bomo z njo, ■perspektivno gledano, posle lahko nadaljevali in verjetno v nekem doglednem času prišli tudi do mešane firme.« Izvoz je prav gotovo permanentna naloga našega gospodarstva, še posebno ker so zelo neugodne razmere na jugoslovanskem tržišču. Tega se dobro zavedate tudi v Preboldu. Kakšne so torej te relacije danes? »Moram reči, da smo v zadnjem obdobju na izvozu naših proizvodov kar precej naredili. V preteklem mesecu je bilo tega za okrog 800.000 US dolarjev, tako pa bo še vsaj do konca leta in v januarju, saj so posli sklenjeni. Vsekakor pa računamo, da bomo ta izvoz držali vsaj na tej ravni tudi v bodoče, saj vemo, da je vse manj domačega trga. Seveda pa je zaradi precenjenosti dinarja, dohodkovno gledano, izvoz manj zanimiv, vendar omogoča vsaj preživetje. Kot vse kaže, pa se bo to stanje le nekoliko izboljšalo. Pri tem mislim na republiški zakon o izvoznih stimulacijah, kot tudi na 10 odstotno stimulacijo za izvoznike, ki je bila sprejeta na zvezni ravni. Vsaj del teh negativ- nih učinkov, ki so jih deležni izvozniki, bo na ta način omiljen. Če k temu dodamo še tisto, kar je pridobljeno po 50. členu uvoza zaradi izvoza, potem se vse še nekako izplača in moramo z izvozom nadaljevati v tej smeri.« Vodna ujma, ki je naše težave še poglobila, tudi Tekstilni tovarni Prebold ni prizanesla. Kaj je povzročila in kolikšna je škoda? »Vsekakor nam je poplava povzročila vrsto težav. Škoda je precejšna in je ocenjena, poudarjam, da povsem realno, na 4,3 milijona dinarjev. Dejstvo pa je, da s proizvodnjo nismo mogli pričeti, vsaj ne v vseh delih tovarne, v ponedeljek, ampak šele v torek. Odpravljanje posledic pa je tako rekoč potekalo zelo intenzivno vse od petka zjutraj pa do ponedeljka zvečer. Moram reči, da so delavci pokazali ob tej vojni ujmi izredno prizadevnost, zavedajo se, da jim tovarna daje kruh in jim ni vseeno, kaj je z njo. Ob tej priložnosti pa vsem izrekam zahvalo za njihov trud in požrtvovalnost pri reševanju in odstranjevanju posledic.« Za konec našega razgovo- Jože Klančnik v prostorih svojega podjetja RING med računalniki, ki mu pomenijo več kot le zaslužek vo priložnost, ki se mi je ponudila leta 1983 v TT Prebold ter se zaposlil v tamkajšnjem računalniškem centru. Spoznaval sem zame nova področja, še posebno, ker sem se šolal na področju strojništva. Ker pa mi volje, veselja in zagnanosti ni manjkalo, sem dokaj hitro napredoval in naredil tudi nekatere tehnične izboljšave na obstoječih računalniških programih, kar mi je dalo še večji elan. V tem obdobju pa so začeli prihajati na trg manjši osebni računalniki, ki so sicer imeli bolj skromne strojne karakteristike, a so imeli zelo močno programsko opremo v primerjavi s tedanjimi »velikimi računalniki«. Na osnovi teh spoznanj sem se odločil le-te pobliže spoznati. Najprej sem posegel po popularnem Sinclair Ql, kjer sem spoznal prvo podatkovno bazo QL ARCHIVE, nadaljeval pa sem s programiranjem s podatkovnimi bazami DBASE. Med tem časom sem se najprej zaposlil v skupni obratovalnici v Mozirju, zatem sem odšel na svoje in postal obrtnik, konec lanskega leta pa sem soustanovil podjetje za računalniški inženiring.« Kakšna pa je tvoja osnovna dejavnost? »Pravzaprav gre za precejšen obseg vsega tega. Prvenstveno pa gre za organizacijo, izdelavo in vzdrževanje programske opreme na IBM kompatibilnih računalnikih.« Na katerih področjih deluješ, kaj nudiš s tvojim znanjem in izkušnjami? »Verjetno bi bilo predolgo, če bi poskušal vse podrobno opisati, zato zadostuje, če povem, da delam na računalniškem področju računovodstva, financ, v zadnjem letu dni pa razvojno na trgovinskem področju. Pri obdelavi tr- ■ an mm mm mm mm mm mm mm govine velja omeniti, da gre za računalniško vodenje nabave blaga, realizacije, inventur, internih premikov itd., ob tem pa so možni razni izračuni in izpisi, ki so še kako potrebni za uspešno vodenje trgovine, katera pa je v zadnjem času vedno bolj tržno orientirana.« Kaj bi lahko rekel za postopke pri izdelavi programov? »To je pravzaprav zelo nenavadno vprašanje za delo v praksi. Vse je odvisno od problema in programerja. Če na primer vzamemo, da gre za novo področje, ga je potrebno najprej spoznati do te mere, da se lahko računalniška obdelava globalno organizira in nato v posameznih fazah sprogramira z vmesnim testiranjem. Zatem sledi inštalacija in uvajanje računalniškega programa pri uporabniku. Ves postopek lahko traja nekaj mesecev, če gre za bolj kompleksen program. Enostavnejši pomožni programi pa so lahko narejeni tudi v nekaj minutah, pri čemer se organizacija izvaja med samim programiranjem.« Načrti za v bodoče? »Nenehno spremljanje na zahodu najnovejših verzij programskih orodij in s tem zadovoljiti uporabnike z izdelavo še kvalitetnejših računalniških programov, da bo računalnik res lahko odigral odločilno vlogo v tržnih razmerah gospodarjenja.« Tako torej Jože Klančnik s področja računalništva. Glede na to, da je še sorazmerno mlad, da je ambiciozen in talentiran, pa bo prav gotovo tudi v bodoče prispeval pomemben delež k računalniškem opismenjevanju svojega delovnega in življenjskeaa okolja. Darko Naraglav Za domači trg in izvoz Hmezadova delovna organizacija Sadjarstvo Mirosan je tudi letos pripravila za prodajo več vrst sadik jablan hrušk, češenj in drugih. S prodajo so že pričeli in po napovedih naj bi prodali domačim kupcem kakih osemdeset tisoč sadik, prešnji teden pa so v Belgijo poslali ?fi 500 sadik jablan sorte zlati delišes in gloster. j. T. »Neustavljivi razvoj tehnike, tehnologije in drugih znanosti nas je privedel v dobo računalništva. Sicer kasneje kot v razvitih državah, vendar tudi pri nas vse bolj lovimo korak z njimi in skorajda na vseh področjih že izkoriščamo ta, do nedavno še magična sredstva. Brez njih si danes skorajda ne moremo več zamisliti uspešnega po-slovno-tehničnega, proizvodnega ali drugega dela. Vse več pa je tudi tistih, ki svoje ustvarjalno delo usmerjajo na to področje. Eden takšnih pa je tudi Jože Klančnik iz Latkove vasi, ki ima za sabo že sedem let znanja in izkušenj s tega področja. Že dve leti pa je zasebni obrtnik oz. podjetnik in mu to delo, poleg veselja, pomeni tudi kruh. Obiskali smo ga na njegovem domu v Latkovi vasi, kjer ima, v še ne povsem dograjani hiši, svoj računalniški inženiring, kjer ustvarja, snuje in prihaja do novih znanj in spoznanj, ki jih s pridom uporablja potem v praksi. Na vprašanje, kaj ga je vodilo v svet računalništva, pa je dejal: »Mislim, da je to bilo nekako že v meni. Nova in neraziskana področja tehnologije so me vedno zanimala in privlačila. Še posebno pa sem bil navdušen nad računalništvom in zato sem izkoristil pr- ra pa še klasično vprašanje. Kako v bodoče, kako je s Tekstilno tovarno Prebold v luči novih družbeno-ekonom-skih odnosov? »Zakon o privatizaciji je pred nami in mi se na to, tako kot drugi, pripravljamo. Že v bližnji prihodnosti bo potrebno na tem področju nekaj storiti. Poskušamo navezovati stike z zunanjim svetom, vendar pa je zaradi znane neugodne politične situacije vse to precej otežkočeno, saj se, enostavno povedano, zainteresirani bojijo vlagati kapital na tako nestabilna jugoslovanska tla. Kljub vsemu pa mislim, da se bo v doglednem času situacija le iz-kristilizirala in bodo tuja vlaganja pomagala potegniti voz našega gospodarstva. Torej je potrebno misliti na določeno investicijsko dejavnost, ki je pri nas nujna zlasti na področju proizvodnje tkanin. Razen tega pa je potrebno misliti tudi na domači trg in se na to ustrezno pripraviti in pridobiti domače organizacije, ki bi bile pripravljene sodelovati in sovlagati v našo proizvodnjo.« D. Naraglav Intervju z Jožetom Klančnikom Sipovi delavci na prisilnem dopustu Okoli 120 delavcev iz šempetrskega SIP-a je oktobra dobilo odločbe s katerimi bodo vsaj do januarja ostali doma na takoimenovanem prisilnem dopustu. Kot pojasnjuje vodstvo tovarne si proizvodnje na zalogo ne morejo privoščiti, prodaja njihovih kmetijskih strojev pa je še vedno izrazito sezonska. V tem času bodo trenutno nezaposleni delavci prejemali 75 odstotkov osnovnega osebnega dohodka, ki tudi doslej ni bil visok saj znaša poprečni dohodek na zaposlenega 5.300 dinarjev. -mm I HI Hi MB Hi Hi Hi Hi Hi Prilagoditev Po organizacijskih spremembah v podjetju Aero Celje se je reorganiziral tudi Aerov tozd Kemija Šempeter. Proizvodni program nekdanjega tozda (samolepilni trakovi, matrice, kopirni papirji ...) so razdelili v profitne centre. Za vsak program je bilo potrebno najti rešitve, saj jih je konkurenca prisilila v hitro ukrepanje in povezovanje s tujim kapitalom. Program samolepilnih trakov je v krizi že dalj časa. Zaradi tega so spremenili strategijo nadaljnjega razvoja in se usmerili predvsem v proizvodnjo specializiranih trakov. Druga naloga pa je povečati trgu je nuja proizvodnjo samolepilnih trakov široke potrošnje in jih ponudili trgu. Povezali so se z nemškim proizvajalcem samolepilnih trakov Tesa, da bi trgu ponudile celotni spekter izdelkov. Za sanacijo proizvodnega programa samolepilnih trakov so predlagali več rešitev. Odločili so se, da bo Aero na področju samolepilnih trakov še naprej ostal samostojni proizvajalec. Načrtujejo, da bi proizvodnjo v treh letih povečali na 50 milijonov kvadratnih metrov trakov. Danes jih doma prodajo nekaj čez 20 milijonov kvadratnih metrov, kar znaša petino jugoslovanske letne po- trošnje. Načrtujejo, da bi kar polovico proizvodnje izvozili. Prevzeti nameravajo tudi del proizvodnje specializiranih trakov nemškega proizvajalca Tesa, ki s svojo proizvodnjo pokriva evropski trg. Ocenjujejo, da specializacija v proizvodnji samolepilnih trakov pomeni korak prednosti pred konkurenco. Sedaj pripravljajo veliko tržnih akcij, tako na domačem kot na tujem trgu. Na tujem trgu bodo poskušali prodati več celofanskih samolepilnih trakov, saj je celofan naravno razgradljiv. Poleg tega pa v tujino prodajo še embalirne trakove in samolepilne trakove za množično uporabo. , , 'S firmo Pelikan, se" dogovarjajo za sodelovanje pri proizvodnji matric. Pelikan je največji proizvajalec matric na evropskem tržišču. Nameravajo opustiti proizvodnjo in jo v celoti prenesti v Šempeter. Tako bi v Šempetru podvojili proizvodnjo matric in z njo pokrivali evropsko tržišče. Ponovno pa so intenzivirali proizvodnjo in tisk dekorativnih folij, ki so sedaj znova na tržišču. Ustanovili so tudi družbo z omejeno odgovornostjo s partnerjem Rit-terjem iz Nemčije. V družbi bodo izdelovali samolepilne bloke (post it) in UV lake za potrebe tiskarske industrije. Načrtov je veliko. V Aeru v Šempetru pa se zavedajo, da jih bo, potrebno uresničiti, če bodo hoteli ostati na trgu. Jasna Rode Čistilna naprava že obratuje Zeleno, ki te ljubim zeleno Juteksovi delavci so držali besedo, ki so jo dali krajanom Ložnice in republiškemu sanitarnemu inšpektorju, saj je zadnje dni oktobra začela obratovati čistilna naprava v proizvodnji avtooblog. Strokovne meritve — opravili so jih nemški strokovnjaki in republiški zavod za varstvo pri delu — so pokazale, da gre za kakovostno čistilno napravo. Emisija sti-rena je bila ob meritvah manj kot miligram na kubični meter zraka. Veljavni predpisi namreč dovoljujejo 100 miligramov stirena na kubični meter zraka, nemški pa 20 miligramov. Sedaj morajo v Ju-teksu opraviti še tehnični pregled, inšpektorji prihajajo dnevno, do konca meseca pa naj bi pridobili tudi uporabno dovoljenje. Doslej večjih težav pri pregledu proizvodnje avtooblog ni bilo, pravijo odgovorni delavci Ju-teksa. Na tiskovni konferenci so nam povedali, da bodo okoliški krajani kljub vsem čistilnim napravam še kdaj zavonjali neprijeten vonj in opazili paro, ki izhaja iz čistilnih naprav zlasti pri hladnem vremenu, vse skupaj pa za zdravje ni škodljivo. V obratu avtooblog nameščajo prezračevalne naprave, ki bodo izboljšale delovne pogoje zaposlenih. Načrtu- BONSAI V zadnjem času mnogokrat pritegnejo pozornost mala drevesa ali drugače imenovani bonsai. Sama beseda je japonskega izvora ter z razčlembami pomeni: drevo, posajeno v pladnju ali skodeli. Bonsai ima razmerja pravega drevesa in le redko preseže velikost 70 cm. Ravno ta minimalnost navduši opazovalce. Istočasno beleži bonsai stoletja stare metode kultiviranja grmovnic in drevja v posodah. Umetnost gojenja bonsaja postaja pri nas vedno bolj priljubljen konjiček za prosti čas. Naš bivanjski prostor je, posebno v mestih, vedno manjši. V pusto vsakdanjost tega okolja prinaša bonsai, ki zavzema le malo prostora, košček žive narave. Redna zaposlitev z bonsai kulturo daje ure miru in tišine, iz katerih znova črpamo novih moči. Bonsai rabi veliko vode, moramo pa ga tudi redno dognojevati, obrezovati, oblikovati z žico in presajati. Če veste kaj o rastlinah in imate nekaj prostih ur v tednu, vam lahko naslednji napotki pomagajo, da postane bonsai tudi za vas idealna zaposlitev ob prostem času. Normalno stojišče za bonsai na prostem je terasa, balkon ali vrt. Tam so drevesa izpostavljena vremenskim vplivom sonca, vetra in dežja, kar potrebujejo za pravilen razvoj. Sobni bonsai je lahko vse leto v stanovanju. Presaditi ga moramo, kar je odvisno od vrste in starosti, ko postanejo posode premajhne ali kadar je zemlja izrabljena. Primeren čas za presajanje je zgodnja pomlad ali jesen. Standardna mešanica bonsai zemlje ali grobo zrnate zemlje jejo pa že tudi zažigalno napravo, ki jo bodo namestili ob proizvodnih halah, tako da jim odpadkov je sestavljena iz tretjine gozdne-šota zemlje, ilovice in peska. Da dosežemo in obdržimo tipičnost bonsaia, moramo veje, vejice, poganjke in korenine vedno znova privezovati. Pogostnost privezovanja uravnavajo na osnovi rasti posameznih vrst. Obliko dosežemo tudi z uporabo žice. Deblo, veje, ki jih želimo oblikovati, spiralno navijamo na aluminijasto žico. Nikoli ga ne smemo popolnoma izsušiti, da ne propadejo drobne korenine. Zemlja mora biti v vseh letnih časih rahlo vlažna. Tudi za bonsai velja, da ga zalivamo v jutranjih urah, in to tako dolgo, da začne odtekati voda iz odprtine v posodi. Najboljša zaščita proti boleznim je pravilna oskrba in redna kontrola. Proti boleznim in škodljivcem, če se že pojavijo, pa uporabljamo priročna zaščitna sredstva. Maja Zagoričnik FITTAS Vrbje 32 a 063/711-415 PODJETJE ZA FINANCE TRANSPORT, TRGOVINO, ADMINISTRACIJO in SVETOVANJE 0 nudimo knjigovodske usluge za obrtnike in podjetja • izdelamo vam davčno napoved in svetujemo • administrativne uslu-ge-računalniško ne bo treba odvažati na komunalno odlagališče. Skupna vrednost doslej montiranih čistilnih naprav je 2.250.000 DEM, čistilna naprava v proizvodnji talnih oblog pa je vredna 900.000 DEM. jk Bogve, kdo si je izmislil pregovor, da je treba najprej pomesti pred lastnim pragom. Bistvo tega, zame malo prismuknjenega izreka je, da te omejuje v mišljenju. Saj ne trdim, da kdaj to ni potrebno in celo zaželeno, samo kaj, ko se ga uporablja samo tam, ko ga sploh ne bi smeli izrekati. Po naslovu, ki sem ga povzel po znanem pesniku Lorci, ste mogoče že ugotovili, da bi'vam rad povedal nekaj o varstvu narave, o ekologiji. Pa ni res. Ne bom govoril o naravi, temveč o naših življenjih. Je pa popolnoma res, da ne moremo in ne znamo živeti izven narave. Samo ne kakršnekoli, mora pač biti za življenje primerna. Tako bom kljub vsemu govoril o ekologiji. Sama beseda in pomen pa pri meni segata malo širše, kot ste vajeni pri poklicnih ekologih, politikih, ki jim v bistvu ne gre za to, da bi živeli v čistem okolju, temveč za to, da bi lahko obdržali svoje oblastne pozicije ali pa bi se s pomočjo volilcev nanje povzpeli. Tako ti ekologi pod narekovajem mečejo ljudem kosti, okoli katerih se potem zanje suče ves svet. In ko smo že pri svetu, mar se nekateri med nami ne zavedajo, da je Zemlja edini planet, na katerem je možno preživeti. Pa se zgoraj omenjeni gospodje z vso silo zaletavajo v določene stvari in jih poskušajo spraviti z obličja zemlje, pri tem pa v vsej svoji dobri veri, da so naredili nekaj koristnega, pozabljajo, da problem obstaja tudi, Bajaništvo Človek se je vedno zanimal za nerazložljivo. Tako je bilo In je. Okultni — skrivnostni — in drugi paranormalni pojavi, kot so čarovnija, uroki, zagovori, astrologija, bioenergetika, so predmet proučevanja. To so duševni pojavi, ki jih ni mogoče pojasniti z danes znanimi zakonitostmi. Del človeške duševnosti, vsekakor nezavedni del, pozna odgovore na mnoga vprašanja, ki naši zavesti niso poznana. Naša zavest je vse preveč zaposlena z raznimi praktičnimi zadevami. So pa posamezniki, ki lahko zaznajo določene informacije z nihalom ali bajanico. Znano je, da s pomočjo bajanice ali nihala iščejo poškodbe na ceveh, na električnih kablih, predvsem pa bajanico uporabljajo pri iskanju vodnih virov. Minimalne mišične reakcije se na okrepljen način pokažejo prek bajanice, ki jo ta oseba drži v roki. Refleksno delovanje pokaže, kje je npr. voda. Eden najbolj znanih bajaničarjev v Savinjski dolini je bil danes že pokojni Vinko Jordan. Ni bil znan samo kot zbiratelj starin, kot lastnik ene največjih numizmatičnih zbirk na Sloven- ce ga nimamo pred svojim domačim pragom. Če kdo misli, da nečesa ni oz. da tisto ni nevarno, če že ni pred njegovim pragom, mu moram očitati slaboumje. Vzemimo kar jedrske elektrarne in njih odpadke. Če kdo misli, da je bolj varen, ko v Krškem ne bo več jedrske energije, se moti. Samo umrl bo zaradi eksplozije v Bolgariji ali kje drugje in ne zaradi domače peklenske naprave. Ali pa bo on (in njegovi potomci) v najboljšem primeru invalid in pohabljenec. Jako življenje in kaj lepa hvala zanj. Ali pa, da je lepo človeško, če pri nas nimamo jedrskih odpadkov. Naj jih kar dajo drugam, samo da jih ni tam, kjer se igra moj otrok. Kako omejeni so nekateri. Samo omejenim še lahko oprostim, ne morem in nočem pa tistim, ki vedo, da bodo nekje ob tej navlaki le morali živeti ljudje ali pa vsaj katera druga živa bitja, pa se s tem sprijaznijo in so celo s tem zadovoljni. Le kdaj bo človek res postal Človek? Veste, z našim obstojem je tako: ali bomo sposobni, da preživimo, ali pa bomo izginili. In če bomo dali jedrske oddpadke sosedom in če bodo okoli nas še vedno stale nezanesljive jedrske tovarne, bomo izginili. Pa čeprav bomo imeli pred lastnim pragom vse lepo pometeno. Zato je treba od časa do časa pogledati tudi k sosedu. Svet je res postal globalna vas. skem, kot mož, ki je odkril nekropolo v Šempetru, temveč tudi kot nezmotljivi iskalec vode. Znano je veliko zgodb o tem, kako je tu ali tam našel vodo. Zapišimo dogodek iz Podgrada pri Vranskem: »Ko so obnavljali staro zgradbo, je bilo vsem znano, da v zgradbi ni vode. Lastnica, ki je vedela za moj konjiček, me je nagovorila, naj za vsak primer poskusim s palico. Storil sem, kar mi je velela, in palica se mi je obrnila k zemlji v kleti na skalnatem svetu.. »No, tu pa že ne bo vode.« je rekla. Pa smo le odlomili kos skale in voda je pritekla...« Veliko teh dogodkov je ohranjenih, saj je Jordan iskal vodo po vsej Sloveniji. Prav bi bilo, da poiščemo osebe, ki še danes znajo poiskati vodo, naj se oglasijo. Nekoč je bilo bajaništvo zelo razvito. Znano je, da je imela avstro-ogarska vojska v svojih enotah bajani-čarje. Voda, vodni tok pod vodo predstavlja šibko magnetno polje, ki ga baja-ničar zasledi z bajanico ali nihalom. Nad vodo se mu bajanica premakne. Za lepše okolje Hortikulturno društvo Polzela je zelo delavno in med njegove aktivnosti spada tudi ocenjevanje urejenosti okolja. S tem skušajo spodbuditi krajane, da bi skrbeli za lepo okolje bivališč, s tem pa posredno za lepo urejen kraj. Pri tem se posebna komisija, ki ocenjuje posamezne hiše in kmetije, drži posebnega prvilnika. Letos so podelili štirideset priznanj, in sicer je za urejeno okolje kmetij prejela srebrno vrtnico družina Cmerešek, za urejeno okolje so prejele bronaste vrtnice družine Čmak—Mramor, Marovt in Petek, srebrno Dom upokojencev Polzela in zlato vrnico Osnovna šole Vere Šlander Polzela. T. T. Vsakdan nas prisiljuje v pozabo kulturnih vrednot življenja, GALERIJA DOBER DAN pa vam ponuja utrinek lepega, vrednote, ki so v resnici naložba. Turistična agencija Šempeter BOŽIČNA IN NOVOLETNA PRODAJA LIKOVNIH DEL JUGOSLOVANSKIH UMETNIKOV IN UNIKATENEGA NAKITA V MESECU DECEMBRU Turistična agencija in galerija DOBER DAN odprta vsak dan med 8. in 12. ter 14. in 18. uro ter vsako soboto med 8. in 12. uro. ; Telefon: 701-305 L Telefax: 701-285 Izvršni svet potrdil traso avtoceste Trasa nove avtoceste Arja vas-Šentrupert je znana že nekaj let, s prostorskim planom pa so ohranjena potrebna zemljišča. Izvršni svet je že potrdil traso, ki jo objavljamo, zavzel pa se je tudi za diamantno varianto priključkov zaradi najbolj racionalne rabe zemljišč. V pripravi je tudi lokacijska dokumentacija. Na posnetku Trasa avtoceste Arja vas — Šentrupert. Brane Lobnikar ~ i y .*¿¿3 \ . 4c§j MALA PIREŠTOA OROVA VAS) AVTOC^fg ZGr GRUŠOVLJE ARJA VAS BREG PRI POLZELI PODLO* LOŽNICA! ■EMPSTER:- Žalec Predsednik koordinacijskega odbora društev upokojencev občine Žalec Rudi Praznik pripravlja posvet društev upokojencev ker problematika upokojencev postaja iz dneva'v dan bolj pereča. Kot nam je povedal imamo v občini preko 7.500 upokojencev kar pomeni preko 35% volilcev. Usoda upokojencev pa je prepuščena tako v občinski skupščini kot republiški skupščini na milost in nemilost. Društvo upokojencev je nadstrankarska organizacija in delegati, ki so upokojeni zagovarjajo le strankarske interese in pozabljajo na svoje stanovske kolege. Zato meni, da bi bilo prav če bi volilna baza upokojencev imela vsaj opazovalca in vsaj tako seznanjala delegate s upokojensko problematiko. To pa izhaja predvsem iz dejstva, da ima 20% upokojencev manj kot 3.000.— din pokojnine, 30% od 2,—4.000 din, 31% od 4 do 6.000. — 14% od 6 Ponikva Krajani Ponikve so zelo zamerljivi in ogovarljivi. O tem so se lahko prepričali sami na zboru krajanov na Martinovo nedeljo, ko so končno prišli na dan raznovrstni očitki na račun finančnega poslovanja s sredstvi samoprispevka. Prisotni na sestanku, ki zaradi premajhne udeležbe ni mogel biti zbor, so pozno, vendar ne prepozno, povedali, kaj jim leži na duši. Govorice, da so si predsednik Franc Vovk in drugi člani režijskega odbora z denarjem iz samoprispevka urejali zasebne ceste, kupovali avtomobile in traktorje, so bile za neinformirane krajane preveč, da jim ne bi verjeli. Tako je prišlo tudi do nezaupanja do kra- Zapostavljeni upokojenci? do 10.000.— din in le 5% preko 10.000,— dinarjev. Iz tega lahko razberemo, da ima vsaj polovica izredno skromne dohodke in kot pravimo komaj Sestavlja kraj z krajem. Tudi govorice pokojnine se dvigajo plače pa stojijo ne drži saj vemo kakšno je povprečje plač kakšno pa pokojnin. Številke nam dovolj jasno povedo, da je večina pokojnin enaka socialnim pomočem, pa čeprav je za upokojenci 35 ali 40 let trdega dela, ki je bilo daljše od 182 ur mesečno kot je to danes brez vseh drugih ugodnosti (regresi, tople malice počitniške kapacitete in drugo). O tej problematiki so se nedavno pogovarjali v Zasavju, udeležila pa sta se ga tudi predsednik Zveze DU SJpvenije in direktor SPI-Z-a in povedala, da bi tej problematiki morali prisluhniti tudi v skupščinah, kjer je pa zastoplje-nost njala SfTcelo odrinjena. Pozablja se, da so vse dobrine od stanovanj, tovarn do infrastrukture zgrajeno ravno z žulji sedanje generacije upokojencev, a o usodi tega kakor tudi o usodi upokojencev pa odločajo danes drugi, ki so jim upokojenci kaj malo mar. Ker upokojenci predstavljajo skoraj največji procent volilcev bodo skupščine morale tudi to upoštevati. V naši občini problem predstavljajo „upokojenci iz obrobja občine in imajo tudi najnižje pokojnine. Doslej so jim pomagala DU, ki pa so takorekoč obubožala, zato bo tudi na njih morala bolj gledati družbena skupnost, žal pa so zaradi strankarskih interesov ravno ti odrinjeni. Bilo bi prav, da se s to problematiko tudi pozabava občinska vlada in skupščina še pred po-.svetom, da ne bo posvet izzvenel kot brezplodno tarnanje tega življa, ki pa žal predstavlja velik del naše populacije. U Preverjanje samoprispevka jevne oblasti in s tem je tudi maja izveden samoprispevek propadel. Vendar, kako naprej? Od maja do novembra je bilo res veliko časa, končno pa so sklenili, da o zadevi obvestijo tudi krajane. Resnici na ljubo je bil res že čas. Sam predsednik Franc Vovk je poročal o poslovanju s samoprispevkom, vendar ni požel kakšnega navdušenja. Neprijetna vprašanja so se začela vrstiti in našli so skupno rešitev. Izbrali so tričlansko komisijo, ki bo pregledala petletno poslovanje, in če bo odkrila nepravilnosti, bodo kot resnica prišle na dan. Tudi z aktivnostmi glede gradnje doma krajanov bodo ta čas prekinili. O izgradnji mrliške vežice pa so se dogovorili, da bodo priprave nemoteno tekle naprej, tako da bo vežica predvideno končana že prihodnje leto. Ker je 5-odstotno namensko zbiranje denarnih sredstev petih let premalo, bo vsako gospodinjstvo prispevalo še 1000 dinarjev, da bodo dela res nemotena. Ker je bilo prisotnih premalo, da bi se lahko izvedle volitve za novo vodstvo KS, bo novi zbor krajanov sklican, kakor hitro bo tričlanska komisija pregledala poslovanje s samoprispevkom. Če bo vse po sreči, bodo z boljšimi pripravami spomladi ponovno razpisali referendum, da bi lahko dokončali že začeto delo. MARJANA ARNŠEK Križišče in most Prebold j! i Í i 1 1 j!» i 3 C Ureditev križišča v Dolenji vasi je zajeta tudi v program krajevnega samoprispevka, vendar le v višini sredstev, ki so bila potrebna za izdelavo projekta. Projekt za križišče, kakor tudi za most je izdelan. Sedaj je le še vprašanje časa, kdaj se bodo dela pričela. Z oškodovanci so sklenjene pogodbe, za povračilo škode, in le-ti se že ustrezno pripravljajo na poseg izgradnje križišča in novega mostu preko Boljske. Še v tem letu naj bi bil javni natečaj za izvajalca del za most, za ureditev križišča z novima avtobusnima postajališčima pa v naslednjem letu. Predno se bo z deli pričelo pa je potrebno na tem delu obnoviti vodovod. Na sliki: križišče v Dolenji vasi, cesta bo potekala preko dosedanjega dvorišča Škorjančeve domačije. -DAR- Doklej ogroženi pešci Griže Cesta Žalec—Griže je bila do lani cesta smrti. Z izgradnjo pločnika in kolesarske steze so se razmere bistveno izboljšale. Prometnih nesreč na odseku do mostu v Grižah ni več. Še vedno pa je prometno nevaren odsek do Griž. Krajevna skupnost Griže je napovedala izgradnjo pločnika in kolesarske steze že v tem letu. Sredstva imajo zagotovljena v programu krajevnega samoprispevka, pa tudi občina je pripravljena primakniti svoj delež. Na trasi, kjer naj bi bila zgrajena steza je že položen kolektor, o stezi pa ni nobenega sledu. Pisali smo že o zapletih z zemljiščem, kar je glede na potrebo resnično nerazumljivo. Ob vsem tem pa se postavlja predvsem vprašanje koliko žrtev bo ta cesta še morala terjati, da bo zmagal zdrav razum. Na to vprašanje pričakujemo javen odgovor Krajevne skupnosti Griže in drugih odgovornih za varnost v cestnem prometu. jk KO MESO DIŠI ŽE V MESNICI NAJUGODNEJŠI NAKUP DOMAČEGA SVEŽEGA MESA Prodaja svežega mesa po najugodnejših cenah! NUDIMO • vse vrste svežega mesa in delikates • ugoden nakup sveže junetine • odlične domače piščance • teletino in domače kunce v_ Odpiralni čas: ponedeljek: od 7. do 12. od torka do petka: od 8. do 18. sobota: od 7. do 12. J ANTONIJA PODGORSKI - Prebold: »Občana spremljam že precej let. Mislim, da je prav, da imamo svoj občinski časopis. Kar navadili smo se nanj in bi ga jaz kot tudi mnogi drugi pogrešali, če bi prenehal izhajati. Upam, da se to ne bo zgodilo, saj bomo potem prikrajšani za marsikakšno informacijo ali zanimivost iz svojega življenjskega okolja. Sedanji številki sta bili precej obsežni, pregledni in mislim, da bi bilo dobro tako nadaljevati tudi v bodoče. Pripravljena bi bila časopis tudi plačevati, mislim pa, da je tako, kot je sedaj, mnogo bolj sprejemljivo za vse nas, saj bi z naročnino nastali verjetno še večji problemi. Vsaj mislim tako . . .« ALOJZ STANKO - Polzela: »Čeprav je časopis v hiši le enkrat na mesec, bi ga pogrešal. Sedaj še toliko bolj, ko nimam več naročenih toliko časopisov kot v preteklosti. Rad preberem kakšen članek, še posebno če govori o ljudeh iz moje okolice. O tistih, ki jih poznam, se z njimi srečujem, izvem šele iz članka, kaj vse znajo, s čim se ukvarjajo, kaj počno itd. Dobrodošle pa so tudi kakšne druge zanimivosti in informacije, ki govorijo, kaj se dogaja na občinski ravni. V poletnih mesecih je bil obseg skromen, sedaj ko izhaja na 16 straneh, pa je branja kar dovolj. Le tako naprej . . .« RIHARD SLOKAN — Šempeter: »Kar precej berem in tudi Občana ne zgrešim v tej poplavi časopisov, ki so na trgu. Škoda pa je. da je časopis mesečnik, saj ne more biti tako aktualen kot tednik. Bilo bi potrebno vnovič poskusiti in uresničiti nekdanjo željo po pogostejšemu izhajanju, vsaj dvakrat na mesec. Sicer pa lahko rečem, da sta zadnji dve številki precej dobri. Marsikaj je bilo zanimivega in upam, da se boste tudi v prihodnje trudili delati časopis zanimiv, če že ne more biti aktualen z vsakodnevnimi novicami. Glede naročnine pa takole. Mislim, da je na ta način, kot je sedaj, časopis prisoten v vsakem gospodinjstvu v občini, vprašanje pa je, kako bi bilo po uvedbi naročnine. Velja razmisliti.« Savinjski občan ŽE V PREJŠNJI ŠTEVILKI SAVINJČANA SMO OBJAVILI NEKAJ MNENJ NAŠIH BRALCEV O NOVI GRAFIČNI PODOBI IN VSEBINI SAVINJSKEGA OBČANA — SAVINJČANA, NEKAJ PA SMO JIH PRIHRANILI ZA TO ŠTEVILKO IN JIH OBJAVLJAMO SEDAJ. ERIKA ZUPANC - LATKLOVA VAS: Mislim, da je izhajanje časopisa v občinskem okviru dobra poteza, še zlasti, ker ga dobi v vsako gospodinjstvo. Občani smo tako seznanjeni z dogodki v občini, zvemo marsikaj zanimivega iz naše bližnje okolice in drugih stvareh. Ta številka je bila res pestra in samo želim si lahko, da bo tako tudi v prihodnje. Zaradi povečanega obsega je vsebina člankov bolj pregledna in bolje razporejena. Verjetno bosta nova podoba časopisa in takšen obseg prispevala pomemben delež k boljšemu informiranju občanov. Glede uvedbo naročnine pa mislim, da je bolje, če ostane tako kot je sedaj, saj bo le tako časopis ostal v funkciji, zaradi katere je bil ustanovljen . . . DUŠAN KREŽE - Marija Reka: »Moram reči, da Občana vedno z veseljem pričakam, saj drugega časopisa nimam naročenega. V njem vedno najdem kaj zanimivega in sem z njim zadovoljen. Še posebno zadnja številka pa je zaradi povečanega obsega, večjih črk v naslovih in spremenjene podobe ter pestre vsebine še privlačnejša za oko. V časopisu mogoče ne bi bilo napak ime-tu tudi malih oglasov, ki so za marsikoga še posebno zanimivi. Kar se glede naročnine tiče, ne bi imel nič proti, še posebno, ker je to, kot sem že rekel, edini časopis, ki ga dobivam na dom. Vprašanje pa je, kako bi to sprejeli drugi občani, še posebno tisti z nizkimi osebnimi dohodki... JOŽICA LEBER-MATKE: Moram reči, da sme bila presenečena, ko sem dobila v roke septembrsko številko Savinjskega občana. Takoj sem videla, da je nekoliko spremenjen, obsežnejši in vsebinsko bogatejši. Časnik vedno preberem od začetka do konca in marsikaj se mi zdi zanimivo. Vsekakor pa mislim, da ima svoje poslanstvo in bi bili brez njega prikrajšani za marsikatero informacijo, dogodek iz naše neposredne bližine. Dobi ga vsako gospodinjstvo in tako je krog bralcev precejšen. Marsikomu pa je to tudi edini časopis in vsaj na ta način zve o stvareh, za katere mogoče ne bi zvedel. Mislim, da je sedanji način financiranja najustreznejši in da bi naročnina dosedanja prizadevanja in namen izničila ... D. NARAGLAV Savinjski magazin Žalec Velika nagradna igra Savinjski magazin z vami v Novo leto Z vsakim nakupom nad 300 din ste udeleženi v novoletnem nagradnem žrebanju NAGRADE: satelitska antena barvni TV sprejemnik videorekorder gorsko kolo 10-dnevni penzion za dve osebi v Ča-teških Toplicah vikend paket v Rogaški Slatini in še 100 drugih nagrad Prepričajte se tudi o veliki ponudbi igrač in otroškega tekstila v vseh naših prodajalnah. Z/ KULTURA Razlegel se bo zvok domačih viž ^18. revija v Libojah bo v soboto Težko bi si zamislili mesec november brez revije domačih ansamblov, ki se vsakič (tokrat pa že osemnajstič) srečajo v Libojah. Letos bo to v nedeljo, 25. novembra, ob M. in 17. uri. Udeležba ansamblov je bila vedno preko dvajset, kako bo letos, je v tem trenutku težko zapisati, vendar organizator računa, da bo število sodelujočih zagotovo doseglo predvideno udeležbo. V pripravah na prireditev sodeluje poleg organizacijskega odbora, ki ga že vsa leta vodi Heri Kuzma, tudi vrsta drugih, lahko pa verjetno mirno zapišemo, da za prireditev živijo cele Liboje. To bo zagotovo vidno predvsem v nedeljo, ko bodo s svojo udeležbo krajani dokazali, da jim prireditve še dolgo ne bodo mogle onemogočiti takšne ali drugačne, predvsem pa finančne težave. Predvsem letos je finančna kritična situacija KIL Liboje povzročala organizatorju veliko skrbi, vendar — kjer je volja, je tudi denar. V skromnejši, pa zato morda v prijetnejši obliki in vzdušju bomo torej prisluhnili ansamblom na li-bojski reviji. Kdor si želi vstopnice zagotoviti pravočasno, jih lahko teden dni pred revijo kupi v prodajalni KIL Liboje. Jožica Ocvirk ^Okrogla miza ~ "N , Iz oči v oči o kulturi______________ Na pobudo ZKO Slovenije je bilo v zadnjih letih v občinah več takoimenovanih delovnih srečanj s predstavniki kulturnih društev in občinskih ZKO. V prihodnje bodo ta »delovna srečanja« v občinah organizirala le še bolj privlačen in za kulturne ustvarjalce ter druge zainteresirane občane, zanimiv način. Poimenovali smo jih v okrogle mize »IZ OČI V OČI O KULTURI«, bila pa naj bi v treh različnih krajih posamezne občine in bi zajela vse zainteresirane neglede na način kulturnega organiziranja in delovanja. Namen je na kraju samem seznaniti se z uspehi, neuspehi in težavami v ljubiteljski in poklicni kulturni dejavnosti, obenem pa popularizirati vlogo zveze kulturnih organizacij. Sklicatelji okroglih miz so ZKO Slovenije, občinska ZKO in lokalni časopis (Savinjčan). Tako se bomo iz oči v oči najprej srečali 12. decembra na Polzeli (ob 16. uri) in v Andražu (ob 19. uri), 13. decembra pa v Žalcu (ob 16. uri). To bo priložnost za posredovanje mnenj in priporočil. Srčno vabimo tudi preko časopisa, da se srečanj udeleže predvsem predstavniki vrtcev, osnovnih šol, kulturnih društev, krajevne skupnosti, podjetij v kraju, knjižnice — skratka vsi zainteresirani, ki jim ni bilo in jim ne bo vseeno, kako in kam s kulturo v bodoče. Jožica Ocvirk Nov stenski koledar Tokrat himalajski Nepal V uredništvo smo ponovno prejeli zanimiv stenski koledar Nepal za leto 1991, ki so ga izdali preboldski jamarji. Z njim se že osmič zapovrstjo pojavljajo v slovenski javnosti kot založniki tovrstne edicije. Na ta način bogatijo, seznanjajo, informirajo pa tudi izobražujejo sebe in druge. Pri tem pa imajo posebno vlogo zlasti tisti, ki njihove koledarje kupujejo in z njimi ob koncu leta obdarijo svoje znance, prijatelje, delavce, poslovne partnerje ... Stenski koledar Nepal za leto 1991 je nadaljevanje njihovega ciklusa predstavljanja bolj ali manj znanih dežel sveta. Nepal sodi nekam vmes, saj ga poznamo kot izhodišče za številne himalajske odprave, med katere lahko z velikimi črkami zapišemo tudi slovenske in jugoslovanske. Vključno z zadnjim solo vzponom Toma Česna. Odprave in trekingi predstavljajo za Nepal pomembno in donosno gospodarsko korist. Za običajne turiste pa je zanimivo še marsikaj drugega. Del tega pa razkriva tudi omenjeni koledar z zanimivimi posnetki in bogatim tekstualnim delom, ki ie delo alpinista in naravoslovca Matevža Lenarčiča. Tako kot vsi minuli koledarji je tudi ta izdan z namenom za nadaljnji napredek in razvoj jamarske dejavnosti. Ne nazadnje pa so vse odprave, ki so jih organizirali preboldski jamarji, bile izpeljane tudi po zaslugi sredstev, ki so bila zbrana s prodajo koledarjev. Jamarji upajo, da bo tako tudi letos in da se boste tudi vi odločili za nakup tega koledarja ter pomagali jamarjem uresničevati njihove cilje. Vse informacije lahko dobite na telefonu 723-486 ali 723-211. -OV- POSLOVNE PROSTORE V REPINŠKOVI HIŠI NA STIČIŠČU CELJSKE IN ŽALSKE OBČINE, V LEVCU, VAM NUDIMO V OKVIRU NAKUPOVALNEGA CENTRA NAKUP POSLOVNIH PROSTOROV PRILAGOJENIH VAŠIM ŽELJAM mmm) GIP INGRAD P O. CELJE LAVA 7, 63000 CELJE, JUGOSLAVIJA TEL: 063-33511, TELEX: 33536 YU INGRAD, FAX: 31133 V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu Ogledali si bomo... — v sredo, 21. in četrtek 22. novembra bomo gostili igralce SLG Celje z otroško predstavo B. Verasa ZMAJ. Predstave so zaključene za učence osnovnih šol občine Žalec. — v ponedeljek, 26. novembra, ob 19.30 bo druga predstava za abonma, tokrat ZID — JEZERO (D. Jovanovič), v izvedbi članov SNG Drame Ljubljana. — v nedeljo, 16. decembra, ob 16. uri bomo prisluhnili zvokom poznanega domačega ansambla iz Mengša MARELA. — v sredo, 19. decembra pripravljamo za najmlajše pravljično igrico PEPELKA v izvedbi gledališča iz Sombora. Če bo dovolj zanimanja, bo predstava tudi v popoldanskem času. — v soboto, 29. decembra bo v cerkvi Sv. Nikolaja gostoval Slovenski oktet in Hubert Bergant (orgle). Izvajali bodo BOŽIČNI KONCERT, ki bo na sporedu ob 19. uri. Vstopnice bodo na voljo v predprodaji v pisarni ZKO Žalec. Mesec knjige je Občinska matična knjižnica počastila z dvema zanimivima prireditvama. Najprej se je številnim obiskovalcem predstavil dramski igralec Dare Valič z monodramo V. D. potem pa še ilustratorka Marjana Jemec-Božič. Oglejte si KETTY WOMAN (ljubezenska komedija) režija: Garry Marshall gl. vloge: Richard Gere, Julia Roberts, Ralph Bellamy Edino, kar me zanima pri tem filmu, je ali je producent plačal avtorske pravice bratoma Grimm. Kajti Pretty Woman preveč spominja na znano pravljico o Pe-pelki. Da bi bil absurd še večji, pa snovalci tega filma pravljične zasnove filma sploh niso skrivali, razen okolja in družbe, v kateri se zgodba odvija. Zato je jasno, da v 21. stoletju sredi Amerike. Pepelka (Julia Roberts) ne more biti nič drugega kot pocestnica, njen princ (Richard Gere) pa uspešen poslovnež. ROBOCOP 2 (S/F - akcijski) režija: Irwin Kershner gl. vloge: Peter Weller, Nancy Allen, Daniel O'Herlihy Robocopa so v prvem delu dobro zdelali, toda mehaniki so ga uspeli pripraviti za nadaljevanje. Spet letijo po zraku deli človeških udov in mehanskih komponent vsemogočih robotov, avtomobili se veselo razletavajo, Robocop pa s parimi grami možganov in primanjkljajem sestavnih delov popolnoma obvladuje situacijo. »Uaaaauuuull!« Moderna inačica filma »King Kong vs. Godzilla«. NIGHT WALK (thriller) režija: Jerold Freedman gl. vloge: Robert Uric.h, Lesley-Anne Down, Mark Joy Ste že slišali, da je nekomu uspel »perfect murder«? Ne? Tudi tokrat se glavnemu negativcu ni uspelo znebiti žene. Vendar pa je sama zasnova tega, več kot odličnega thrlllerja, briljantna in se lahko v vsakem trenutku kosa s podobnimi kultnimi izdelki Alfreda Hitchcocka. Briljantna je prav tako Lesley-Anne Down v vlogi histerične, >fmlddle age and lost hls love« ženske, ki se zaradi zasičenosti in dolgočasja umakne pred možem v počitniško hišo ob morju. Sledi vrsta neverjetnih, odlično zamišljenih in Izpeljanih dogodkov. THE BITE (grozljivka) režija: Fred Goodwin gl. vloga: Jill Schoelen, J. Eddie Peck, Jamie Farr Moderna ekološka grozljivka z ogabnimi prizori. Zaradi nuklearnega sevanje kače nenaravno mutirajo in s tem postajajo tudi odpornejše in grozljivejše. Po ugrizu takšne kače je neuspešen tudi protistrup in zaradi tega se desna roka glavnega igralca začenja počasi spreminjati v strupenjačo. Priporočam, da si ta film ogledate z visoke mize, kajti nikoli ne veš, iz katerega kota lahko prileze velika, sluzasta kača. DOWNTOWN (akcijska komedija) režija: Richard Benjamin gl. vloge: Anthony Edwards, Forest Withaker, Penelope Ann Miller Ena redkih rasističnih akcijskih komedij, kjer črnci ponižujejo nespretne belce. Mlad ambiciozen policaj je po napaki prestavljen iz eminentne četrti na delo v revno črnsko četrt, kjer kraljujeta kriminal in anarhija. Zato je povsem jasno, da se tam uporabljajo povsem drugčne metode zatiranja kriminala kot v Beverly Hill-su. Da se dokoplje do tega spoznanja, se mora Izvleči iz marsikatere grenko-ko-mične situacije. Konec je seveda uspešen in srečen, med drugim pa mu uspe tudi navaditi črnske otroke na glasbo Beach Boysov: NAKUP GARAŽ V GARAŽNI HIŠI v Y ŽALCU VELIKOST GARAŽNIH BOKSOV V PRITLIČJU JE 2,65x5,00m V NADSTROPJU PA 2,65x4,80m NUDIMO UGODNE POGOJE NAKUPA! mmm GIP INGRAD P O. CELJE LAVA 7, 63000 CELJE, JUGOSLAVIJA TEL: 063-33511, TELEX: 33536 YU INGRAD, FAX: 31133 Jamarji pomagali komunalcem Vodna ujma, ki je 1. novembra divjala po celi Sloveniji, je prizadejala mnogo gorja. Marsikje so ostali skoraj brez vsega Obilo dela in skrbi pa je povzročila tudi elektrikarjem, PTT-jevcem, komunalcem in mnogim drugim, ki so v najkrajšem možnem času uspeli vzpostaviti kolikor toliko normalno situacijo. Tudi žalski komunal-ci, zlasti tisti, ki skrbijo za preskrbo z vodo, so bili noč in dan na nogah. V Letušu pa so jim priskočili na pomoč tudi preboldski jamarji, ki so s pomočjo svoje tehnike in opreme omogočili začasno napeljavo vodovodne cevi preko Savinje. S tem so ljudje, ki dobivajo vodo iz tega črpališča, dobili le-to dosti prej, kot bi jo sicer. Še en dokaz več, da je sodelovanje v takšnih primerih še kako pomembno. -DAR — 1. november 1990 bo v zgodovini naravnih nesreč v Savinjski dolini zapisan z velikimi črnimi črkami. Po večdnevnem deževju je strahotna vodna ujma preplavila Savinjsko dolino in povzročila ogromno škodo. Tudi najstarejši prebivalci česa podobnega ne pomnijo, za to je ocena strokovnjakov, da je bila to stoletna ujma gotovo točna. Savinjska dolina še zlasti ob Savinji, Boljski, Trnavci, Ložnici in vseh ostalih vodotokih je v trenutku postala veliko jezero. Drveča voda se je razbesnela in s sabo odnašala vse, kar se ji je zoperstavljalo. Pokleknile so hiše in gospodarska poslopja, jezovi in bregovi, ceste in brvi, razdejanje je veliko. Ujma je prišla iznenada, tako hitro, da reševapje ni bilo mogoče. Prebivalci so bili presenečeni v mislih in poteh pa tedaj bolj pri svojih bližnjih ob dnevu mrtvih. Več kot tri dni so gasilci, člani štabov CZ in še mnogi drugi, predvsem pa prebivalci sami reševali kar se je rešiti še dalo. Ko je voda odtekla je zapustila razdejanje, ki ga ne bo mogoče popraviti še lep čas. Solidarnost je tudi tokrat opravila pomemben izpit, pomoč prihaja od vsepovsod. Nesreča pa nas je opozorila na marsikatero napako, ki smo jo naredili v naravi in če nam bo v resen poduk tudi nekaj pomeni. Očitki in prepiri nam v tem trenutku ne koristijo, koristi nam lahko le hitro in učinkovito reševanje te velike naravne katastrofe saj je pred vrati zima. Mnogim bo to zimo še posebej hladno in težko, za to jim pomagajmo po svojih najboljših močeh. Mnogi nam bodo hvaležni, navdaja nas naj misel, da bomo pomoči morda potrebni tudi mi že jutri. jk Komisija za oceno škode je 3. 11. 1990 poslala republiškemu sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora oceno škode v žalski občini ta pa predstavlja skoraj 50 odstotkov družbenega proizvoda. Prizadeto je bilo celotno območje občine, najhuje pa so prizadeta območja ob vodotokih Savinje, Bolske, Trnavce in Ložnice. V hribovitih predelih so škodo povzročili hudourniki in plazovi. Na javnem vodovodnem omrežju in objektih je škode za 2.234.000, na lokalnih pa 1.370.000 dinarjev. Poškodbe na kanalizaciji in čistilni napravi v Ka-sazah so ocenjene na 294.000 dinarjev. Za 700.000 dinarjev je škode na PTT omrežju. Precejšnja je tudi škoda na magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah in znaša 45.010.000 din. Za obnovo vodnogospodarskih objektov bo treba zagotoviti 151.434.000 din. Družbena kmetijska proizvodnja ima škode za dobrih 39 milijonov, zasebna pa 69.923.000 dinarjev. V Zarji Petrovče, TT Prebold, Nami, Agrini, Gradnji, Duri Šempeter, Savinjskem magazinu, Gramesu, DEM Podlog, Inštitutu za hmeljarstvo in Obrtnem združenju je škode za 131 milijonov din. Poplavljenih je bilo tudi 1329 zasebnih stanovanjskih in gospodarskih poslopij ter 19 družbenih stanovanj, škoda pa znaša 136 milijonov din. 46 plazov je povzročilo škode za 7.625.000 din. Tudi na elektro omrežju je škode za 1.030.000 dinarjev. Skupna škoda znaša 547.232.000. 00 dinarjev. Zaradi visoke vode in nagrmadenega drevja je bil ogrožen most v Kasazah in cevovod. Ocena škode po poplavi mmm ■ Na posnetku dežurna ekipa štaba CZ in centra zvez Pomoč na vsakem koraku Občinski štab za civilno zaščito v operativni sestavi, center za obveščanje, Postaja milice in občinska gasilska zveza so 1. novembra v zgodnjih jutranjih urah pričeli z aktivnostmi pred bližajočo nevarnostjo ogroženosti premoženja in ljudi. Delavci Nivoja so namreč napovedali možnost poplav saj so vodotoki hitro naraščali. Ob 10. uri je bil že dan splošni alarm za naravno nesrečo. Med tem pa je center zvez vzpostavil zvezo in dežurstvo v vseh krajevnih skupnostih. Ko so vodotoki prestopili bregove in se je voda začela zlivati po njivah in naseljih je stekla akcija pomoči in reševanja. Akcija je bila obsežna in naporna, bitka za reševanje je trajala vse do 5. novembra. »Delo občinskega štaba CZ in drugih struktur je bilo usklajeno in strokovno. Odločitve smo morali sprejemati zelo hitro, tako kot so se spreminjale tudi razmere. Z dobrim sodelovanjem in prizar devnostjo številnih dejavnikov smo opravili pomembno delo v tej težki naravni nesreči. Posebno priznanje in zahvalo zaslužijo člani prostovoljnih gasilnih društev, člani krajevnih štabov CZ, delavci Postaje milice, vojaki V. P. 2420 iz Celja, člani poklicne gasilske enote iz Celja, delavci Komunale, Gramesa, Elektra, PTT, Nivoja, Ferralita, Juteksa, Minerve, Jamarski klub Prebold, Rdeči križ, Radio Celje, Center za socialno delo in še mnogi posamezniki in skupine, ki so ogromno prispevali in pomagali ogroženim občanom. Solidarnost in pripravljenost za pomoč je bila resnično zgledna,« pravi poveljnik Občinskega štaba CZ Stane Lesjak. Nekoč je bila voda Strašna ujma, ki nas je prizadela ob dnevu mrtvih, je pokazala predvsem dve stvari. Prvič, kako neskončna in nesebična je medčloveška pomoč in drugič, vse pomanjkljivosti infrastrukturne povezave med centrom in njegovimi kolonialnimi parobki. Ljudje so si med seboj pomagali, kakor so vedeli in znali, vsi so pozabili na prejšnja nesoglasja med seboj. V Celju so srčni del posla opravili pripadniki enot JLA, ogromen je bil tudi delež gasilcev. Drugo pa je vprašanje, kaj je bilo z Republiškim centrom za informiranje. Mnogokje se je tudi pokazalo, da je sistem civilne zaščite premalo profesionalen, da bi lahko rutinirano in uspešno opravil pomoč pri tako veliki naravni katastrofi. Republika je z vsemi svojimi službami, inšpekcijami in uradi zamujala več kot en dan. Kakor da niso mogli verjeti, da se je tako hudo res primerilo. Celo helikopter, ki je bil kupljen s sredstvi naše regije, ni in ni mogel poleteti, medtem ko je na Hrvaškem ne glede na dež in vremenske razmere helikopter krožil nad ogroženim področjem kar nekaj časa. In kaj smo se naučili? Cimprej je potrebno pristopiti k dolgotrajni rešitvi pomanjkljivosti regulacije vseh nevarnih vodotokov Slovenije, urediti tista zemljišča, ki so s plazovi katastrofo le še povečala, inšpektorji bodo morali strožje nadzorovati črna odlagališča odpadkov, ki so ta dan »oplemenitila« deroče vode in katastrofo le še povečala. Človek se tudi sprašuje, zakaj nam narava na tak način vrača udarce? Marsikje je ravno nekontrolirano človekovo poseganje v naravo botrovalo veliko večji katastrofi, kot bi bila sicer. Gregor Vovk Stoletna naravna nesreča v Savin iški doiini Pomoč prizadetim v poplavah Aktivisti RK in delavci Centra za socialno delo so že v petek, 2. 11. 1990 odšli na teren in popisovali prizadete družine in posameznike ter jim nudili pomoč z oblačili in prehrano. Poziv za pomoč je bil med občani zelo odmeven, do 13. 11. je 63 darovalcev ponudilo oblačila, ojautev, posteljnino, pohištvo, peči, hladilnike in gospodinjske stroje. Pomoč so nudili: RK Slovenije je 5. 11. poslal 70 odej, 70 rjuh, 30 brisač in 50.000 dinarjev; RK Jugoslavije je 8. 11. poslal 80 odej, prehrambene artikle In čistila v vrednosti 30.000 dinarjev; RK Kranj je 10. 11. poslal prehrambene artikle v vrednosti 10.000 din; REK Velenje je daroval 105 ton rjavega premoga; Juteks Žalec je ponudil 1500 m’ talnih obloa po zelo ugodni ceni; RK Sežana je poslal 120.800 din denarne pomoči, vodi pa še akcijo zbiranja posteljnine, pohištva, ozimnice in šolskih potrebščin; Agrina Transport Vrbje je nudil brezplačen prevoz za prevzem in razdelitev pomoči; Zavod za zaposlovanje Žalec je zagotovil fizično pomoč brezposelnih občanov; Krajevna skupnost Žalec je prizadetim krajanom ponudila ozimnico v vrednosti 30.000 din; Sekretariat za LO in štab TO sta nudila pomoč v obliki prevozov. Prvo večjo pomoč je dobilo 15 družin in posameznikov v KS Letuš, kjer potrebujejo še zlasti Okolica Gradnje v Latkovi vasi je dajala vtis mostišča, voda je zalila tudi pritličje upravne zgradbe in naredila veliko škode ozimnico in premog. V občini je najbolj prizadetih 179 družin, 25 družin pa je ostalo brez stanovanj. Prizadete občane obveščamo, da se naj za pomoč obračajo na krajevne skupnosti, te pa bodo pomoč iskale pri občinski komisiji. Prav tako naj darovalci pomoč ponudijo krajevnim skupnostim, kjer bodo le-to posredovali prizadetim družinam. Denarna sredstva pa lahko nakažejo na žiro račun RK Žalec številka 50750-678-52170 s pripisom Za prizadete v poplavah. račun: v občini Izvršni svet je na drugi izredni seji sprejel sklep o odprtju žiro računa pri SDK Žalec, na katerega lahko nakažete sredstva za pomoč prizadetim zaradi poplave. Številka žiro računa je naslednja: 50750—728—073—155103. Jamarji v Lučah Potem, ko so prvi in drugi dan bili aktivni pri odpravljanju posledic na domačem terenu, so preboldski jamarji priskočili na pomoč Lučanom, ki so bili takorekoč odrezani od sveta. S pomočjo Adija Vidmajerja in vozila žalskih teritorialcev, so se v težkih zimskih razmerah uspeli prebiti preko Črne na Koroškem — Solčave do Luč. S sabo pa so imeli okrog 80 kg kruha, kakšnih 30 kg kvasa, baterije in baterijske vložke, vrvi, karbidovke, šatorska krila, gumjaste škornje, skratka tisto, kar so ljudje v tem kritičnem trenutku najbolj potrebovali. Brez pomisleka, pa so na prošnji jamarjev, sodelovali ob tej hitri intervenciji pomoči tudi v OŠTO, OšCZ in pekarna Peternel ter Rotar. Vsem se, v imenu Lučanov, jamarji najlepše zahvaljujejo. Nedelja, 4. novembra, ob 10.30. Vode na Polzeli zaradi zalitja črpališča na Bregu ni. Vodo dovažajo gasilci. Kakino moč je imela deroča voda priča tudi kamenje na posnetku v Letušu Komunalci po povodnji Stanje se normalizira — škoda velika Naša občina ima razvejan sistem vodovodnega omrežja. Tega je za okrog 350 km, zanj pa skrbijo delavci komunalnega podjetja Žalec. Res je, da z vodo povsod niso tako oskrbljeni, kot bi si želeli, pa vendar se stvari rešujejo, kot se najbolje da. Minula povodenj, ki nima primerjave z nobeno prejšnjo, je na omenjenem omrežju naredila ogromno škode, preskrba pa je bila nekaj časa tudi motena. Izrednim naporom, ki so jih komunalci vložili in jih bodo še morali, pa gre zahvala, da problemi niso bili še večji. Kakšno je stanje po poplavi, kolikšna je škoda, pa smo zvedeli v pogovoru z vodjo žalskih vodovodarjev Jožetom Novakom. ■•Stanje je sanirano in danes smo s pomočjo jamarjev napravili še zadnji priključek čez Savinjo. To pa pomeni, da smo šest dni po povodnji že usposobili celotno naše omrežje in je preskrba z vodo zagotovljena tudi tistim, ki so nekaj dni ostali brez nje. Takoj po povodnji je bilo stanje katastrofalno, ogroženi so bili skoraj vsi cevovodi, razen vodovoda Vransko. Sicer je prišlo do poškodbe glavnega voda, ki oskrbuje področja Šmatevža, Braslovč, Poljč, Pariželj in dele Polzele, kar pa smo danes tudi sanirali. Najbolj pa je bil poškodovan glavni cevovod, ki je regijski za spodnja območja naše doline. Ta je bil namreč pretrgan preko Savinje v Kasarah in je bila sanacija izredno zahtevna, saj smo se morali poslužiti celo minerca. da je osvobodil nosilno vrv« V minulih dneh niste poznali počitka. Tako rekoč noč in dan ste bili na nogah in odpravljali posledice vodne ujme. Kako pa bo v bodoče? ••Res je. danes bom po sedmih dneh zaključil svojo delovno obveznost v kolikor toliko normalnem času. pred tem to ni bilo mogoče. To pa velja skoraj za vse nas, vključno z direktorjem. Z današnjim dnem smo sanirali vse cevovode v neki prvi fazi, čaka pa nas še detaljni pregled celotnega omrežja, saj smo doslej le odpravljali okvare. Marsikje, tako kot tudi danes, tukaj v Letušu, pa smo le zasilno odpravili okvaro in bo potrebna trajnejša rešitev, kar pa seveda zahteva več časa.« Jože Novak In kako ocenjujete škodo, ki ste jo utrpeli ob tej povodnji? ••Škodo je realno težko oceniti. Groba ocena pa je, da bo presegala 2,5 milijonov dinarjev. To pa je ocena trenutne škode in pa stroškov sanacije. Največji stroški bodo pri obnovi cevovoda pri Kasaškem mostu in pa na dveh prehodih čez Savinjo v Letušu « In kaj bi rekli ob koncu najinega pogovora? •■Vesel sem, da danes dobivajo vodo še zadnji uporabniki, ki so v teh dneh bili brez .nje. Rad bi se zahvalil svojim sodelavcem, ki so že 1. novembra brez poziva prišli na delo in vztrajali vse do današnjega dne v izredno težkih delovnih razmerah. Zahvalil pa bi se rad tudi preboldskim jamarjem, ki so nam danes priskočili na pomoč in s svojo tehniko pripomogli, da smo lahko potegnili začasni cevovod preko Savinje .. .« Tako pravi Jože Novak, mi pa se zahvalimo tudi vsem delavcem. Njihovo delo znajo še posebno ceniti tisti, ki so ostali v teh poplavah, ali pa tudi kdaj prej, brez pitne vode D. Naraglav Črni 1. november Andrej Korber: $e vedno sem pod vtisom hude nesreče, ki nas je doletela. Naša hiša in hiše mojih sosedov so bile prve poplavljene. Voda je tako drla, da je na eni strani pri meni spodkopala temelj hiše. Brez velike pomoči KS in tovarne nogavic ne vem, kako bi bilo. Tako pa smo temelj že zalili, dobili pa smo tudi veliko druge pomoči. Oba z ženo sva upokojenca Tovarne nogavic Polzela in ob hitri pomoči najinih nekdanjih sodelavcev sva bila prav ganjena in vsem hvaležna. Ivan Steblovnik. Imam obrt za pogrebne storitve, vodna ujma mi je napravila neprecenljivo škodo, ki gre v milijone. Odneslo mi je veliko dragih mrtvaških prtov, uničilo štirideset krst itd. Poleg tega mi je poplavilo celo stanovanjsko hišo in uničilo veliko opreme. Zaenkrat še ne vem, kako bom nastalo škodo nadomestil, vem pa, da bo trajalo več let. Franci Uratnik: Voda nam je zalila spodnji del stanovanjske hiše in uničila vse, kar je bilo v tem delu. Tukaj smo imeli dve sobi, kurilnico, shrambo, v kateri je bila tudi zmrzovalna skrinja z mesom in ozimnico. Še večjo škodo pa mi je voda napravila v delavnici. kjer sem imel v popravilu številne male kmetijske stroje. Mnogi izmed njih so le še čakali, da lastniki pridejo ponje. Sedaj pa so bili zaliti z blatno brozgo in pošteno smo se namučili, da smo jih očistili in rešili pred nadaljnjim propadanjem. Kako bi brez pomoči številnih prijateljev in sosedov, ki so nam priskočili na pomoč, ne vem. Lahko pa rečem, da jih je bilo več kot sedemdeset. Resnično je reklo, ki pravi, da v nesreči spoznaš prijatelja. Dušan Goričar: »V Parižljah smo v našem koncu najbolj »nastradali«. Čeprav smo usodnega dne že ob 8.30 uri opozarjali na nevarnost, da bo Savinja prestopila breg, nam niso verjeli. Sami smo poskušali utrditi nasip, kjer je voda grozila, da se bo izlila, vendar smo bili proti vedno večji in divji Savinji nemočni. Tudi nam je voda zalila spodnji del stanovanjske hiše in tako kot drugim napravila veliko škode « Prvi november 1990 je bil in bo ostal zapisan v zgodovini slovenskega naroda kot dan, ki je prizadejal mnoge družine, naredil dan mrtvih še bolj žalosten in tako ljudem kot naravi pustil težko zaceljive rane. Strah in gorje, ki smo ga ta dan doživljali na vseh koncih Slovenije, še posebno pa v zgornji Savinjski dolini, kjer je bilo najhuje, se ne da kar tako pozabiti. Žrtev, razen dveh primerov, v Celjski regiji ni bilo, ostala pa je opustošenj krajina, ljudje pa ponekod tudi brez strehe nad glavo. Solidarnost tudi tokrat ni zatajila. Nekaj občanov, ki jih je zajela ta vodna ujma, smo povprašali kako so ta dan doživljali in kakšna je škoda. FRANC BRATINA — Dolenja vas: »V začetku nisem verjel, da lahko voda doseže višino hiše, ko pa sem videl, da Boljska že dosega vrh regulacijskega korita, sem poklical pomoč in s skupnimi močmi smo začeli, vse kar se je dalo, seliti v gornje nadstropje. Okrog enih, nam je voda onemogočila kakršno koli nadaljne ukrepanje, zato smo hišo zapustili in čakali kaj bo. Voda je obkrožila hišo, nam poplavila klet in dnevni del stanovanja. Zaradi pravočasnega ukrepanja neke velike škode, razen na pleskariji, v garaži in kleti ni, precejšnja pa je na podu kuhinje in dnevne sobe ter na stenah in vratih. Potrebno bo zamenjati pod, na novo prepleskati vse vrata in še SABAHUDIN KAMERIČ - Prebold: »Voda mi je tako rekoč povsem uničila stanovanje, v kletnih prostorih pa ozimnico. Nihče ni pričakoval, da bo prišla tako daleč od svoje struge, ko pa je, je bilo že prepozno. V takšnem stanovanju, napojenim z vlago, skorajda ni mogoče živeti. Upam, da bodo obljubo držali in čimprej sanirali nevzdržno stanje, saj drugega izhoda trenutno ni na vidiku. Škoda, ki je nastala ob tej poplavi je nedvomno velika, kako pa je to v številkah pa bo razvidno šele po sanaciji...« STANKO SKOK - Dolenja vas: »Ta dan žal mene ni bilo doma in vse je bilo prepuščeno ženi in njeni iznajdljivosti. Poklicala je sina, ki je zaradi teh izrednih razmer že bil v službi, tako da veliko ni mogel pomagati, bila pa je takojšnja sosedska pomoč, tako da smo reševali tisto, kar se je rešiti še dalo. Škodo je težko oceniti, vsekakor pa je kar precejšnja, saj je voda uničila pralni stroj, pijačo v kleti, namočila stene in spodnji dve sobi s parketom. Kako se bo to pozhalo na zidovju in parketu pa zaenkrat še ne vem ...« IVAN ŠTORMAN - Kaplja vas: ••Zjutraj še slutil nisem, da bom imel domačijo in hlev v vodi. šel sem na pokopališče, potem še na Polzelo nazaj pa z avtomobilom nisem več mogel priti, ker je bil most čez Savinjo zaprt. Domov sem se odpravil peš in ko sem prišel do doma je bil le-ta že v vodi. Iz hleva sem spravil živino in jo dal k sosedom. Na srečo mi v stanovanje voda ni udrla bila paje v gospodarskem poslopju kjer mi je uničila del pridelka koruze, na njivi pa mi je poplavila posevek pšenice. Lahko rečem, da smo jo v primerjavi z drugimi dobro odnesli.. .« FRANCI MRZEL — Kaplja vas: »Sprva nisem niti prav dojel, kaj se dogaja, saj tako visoke vode že dolgo ni bilo, vsaj ne po regulaciji. Mislim, da sem ob spoznanju, da lahko voda prestopi breg, takoj stopil v akcijo. V delavnici sem dvignil vse elektromotorje in tiste stroje, ki jih je bilo možno spraviti izven dosega vode. Na dvorišču ob Boljski sem privezal ostrešje, nato pa sem odšel reševati svinje, ki so že bile v vodi. S pomočjo sosedov in gasilcev nam jih je uspelo rešiti. Škoda bi bila lahko bistveno večja, če bi držali roke v žepu ...« Izidor Podlesnik: Imam mizarsko delavnico z dragimi stroji, ki so bili skupno s stanovanjsko hišo mojih staršev v vodi in blatu. Seveda me je ob pogledu na opustošenje, ki ga je napravila Savinja, zajela prava malodušnost, saj se mi je zdelo vse skupaj brezizhodno. S pomočjo prijateljev, gasilcev in drugih smo veliko stvari že očistili, seveda pa bo še trajalo nekaj čaša, preden bom lahko delal kot pred ujmo. Škoda je velika! Počitka ni bilo V minuli naravni nesreči, ki je bila ena najhujših doslej, je pri reševanju ljudi in premoženja sodelovala nepregledna množica požrtvovalnih ljudi. Mnogi med njimi, zlasti iz vrst gasilcev, pa so bili na nogah dva in več dni. Tudi Albert Vihar iz Latkove vasi, je bil eden takšnih. Kaj pravi sam o tem? »Prvi dan sem bil v tovarni do 19. ure. Potem sem odšel domov, kjer sem imel tudi sam poplavo, tako da sem z delom moral nadaljevati. Ves preostali čas pa sem pomagal pri odpravljanju posledic v Gradnji. Počitka skorajda ni bilo, vendar ob takšni situaciji, človek na njega niti ne misli,, ampak pomaga, kolikor se pač da. Naše društvo Groblja, kot tudi ostala društva naše gasilske organizacije, so ob teh poplavah dale vse od sebe. In tako je vsakič, ko se oglasi sirena « Albert Vihar Zahvala Zahvaljujemo se vsem delavcem, ki so sodelovali pri reševanju kemičnih zaščitnih sredstev in pridelka hmelja. S tem smo skupno uspeli preprečiti še večjo materialno škodo, predvsem pa onesnaženje okolja in podtalnice. Posebna zahvala vsem tistim krajanom Vrbja, ki niso naši delavci, pa so nam pri reševanju priskočili na pomoč, čeprav so bili tudi sami ogroženi. Kmetijstvo Žalec DE Vrbje Pomoč so nudili Med 20 krajevnimi SKupnostmi v naši občini je bila ena bolj prizadetih ob zadnjih poplavah KS Polzela. Po besedah Stanka Novaka, predsednika skupščine KS, so takoj prvi dan priskočili na pomoč najbolj prizadetim družinam. Tako so že prvi dan organizirali kuhanje enolončnice za popla-vljence in reševalce v Blagovnici Savinjskega magazina. Ob tem so se odzvali tudi kmetje, ki so prinesli kruh, tako da je bila ob treh popoldne že pripravljena hrana za sto oseb, uro pozneje pa še za drugih sto. Prvi reševalci so bili gasilci domačih in sosednjih društev, pa tudi iz Žalca, medtem ko so gasilci iz Celja in pripadniki JNA rešili s čolni stanovalce iz nekaterih hiš. V stranski dvorani doma Svobode na Polzeli so pripravili prenočišča za tiste, ki so ostali brez strehe nad glavo, številne družine so ponudile prenočišča, sicer pa je večina prespala pri sorodnikih, ena družina v župnišču, nekateri pa v domu oskrbovancev. Tudi drugi dan so imeli vsi poplavljenci brezplačno prehrano v Blagovnici, prav tako vsi reševalci. Krajani so pomagali tudi z obleko, pohištvom, gospodinjskimi stroji itd. Seveda je nekaj družin ostalo brez strehe nad glavo. Za te je vodstvo šole ponudilo eno stanovanje v bloku. Kuharjevi iz Polzele pa opremljeno stanovanje. Izdatno so pomagali tudi Mešičevi, ki so dali 3.000,00 dinarjev in vsaki družini po pet kokoši. Trgovina MN je darovala perilo itd. Največ škode je v KS Polzela povzročila Savinja na svojem levem bregu nad mostom. Skupaj je bilo poplavljenih 23 hiš, delno poplavljenih, tudi zaradi podtalnice, pa še več deset. Prvi delovni dan so stekle razne akcije tudi v tovarni nogavic, kjer je zaposlenih večina poplavljencev iz KS Polzela, nekaj pa jih je tudi od drugod. Kot nam je povedala Pavia Šuster, predsednica svobodnega sindikata v tej tovarni, je posebna komisija ugotovila, da je bilo imetje 14 članov kolektiva v kritičnem stanju, saj jim je bilo poplavljeno vse, 38 pa je takih, ki so utrpeli veliko gmotno škodo. Istočasno so začeli zbirati prostovoljne prispevke, ki se jih je nabralo za sto tisoč dinarjev in so jih med poplavljen-ce že razdelili. Na teren pa so odšli tudi električarji, mizarji in zidarji, ki so na ta način pomagali sanirati najnujnejše. Tovarna nogavic je najbolj ogroženim dala po pet tisoč štiristo din za nakup najnujnejšega, KS pa je dala večjo količino nogavic. Vsi člani kolektiva so dobili tudi izredni dopust, tisti, ki so ostali brez ozimnice, pa še po dve vreči krompirja. Kolektiv tovarne nogavic ni pozabil niti na svoje upokojence, saj so jim dali denarno pomoč, ozimnico, najbolj veseli pa so bili fizične pomoči. Vsekakor je treba priznati, da so imeli v tovarni velik posluh za vse akcije za pomoč poplavljencem. T. TAVČAR Gostišče Plevčak že odprto Poplave so precej prizadele tudi gostišče Marinke Plevčak. S pomočjo gasilcev in številnih prijateljev je Marinki Plevčak te dni že uspelo usposobiti gostišče, iskreno se za to zahvaljuje vsem, ki so ji pomagali. Socialdemokratska stranka, krajevni odbor Polzela je namenila 20.000 dinarjev za prizadete v poplavah s področja krajevne skupnosti Polzela in 20.000 dinarjev za prizadete v Lučah. V akcijo pomoči prizadetim zaradi poplav se je vključila tudi trgovska organizacija Maksimarket Ljubljana. Poslovodkinja Fani Kralj je namreč zbrala večjo količino oblačil in obutve za prizadete s Polzele. SDP-Stranka demokratične prenove je za pomoč prizadetim v poplavah v občini nakazala 5.000 dinarjev. REPORTAŽO PRIPRAVILI: Darko Naraglav Tone Tavčar Janez Kroflič Edi Masnec Usoda naših dvorcev, graščin Komenda na Polzeli POLZELA-KOMENDA OKOLI LETA 1681 (PO VISCHERJU) Komenda je pomemben kultur-no-zgodovinski objekt na Polzeli. Stanko Novak v prispevku, objavljenem v eni Izmed številk Dela, navaja, da je Komenda pravzaprav začetek Polzele. Temu lahko potrdimo, saj F. in M. Kos v Gradivu za zgodovino Slovencev v srednjem veku (Ljubljana 1902—1928) omenjata doku- ment: »19. 3. 1170 Degnardus de Helensteln«. Helensteln je bil objekt, iz katerega se je razvila Komenda in okoli nje Polzela. Različni viri navajajo, da je prišel grad v roke malteških vitezov I. 1323. V srednjeveških listinah najdemo zapis: »her Hanse de commendewer von Helenstein«. (25. 1. 1332) V knjigi Redovništvo na Slovenskem (Teološka fakulteta v Ljubljani 1984) najdemo podatek, da se samostanom v 13. stoletju pridruži še šest komend oz. komturij viteških redov, izoblikovanih med križarskimi vojnami v Palestini. Med njimi so bili trije, ki so jih ustanovili Ivanovci (pozneje imenovani Malteški viteški red), In to Melje pri Mariboru (1217), Komenda pri Kamniku (1223) in Polzela (1452), pri kateri je označba, da je to celjska ustanova. V neki listini od 17. 1. 1453 se omenja samostan v Hallenstei-nu. Gornja dejstva torej potrjujejo izjave Stanka Novaka, obenem pa potrjujejo dejstvo, da je Polzela I. 1990 stara 820 let, če upoštevamo pisne dokumente. Torej so se na Komendi naselili člani malteškega viteškega reda, imenovani tako po otoku Malti, kamor so se z Rodosa umaknili pred Turki. Imenujejo se tudi ivanovci ali špitalarji, to je po njihovem zavetniku sv. Janezu Krstniku oziroma po zavetišču, ki so ga v času križarskih vojn oskrbovali v Jeruzalemu. Vitezi so bili znani po svoji bolniški dejavnosti. Zakaj so se naselili na Polzeli, nam ni znano. Delovanje teh vitezov smo lahko spoznali v televizijski nadaljevanki o Paracelsusu, znanem zdravniku iz 16. stoletja, članu tega viteškega reda, ki je v 16. stoletju zašel v mnoge kraje v Evropi in je bil tudi v naših krajih. Komenda je delila usodo naših dvorcev, graščin: počasi je propadala. Polzelani so jo skušali ohraniti. Da bi opozorili na njen pomen, so I. 1974 vzidali na pročelje spominsko ploščo s Prešernovim reliefom in napisom, da je med I. 1817 In 1819 Prešeren večkrat obiskal strica Antona Muhovca, ki je kot župnik živel na Komendi. L. 1978 so krajani prvo stanovanje spremenili v likovno razstavišče, I. 1982 so v drugem stanovanju uredili muzej nogavičarstva na Polzeli, I. 1984 so bili obnovljeni streha in žlebovi. Antični lev pred stavbo, simbol viteštva, oblasti in moči je bil vedno bolj miren. Stvari so se premikale, le prepočasi. In kako je z obnovo Komende danes? Prepustimo besede Stanku Novaku: »... V nenehnem iskanju in želji, da bi grad Komenda dobil ustrezno namembnost, smo leta 1988 navezali stike z zdomcem Aleksandrom Hanžičem, ki je pripravljen grad pod strokovnim vodstvom zavoda za spomeniško varstvo obnoviti in v njem pripraviti turistično-gostin-ski objekt. Po skoraj dveletnem prizadevanju krajevne skupnosti pri urejanju dokumentacije in spremembi lastništva je sedaj že podpisana pogodba, s katero se Hanžič obvezuje, da bo v treh letih po izselitvi stanovalcev odprl prvi urejeni lokal. S tem pa so nastale tudi neprijetne obveznosti, namreč preseliti vse stanovalce . . .« Stanko Novak v že večkrat citiranem prispevku odgovarja Vojku Zakrajšku, ki je v Delu pisal o Komendi kot o starem razpadajočem objektu, katerega nikogar več ne zanima. To ni res! Objekt še kako zanima krajane Polzele, vprašanje pa je, če jim bo uspelo izseliti stanovalce? Kdo jim lahko pomaga in tako pomaga rešiti enega izmed mejnikov, zakladov naše pretekle zgodovine? za obdelavo in pašo za udomačeno živino in divjad. Železno dobo delimo v dva obdobja: — starejša železna doba, hall-statska doba — mlajša železna doba — latensko obdobje železne kulture. Doba železa (hallstatt); okoli 1000 pred našo ero začno tud' v naših krajih uporabljati železo, sprva samo za okrasje, potem pa za orožje in orodje. Nosilci te kulture so ilirska plemena. Časovno jo lahko omejimo z letom 400 pred našim štetjem. K tej kutluri se bomo še vrnili. Okoli leta 400 se pojavijo keltska plemena. S prihodom Keltov se konča več stoletij trajajoča starejša železna doba. Priseljeni keltski rodovi zasedejo plodne ravnice ob Dravi in Savi, pa tudi hribovite predele ob Savinji, Mirni in Krki. Staroselskemu življu so vsilili sodobnejšo tehnologijo predelovanja železa, učinkovitejšo bojno opremo ter verovanje. Staroselci, nekdaj mogočna ilirska plemena, se razmeroma hitro stopijo z maloštevilnimi keltskimi prišleki in povsem izgubijo svojo identiteto. Kelti se ukvarjajo s predelavo železne rude, so cenjeni trgovski partnerji rimskih trgovcem, 100 let pred našim štetjem so kot izraz politične suverenosti tudi sami pričeli kovati denar. Kovali so ga tudi v današnjem Celju (Cele-ia). Novci pričajo o živahnem prometu na cesti, ki je vodila skozi Celje In Spodnjo Savinjsko dolino. V dolini se je ohranilo malo keltskih ostankov, čeprav nam rimsko obdobje izpričuje močan keltski živelj. V Gotovljah so našli bronasto bikovo glavico iz jaspisa, ki pripada halštatski kulturi, in predmete iz latenske dobe, rimski marmo-nat blok In novec cesarja Maksi-mina Tračana. O največjem in pravzaprav edinem keltskem najdišču je Janko Orožen v Zgodovini Celja in okolice zapisal: »Latenski keltski kulturi pripada prazgodovinska najdba iz DREŠINJE VASI. Ko so leta 1889 pripravljali hmeljišče, so odkrili v globini 120 cm ognjišče za sežiganje mrličev. Imelo je glinasto podlago. Na njem je bilo preko sto 16 cm visokih, s pepelom In z nepregorelimi kostmi napolnjenih žar, ki pa so jih pri odkopavanju vse uničili. V bližini so nato odkopali 50 cm visoko shrambo, ki je bila zgrajena iz ploščatih prodnih kamnov in je imela slično vsebino. Izmed priloženih keltskih predmetov se jih je nekaj ohranilo: štirje gibki, deloma dobro ohranjeni, vendar od rje močno načeti dolgi meči, zakrivljeni noži, sulične osti z lepo ohranjenimi re-bresi, ščitna pripona in verižica, ki je služila za pripenjanje orožja — vsi ti predmeti so iz kovaškega železa — nadalje surov bronast obroč, bronasta zaponka, rimski podobna glinasta oljenka z okraskom na pokrovu, rimska solzni-ca iz zelenega stekla, manjša žara in zdelice iz svetlorjave gline.« Podobno samotno žaro so izkopali tudi v Žalcu. Skušali smo prikazati odkritja, ki potrjujejo življenje tja do začetka našega štetja. Tedaj se pojavijo Rimljani. Ilirska in keltska plemena so se po dvestoletnem pritisku germanskih plemen od se- Naša dolina v prazgodovini V Savinjčanu smo že večkrat osvetlili to ali ono Iz naše preteklosti. Mogoče ob tem vprašanje: zakaj te informacije? Odgovor je preprost: vedenje o naši dolini bi radi razširili, obogatili. Poznani so nam primeri, ko je na primer ena izmed krajevnih skupnosti postavila turistično tablo. Tabla opozarja na cerkve, spomenike itd. Ničesar pa ne pove o izredno bogatih grobiščih, ki so bila v tej krajevni skupnosti odkrita. Šole izdajajo svoja glasila in zamenjujejo Ilire in Kelte, KS izdajajo svoja glasila, pa v njih pozabijo ali nočejo opozoriti na kulturno bogastvo iz njihovega okolja itd. Izhajajo različne knjige, ki nam odkrivajo preteklost doline in če je mogoče, te knjige skušamo predstaviti. Ena takšnih znanstvenih razprav je Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem, delo Bi-be Teržan (Narodni muzej Ljubljana 1990), ki nas med drugim opozarja na odkritja v Grižah, Šeščah, Gornji vasi, Šempetru, Gotovljah, Žalcu. Po razvojnih stopnjah in z označbo materijala, iz katerega je človek v enem ali drugem obdobju v glavnem izdeloval orodje in orožje, ločimo dobo kamna, bakra, brona in železa. Za slovensko zemljo nekako velja, da je segala stara in srednja doba kamna približno do leta 3000 pred našim štetjem, mlada doba kamna nekako o leta 1900 pr. n. št, prehodna doba 'akra do okoli leta 1800, doba brc->a od okoli leta 1800 do približno 'eta 1000 pr. n. št. in železna doba , d okoli leta 1000 do začetka našega letoštetja. Sledove vseh teh dob so našli v naši dolini: V dobo kamna spadajo najdbe v jami Pekel, ki smo jih opi- sali v oktobrski številki Savinjčana. Iz te dobe je Apnerjeva jama na pobočju Kotečnika. Izkopavanja so pokazala, da je bila jama občasno zatočišče neandertalskih lovcev in nabiralcev. Iz te dobe so različne najdbe, ki so ena najstarejših sledi človeške dejavnosti v davnini: kamnita sekira iz mlajše kamene dobe, ki so jo našli v Galiciji, na ledini Gradišče; v Bezgovčevi jami v Pirešici so našli sledove iz neolita (mlajša kamena doba), tudi tu so našli kosti jamskega medveda; v Podvinu so našli neolitsko sekiro. Že ta odkritja potrjujejo, da je v naši dolini živel človek v najstarejših znanih oblikah družbenih stopenj. Torej v prvotni skupnosti ali praskupnosti, ali v praveku oziroma v različnih prazgodovinskih dobah. To nam potrjujejo tudi naslednje razvojne stopnje: Bronasta doba predstavlja čas od 1800 do 1500 (zgodnja), od 1500 do 1300 (srednja) in od 1300 do 700 (pozna bronasta doba). V naši dolini do sedaj niso našli naselij ali grobišč iz te dobe. Moramo pa poudariti, da je prvič v tej dobi človek naredil nekaj, kar ni bilo v naravi: z mešanjem bakra in kositra je napravil bron. Edini znaki te dobe v naši dolini je zakladna najdba na Čreti. Našli so suličaste osti in srpe. ŽELEZNA DOBA Dobe se prepletajo: bronasta doba sega v železno dobo. Na slovenskem ozemlju se z železno dobo ustvari visoka kultura, ki sicer ne prestopi meje prazgodovi-n je pa z mediteranskimi kulturam v plodnem in ustvarjalnem konta. rij. To štajersko-italijansko poveza1- dokazujejo, nekatere najdbe na Ritniku. Najdbi iz Ritnika opozarjata tudi na povezavo Štajerske z zahodno Panonijo, te čolničaste fibule, ki so bile odkrite na Ritniku, najdemo tudi na Slovaškem. Tu se pojavi ideja, da izkopanine označujejo tako ime-"' novano jantarsko pot iz Baltika proti Jadranu, ki je vodila tudi čez Savinjsko dolino. Hkrati pride v tem času do goste poselitve današnjega slovenskega ozemlja, od tedaj najprej je današnje slovensko ozemlje kulturni prostor. Že v bronu, posebno pa še v železu pride do sprememb v gozdni vegetaciji. Človek je s kovinskim orodjem dosegel boljši ulov, kar je omogočilo hitrejše naraščanje prebivalstva. Hkrati pa so naraščale potrebe po večjih obdelovalnih površinah in sicer Karta naselbin z gomilami vera in rimskih od juga podredila Rimljanom. Glavni namen tega sestavka pa ni samo pregled skozi prazgodovino, glavni namen je, da bi opozorili na najdbe iz starejše železne dobe. NAJDBIŠČE GRIŽE - ŠEŠČE - GORNJA VAS L. 1882 je bil odprt krajevni muzej mesta Celje, odprlo ga je Celjsko muzejsko društvo, ki je vršilo tudi prva prekopavanja gomil v Šeščah. L. 1887 je o njih poročal M. Hoernes. Izkopanine so delno ostale v Celju, delno pa so bile prenešene v last Mariborskega Zgodovinskega društva ter v Gradec in na Dunaj. Pri teh izkopavanjih je bilo ugotovljeno, da so se v večini gomil nahajale kamnite konstrukcije grobnih kamer, katerih tla so bila praviloma tlakovana z rečnimi oblicami, žganina pa je bila nasuta na tla. Ta način pokopov je kasneje ugotovil tudi L. Bolta, ki je raziskal dve gomili. V obeh gomilah je bila iz kamnov grajena grobna kamra nepravilne pravokotne oblike, pri prvi je bil pod vkopan v prvotna tla, v obeh rej lahko začetke postavimo med 700 in 800 leti pred našim štetjem. V Grižah je potrjena ugotovitev, da so imele posamezne naselbine raztresene v bližnji in daljni okolici več grobišč. Te ilirske naselbine so bile povezane, saj npr. polničasto fibulo (zaponko za spenjanje oblačila In za okras) najdemo v Grižah, Beljaku, Rifni-ku, Hallstrattu itd. Tudi na raženj kot del jedilnega pribora naletimo v Gornji vasi in v Gornji Radgoni. Če povzamemo; v Grižah imamo prazgodovinsko starejše že-leznodobno poselitveno celoto, tvorijo jo prazgodovinska naselbina na Homu in gomilna grobišča, ki se širijo ob severnem vznožju Homa od Pongraca in Griž preko Šešč do Gornje vasi pri Preboldu. Verjetno pa sodijo k njej tudi grobišča na levem bregu Savinje (v literaturi omenjeni gomili v Žalcu in Gotovljah in plani žgani grobovi v Šempetru). Naselbina naj bila, na podolgovati terasi, imenovani »na Langerju«. Z dvema manjšima sondama jo je preveril L. Bolta. Na področju Griž sta L. Bolta in V. Kolšek naštela v 50. letih Bronasta ženska figura (Griže-Šeiče) pa so bila tla tlakovana s prodniki, nanje je bila nasuta žganina. Zanimivo je, da sta bila v rob prve gomile vkopana še žgana grobova. Kot rečeno, se je pod Homom razprostiralo več gomilnih grobišč — med Grižami, Pongra-com, Šeščami do Sv. Lovrenca pri Preboldu (Gornja vas). Sama naselbina naj bi bila na Langarje-vem hribu, grebenu, ki vodi na Hom. To je s sondami dokazal L. Bolta. Naselbina ni raziskana. Plane žgane grobove so našli tudi v Šempetru. Ker so daleč od griške naselbine, je težko reči, če so pripadali tej naselbini. Vendar se predpostavlja, da gre vendar za eno izmed griških nekropol. V Šempetru je bilo odkritih šest grobov. L. Bolta je na področju griške nekropole pri Pon-gracu v 70 letih raziskal dve gomili, ki sta bili v večji meri že izpraznjeni. V grobovih so se našli različni predmeti. Pri Gornji vasi so našli bogatejši moški grob, s konjsko opremo in bronastim kotličem. Gomilo lahko imamo za grob pomembnejšega veljaka griške srenje, ki je živel med 600 in 700 leti pred našim štetjem. Med predmeti, ki so jih našli v različnih gomilah, omenimo bogato okrašeno plavutasto bronasto sekiro, rdeče-črno barvano posodo s kratkim vratom, ta primerek lahko ražumemo kot člen verige skupnih elementov in povezav savinjskega konca s Koroško in ostalimi alpskimi kraji. Posebno pozornost zasluži drobna ženska figurica s stiliziranima rokama v rački, saj nam s simbolne strani osvetljuje verovanjski svet takratnih Savinjčanov. Uvrščamo jo lahko med nosilke vode oz. posode. Vse te izkopanine potrjujejo, da je bila poleg Ritnika v Savinjski dolini pomembna postojanka pri Grižah, ki ni imela zvez le z vzhodom in severom, temveč tudi italskim jugom. Na podlagi izkopanin lahko sestavimo mozaik, ki pokaže, da je naselbina v osnovnih potezah živela na enak način kot Ritnik. To- okrog 30 gomil ter v šeščah 19 gomil, v celoti pa L. Bolta omenja okrog 53 gomil, v 80 letih prejš-nega stoletja jih je M. Hoernes omenil preko 60. V Gornji vasi je šlo verjetno za manjšo delno splanirano gomilo (odkrita I. 1938), podobno lahko sklepamo za najdbe v Žalcu in v Gotovljah, v Šempetru pa je bilo piano žgano grobišče na nekdanji rečni trasi ob Savinji. Na istem mestu je bila kasneje rimskodob-na nekropola. Da so se ohranili predmeti iz Gornje vasi ima največ zaslug učitelj iz Prebolda Silvo Košutnik, ki je najdbo takoj fotografiral, predmete je nato odkupil Narodni muzej v Ljubljani. V drugi polovici 50 let sta vršila arheološke raziskave na področju Griž in šešč L. Bolta in V. Kolšek. Leta 1964—65 sta bili sistematično pregledani dve gomili v Pongracu. V Šeščah je bilo med I. 1883 in 1886 izkopanih 10 gomil (isto število gomil so tedaj odprli v Pongracu), L. Bolta in V. Kolšek sta jih uspela locirati 7. Izkopani predmeti kažejo na to, da so med gomilami v Šeščah tudi antične provincialno rimske gomile oz. vsaj naknadni pokopi v prazgodovinskih gomilah. Pregled starejšega železnega naselja v Grižah je napravljen po knjigi Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem. V tem obsežnem delu so prikazane vse izkopanine v posameznih gomilah, grobovih, kar je nemogoče našteti. V dolini iščemo tipičen spominek! Zakaj ne bi bila to drobna ženska figurica iz starejše železne dobe? Knjiga pa dokazuje, da je bilo bogato kulturno življenje v naši dolini že v starejši železni dobi. VIRI: Bronasta doba na Slovenskem (Narodni muzej Ljubljana 1987), Kealtoni (Narodni muzej, Ljubljana 1983), Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem (Nar. muzej 1990), Milko Kos Zgodovina Slovencev (Slovenska matica 1955) In drugo. ODMEVI Brez vsake ekonomske logike Kot že mnogi veste, prirejamo liberalci skupaj z NT&RC akademski večer, ki bi naj popestril estradno, kulturno in prireditveno plat življenja ljudi v naši občini. S kulturnim programom, družabno prireditvijo in plesom se bo dalo tudi zaslužiti. Liberalci smo se odločili, da zaslužek namenimo ekološkim raziskavam, medtem ko je zaslužek od gostinske ponudbe pač stvar tistega, ki to ponudbo izvaja. Ker smo pač menili, da je najprimernejši prostor v občini Hmezad dvorana, sem se napotil s ponudbo do direktorja KZ gospoda Šalamona, v katerega pristojnosti se dvorana nahaja. Obrazložil sem mu, kakšen zaslužek se obeta KZ zaradi najema dvorane, mu povedal, da bi v slučaju najinega dogovora ponudil gostinske usluge Hmezadu gostinstvu pa še kaj bi se našlo. Vemo pa, da niti zadruga niti gostinstvo sredstev nimata v izobilju in sem sodil, da bodo v Hmezadu takšno ponudbo z veseljem sprejeli. Toda zelo sem se zmotil. Direktor mi je dejal, da so se zaradi pritožb sosedov, ker na takšnih in podobnih prireditvah obiskovalci razgrajajo in opravljajo nečedno izločanje v bližnji okolici, v hiši odločili, da dvorane, ne bodo več oddajali. Bolj ko sem mu razlagal vsebino prireditve, kakšno strukturo gostov bomo vabili (predvsem odrasle zakonce, ki zaman iščejo tovrstne prireditve v naši občini), bolj je bilo vse bob ob steno. Edini izgovor, ki sem ga slišal od njega, je bil ta, da to vsi pravijo. Skoraj bi že pozabil na vse skupaj, kajti dogovorili smo se s hotelom, ki bo to prireditev z veseljem sprejel, ko izvem kakšen teden dni kasneje, da je taisti direktor dovolil koncert skupine Neron iz Žalca, kajti tisti, ki ga je prišel prosit za koncert, je njegov bližnji sosed. Pa ne, da bi jaz imel kaj proti mladi skupini Neron in prirediteljem tega koncerta. Še zdaleč ne, kajti tudi sam sem že nekajkrat dobro sodeloval s skupino Neron. Toda zgroženo osupnjen sem nad desperado ekonomsko logiko poslovodij KZ, ki sprejme najem dvorane za 800,00 din in zavrne najem za 3000,00 (toliko smo plačali za prireditev maja meseca in toliko smo bili pripravljeni plačati tudi sedaj), pri tem pa navede za glavni razlog obnašanje obiskovalcev. Zakonci so torej tolpa tolovajev, medtem ko so obiskovalci rock koncerta upokojenci na izletu. Čeprav jaz za razliko od direktorja Šalamona ne delam razlik med občani, kajti tudi sam obiščem skoraj vsak rock koncert v Hmezadovi dvorani, moram ugotoviti, da ima laž kratke noge. Kaj mi niste kar po pravici povedali, da je bilo novo vodstvo nastavljeno z direktnim vplivom Slovenske kmečke zve-ze-Podružnica Savinjska dolina in ste se normalno zbali za svoj stolček, če bi sodelovali (tudi če samo poslovno) s t. i. rdečimi mladimi liberalci. Vidite, tu je že prvi »kiks« vašega poslovodenja. Vi morate tržno ravnati, ker ste direktor nekega podjetja in se vam bo takšno »stran metanje denarja« slej ko prej maščevalo. Sam pa niti ne verjamem, da je logika SKZ takšna, da ne bi pobrala od nekoga denar (kdorsigabodi že to je), če ga je pripravljen dati. Oprostite, toda »dolgost življenja vašega (poslovnega) je kratka«! Z najbolj prisrčnimi pozdravi, da čim prej ločite posel od politike .. . Gregor Vovk Prispevku na rob Nam grozi klerikalizem (dolce stil nuovo — sladki novi slog) Ob prebiranju prispevka gospoda Milana Dobnika sem se spomnil na staro latinsko resnico: dolce stil nouvo. Ne bom se spuščal v vsebino prispevka, rad bi samo ob misli, da so se duhovniki v Italiji in Nemčiji upirali fašizmu in nacizmu, pripomnil, da so bili tudi na Štajerskem takšni duhovniki. Naj omenim Mihaela Grešaka, ki je bil rojen 20. septembra 1914 v Grižah. Bil je duhovnik. Po končanem študiju je služboval kot kaplan v Laporju. Leta 1941 se je vključil v tem kraju v osvobodilno gibanje. Nemci so ga aretirali julija 1942. Leta 1965 so objavljena »poslovilna pisma za svobodo ustreljenih« (torej v komunističnem obdobju) in med drugim tudi pismo kaplana Mihaela: Dragi oče! Celje, 22. jul. 42. Danes v kratkem bom ustreljen. Zahvalim se Vam, dragi oče, za vse, kar ste žrtvovali zame. Bog naj Vam bo bogat plačnik. Pozdravljam vse sorodnike, znance, prijatelje in vse kakor tudi Vas iskreno prosim, da mi odpustite vse, s čimer sem Vas žalil. Ne morem v tej uri več pisati, misel mi zastaja. Prosil bom za Vas pri Bogu, kakor tudi za vse, ki so mi bili izročeni. Lepo Vas prosim, sporočite moje zadnje pozdrave mojim faranom (Laporčanom). Naj mi vse odpustijo, če sem morda koga žalil, komu škodoval. Srečen sem bil med njimi, rad sem jih imel, a ločiti se moram J sedaj, pa — kakor upam in sem prepričan — se bomo vsi nekoč v nebesih skupno veselili. Bog Vsemogočni, neskončno dobri in usmiljeni, naj mi bo milostljiv sodnik! Z Bogom in nasvidenje nad zvezdami. Blagoslavjam zadnjikrat Vas in vse svoje farane in vse meni izročene. Mihael, kaplan. Ponavljam, ta zgodovinski dokument je izšel leta 1965! Mučen In ustreljen je bil tudi župnik na Gomilskem, Izidor Zaveršnik, in še bi lahko našteval. Tudi na Štajerskem so se duhovniki uprli nacizmu! F. Ježovnik Tekstilna tovarna ni propadla Novinar Vojko Zupanc v deseti številki glasila Savinjčan v članku Tekstilna tovarna ni propadla blati mojega že 23 let pokojnega življenjskega tovariša Rudija Hribarja. Izrablja njegovo nesrečo pred več kot 40 leti in neresnično navaja »ubil človeka iz objestnosti in zato sedel v Mariboru.« Pokojni Rudi Hribar Vojku Zu- pancu ne more povedati resnice niti o tovarni niti o takratnem nesrečnem slučaju. Prizadeta družina pa bi od javnega delavca — novinarja pričakovala vsaj to, da bi pred objavo preveril resničnost ■navedbe — če seveda ni bil njegov namen pisanja drugačen. Jožica Hribar, Latkova vas Mladi dopisniki Če bi bila ode Očetje so včasih zelo hudi, zato si sebe težko predstavljam v vlogi očeta. Vsak oče ima dolžnost otroke imeti rad, včasih pa jih mora tudi kaznovati. Če bi bila jaz oče, bi se marsikaj spremenilo. Imela bi avto, lepo hišo, otroke in ženo, s katero se ne bi prepirala. O svojih težavah bi se pogovarjala z njo. Pomagala bi ji kuhati, pospravljati in še kaj. Otroke bi imela zelo rada. Če bi se prepirali, bi jih kaznovala s kakšnim delom. Zjutraj bi jih zbudila in jih spravila v šolo, žena pa bi jim pripravila zajtrk. V službo ne bi hodila, saj bi imela kmetijo. Romana Bergant, OŠ Vranko Vedno sem jaz grešni kozel Ta naslov mi pa res ugaja. Opisal vam bom dogodek iz življenja naše družine. Naj vam povem, da naša družina šteje štiri člane: starša, jaz in moj brat, ki ga vsi kličemo Gregorček. Moj brat je štiri leta mlajši od mene. Spominjam se nekega dne, ko sva bila z bratom sama doma. Jaz sem bil na igrišču s prijatelji, kjer smo igrali nogomet. Gregorček, ker je pač mlajši, je moral ostati doma in to v stanovanju. Počel je lahko, kar mu je bilo ljubo. Sedaj pa se začne bistvo te zgodbe. Starša sta prišla iz službe, j ciz z igrišča in srečali smo se na dvorišču. Skupaj smo odšli v stanovanje. Mamica je takoj vprašala, kje je naš Gregorček. Seveda, priden sinček je bil v stanovanju. Mamica odloži torbico v veži, vstopi v kuhinjo in zavpije nad menoj: »Andrej, pa kaj ti pride na pamet, da režeš po robu delovnega pulta! Ali ti nisem stalno govorila, da pusti vse pri miru? Slišiš, ali ne?« Mama kriči, jaz pa sploh ne vem, o čem govori. Ne pridem do besede, da to sploh nisem naredil jaz, temveč moj ljubi bratec Gregorček. Takole se včasih dogaja pri nas doma. Še sreča, da to ni vsak dan, ker to zame sploh ni zabavno. Andrej Matjaž (8. b. r) OŠ Prebold Zabolelo me je srce Nekega dne sem prišla v šolo. Moji sošolci in sošolke so že sedeli v klopeh in v razredu je že bila tovarišica. Neki moj sošolec je prišel še kasneje v razred. Oba sva se morala opravičiti. Ko je tovarišica odšla iz razreda, so začeli fantje zafrkavati sošolca, ki je pouk zamudil prav tako kot jaz. Zafrkavali so ga, da je zaspanec, norec in še nekaj podobnega. On pa je rekel, naj mu dajo mir. Sošolci so ga začeli pretepati. V tistem trenutku me je srce tako zabolelo, da sem zavpila, naj prenehajo. Sošolci so se takoj posedli v klopi, meni pa je srce začelo spet biti normalno. Nuša Križnik, OŠ Vransko Staremu hrastu Rekli so, da je pomlad najlepši letni čas, za mlade. A ni tako. Še se spominjaš naju; jeseni je bilo! Drevo... Hodita sva objeta po parku —' še zdaj slišim listje, ki šelesti. Nisva vedela za nikogar drugega, nad nama bilo si le ti. Prišla je naslednja jesen. Zdaj sama pod tabo stojim. Ne z njim. In tudi tukaj ostala sta le: ti in boleč spomin . . . Nina-Maruška SEDLAR Ko nam otrok zboli Svetuje in odgovarja pediatrinja Dragi dedek Mraz Čas beži, minute tečejo in že je leto na okrog. Zopet je tu zima, zopet k nam prihajaš ti. Verjetno že sedaj razmišljaš kaj boš prinesel vsem malim in velikim. In jaz ti zopet pišem . . . Pišem in sem žalostna. Prebiram moje pismo, ki sem ga napisala leto dni popreje in . . . razen, da je papir postal bolj rumen, razen da je po koledarju ena črtica več, se ni kaj dosti spremenilo. Razmišljam, ali so otroci dobili tisto drobtinico ljubezni več, ali so dobili minuto več časa svojih staršev. Mislim in vse pogosteje se mi dozdeva, da so starši kot tisti razbojnik v Zvezdici Zaspanki, ki ni imel srca. Čedalje več mamic ne doji In otrokom dajejo kravje mleko, kapljice AD — ah, saj bo otrok tudi brez njih zrasel. Ne pomaga moje pojasnjevanje, da je kravje mleko za teličke, da so tiste kapljice resnično potrebne. Imam občutek, da moje besede padajo v prazno, le vzdevek »tečna« sem si s tem priborila. Ali je res tako težko otroka dojiti? Ali je res tako težko dajati kapljice? Starši, kako hudo mi je, ko moram otrokom — starejšim, tolmačiti, da imajo udrta prša in krive noge, ker pač mamice niso ubogale! Čedalje več je poškodb grdih opeklin. Ali je to res potrebno? In potem zdravila. Ko jih zdravnik predpiše, jih je potreb-^no dajati 7—10 dni in to na ure. Ni vseeno, ali se daje zdravilo poljubno 3 x ali natanko na 6 odnosno na 8 ur. Zdravilo se daje 10 dni (ali vsaj 7). Antibiotik ne koristi, če se daje 2—3 dni — da le vročina pade — (to je enako, kot če bi samo pogasili ogenj, a žerjavico pustili). Ali se zavedate kakšno škodo delate svojim otrokom?? Koliko bolezni samo navidezno ozdravite?! Pri driski se starši diete držijo 3—4 dni in potem — normalno hrano, a otroka trebušček še boli. Ali ni lažje enkrat vztrajati, kot da se driska čez par dni zopet ponovil! Zopet je tu šola. Na žalost konec leta ni minil brez slabih ocen in kritike. Ali za slabe ocene niso včasih krivi tudi starši. Ali dajemo dovolj opore svojim otrokom, ali jim nudimo dovolj pomoči? Šola traja celo leto in ne samo maj in junij! In zopet tisti nesrečni zajtrki. Ko sem letošnje leto ponovno pričela s sistematiko in sem pričela spraševati, koliko otrok zjutraj je, sem enostavno obupala. Številke so porazne. Ali res mamice, atiji, ne moremo vstati vsaj pet minut prej in na mizo otroku pripraviti zajtrk. Desetkrat ne bodo pojedli, a enajstič bodo. ALI JE TO RES TAKO HUDO!? Ceste so vzele svoj davek in zopet je cel kup motoristov in' kolesarjev poškodovanih . .. Vprašujem se zakaj in do kdaj? Ali je res potrebno toliko pijače, da je krvni davek zopet tako vi- Vladu Huš — aktivist z dušo in srcem Kljub bolezni še ne bo vrgel puške v koruzo Vsako življenje je izpolnjeno z določeno aktivnostjo. Ta je različna, tako kot so si različni ljudje. V tej široki paleti pa so ljudje, ki izstopajo iz običajnega povprečja. Takšen je nedvomno tudi naš današnji sogovornik Vlado Huš iz Latkove vasi, katerega lahko srečujemo tako rekoč povsod. Pa naj bo to pri Združenju šoferjev in avtomehanikov Žalec, gasilcih, ribičih, planincih, gobarjih, pri Rdečem križu ali pri upokojencih, kjer aktivno deluje zadnja leta, ko se je invalidsko upokojil. Zunaj je bila že trda tema, ko sva sedla za mizo v lepo urejeni kletni sobi njegove hiše v Latkovi vasi. Kar za kakšnih trideset ljudi je prostora tu notri. Stene so obložene z raznimi priznanji, stilno pohištvo s sodčkom in drugi spominski eksponati ter plakete in odlikovanja pa pričajo že, da gre za človeka, ki se razdaja naši skupnosti tako kot le malokdo. Martinova nedelja je, zato brez vina ne gre. Dobra pristna domača kapljica je pred nami in predno začnemo naš pogovor, nazdravimo. Vrtava po njegovem življenju, spomini prihajajo na dan, mladost ponovno oživlja. Vladovo življenje ni bilo postlano z rožicami. Bil je nezakonski otrok In takrat je bilo to že bogokletno. Kljub vsemu je odrastel ter se sam spoprijel z radostmi in tegobami življenja. Tako kot za mnoge druge je bila tudi zanj vojaščina neke vrste zrelostni izpit. Iz Bjelovarja se je vrnil kot rezervni podoficir, se ponovno zaposlil v rudniku Zabukovica in tam ostal vse do njegove ukinitve ... »Tisti časi niso bili lahki, bilo je težko za delo, zaslužek je bil pičel, vendar smo bili ljudje kljub temu veseli in zadovoljni, saj so bili časi vojne vihre še močno prisotni v naši zavesti. Bili smo svobodni, mladi in polni upanja v boljši jutri. Prišel je, vendar vse kaže, da se ponovno približujemo časom, ki so ga ponazarjali hlapci, dekle in revščina . ..« Vlado ob tem zamahne z roko, pokaže na steno, kjer je maršal, in reče: »Tega pa vseeno ne mislim dati dol.« Ponovno se vrneva na čase njegovega službovanja. Po zaprtju mdnika Zabukovica dobi_ delo na Hmeljarskem inštitutu v Žalcu, kjer opravlja delo traktorista. V tem času opravi tudi vse ostale šoferske izpite, razen za avtobus. Nekaj časa je še delal na ZKZ Savinjska dolina, potem pa se je odločil za zasebno dejavnost. Ze precej pred tem se je poročil, si sezidal hišo in dobil sinova Rajka in Draga, ki ga v marsičem posnemata. Sedaj pa ga razveseljujejo štirje vnuki, ki mu lepšajo jesen življenja. VLADO KOT ŠOFERSKI UNIFORMIRANEC Takšna je ena plat življenja našega sogovornika Vlada Huša, druga je zapolnjena z delom v društvih in organizacijah. Kar preveč je vsega, a skušajmo napraviti prerez tudi skozi to ustvarjalno, prizadevno In požrtvovalno delo. V društvu ZŠAM Žalec je Vlado že od leta 1956. Ko se je včlanil v to organizacijo, je postal tudi šoferski uniformiranec. V času izgradnje poligona v Ločici ob Savinji je postal njihov poveljnik. Ob prevzemu dolžnosti je bilo le 16 uniformirancev, po 16 letih, ko je to dolžnost predal mlajšemu, pa je bilo teh že 120. Sedaj je častni poveljnik uniformirancev združenja, štiri leta pa že opravlja dolžnost namestnika poveljnika v regiji. Vlado s ponosom govori o uniformirancih, ki dajejo združenju svojstven pečat in aktivnost.« Mislim, da se v združenju dobro razumemo, članov nas je preko 800, vendar pa se mnogi ne zavedajo dovolj našega poslanstva In so zgolj pasivni opazovalci. Res škoda! Marsikaj bi se tako lažje, in morda še boljše, naredilo,« prida Vlado. TUDI DRUGI RESEN IN ZAGNAN AKTIVIST Naš sogovornik se rad zabava, a tudi resno poprime za delo, kadar je treba. Vsi ki ga poznajo, teh pa ni malo, vedo, da je dober organizator, resen in zagnan aktivist na mnogih področjih. Poleg članstva v združenju šoferjev In avtomehanikov Žalec, je dolgo vrsto let tudi gonilna sila pri PGD Groblja. Je gasilec z dušo in telesom že od leta 1953. Sicer pa je Vlado še precej aktiven član Ribiške družine Šempeter, svojčas je bil nadvse dejaven v organizaciji Zveze rezervnih starešin, je dolgoletni krvodajalec, žal pa mu bolezen preprečuje, da bi to bil še sedaj. Srečamo pa ga lahko tudi pri planincih, Rdečem križu, gobarjih in v drugih organizacijah in društvih. Povsod pa poskuša biti čim bolj aktiven. »Vesel sem, ko vidim, da sem s svojim delom, ali kako drugače pripomogel k uspehu društva ali organizacije. Ni mi sok? Alkohol in volan — čudna kombinacija, ki ponavadi terja mlado nedolžno življenje. No, pa le ni bilo vse tako otožno. Našli so se tudi dobri ljudje. Košček sreče so prispevali vsi nastopajoči na koncertu Podarimo jim srečo. Prispevali so tudi tisti, ki so s svojimi prispevki koncert omogočili. Njim hvala še enkrat v Imenu vseh dobrih ljudi. »Življenje je dejansko polno čudežev — še več kot to — čudovito je . . .« ... IN ZATO NAJ BO PRVI JOK SREČA, PRVI KORAKI VESELJE, PRVE BESEDE NEKAJ NEPOZABNEGA . . . Starši, ali je res tako težko biti prava mamica (ati) in ali je res težko podariti otrokom VSAJ MALO SEBE (saj otroci so vaši), Dajte, poskusite malo, saj otroci vse poplačajo. Ni večje sreče od srečnega nasmeha otroka, ni večje nagrade od toplega poljuba in tistega: Veš mami, rad te imam ali kasneje ... veš mami, si pa res taca .. . Ali je toliko potrebno zato? Ali se to res ne da narediti? Vkljub otožnosti mojega pisanja jaz še vedno upam, da bo čedalje več srečnih otrok, čedalje več zdrave in lepe mladine naše čudovite dežele. Vsem otrokom in staršem Srečno novo leto 1991 in bodimo res starši!! saj vsi želimo zdrave in srečne otroke! V imenu vseh otrok vaša pediatrinja/ Vlado Huš vseeno kako neka organizacija dela in kot njen član čutim do nje neko odgovornost,« komentira svojo aktivnost Vlado Huš. KLJUB BOLEZNI VOLJE NE MANJKA Če že vsepovsod drugje, pa prav gotovo pri zdravju Vlado nima sreče. Kar naprej ga nekaj lovi, vendar Matildi vedno pokaže jezik. Bil je operiran za raka na onkološkem oddelku v Ljubljani, pred letom dni na srčnem ožilju, bil je operiran na žolču zaradi kamnov in še bi se kaj našlo v njegovi kartoteki. Je 100% invalid in kot tak je tudi upokojen. Kot upokojenca pa ga srečamo zelo dejavnega tudi v tej organizaciji. Takorekoč ne more iz svoje kože in prav to mu daje potrebno energijo za življenje. Najslabše bi bilo nekje čemeti in tega se Vlado dobro zaveda. Čas hiti, najin razgovor pa sva takorekoč pripeljala h kraju. Kozarec je ponovno poln, še enkrat nazdravima Martinu in dobri vinski letini, ki je tudi Vladu napolnila sod z dobrim domačim vinom. Še enkrat se ozrem po stenah, kjer visijo razna priznanja, plaketne listine in druga pismena obeležja, ki govore tudi o tem, da se je družba Vladu za ves njegov trud le nekako oddolžila. Med odlikovanji vidimo stažne značke, plaketo tovarištva I. in II stopnje, plaketo bratstva in edin-stva Jugoslavije, srebrni in zlati venec, odlikovanje vzornega voznika, plaketo ZRVS Jugoslavije in mnoga druga gasilska, ribiška, in kdo ve, še kakšna priznanja. Ta reportažni zapis pa prav gotovo ne bi bil popoln, če bi pozabili zapisati, da je Vlado velik ljubitelj narave. Vsak prosti čas izkoristi za sprehod v naravo, ki ga oplemeniti še z ribolovom, gobarjenjem, ali kako drugače. In kaj naj zapišemo ob koncu? Morda le še to, da želimo Vladu še veliko lepih in prijetnih trenutkov v njegovih aktivnostih, tistim, pa, ki samo jadikujejo in obupujejo pa nasvet, da se zgledujejo po našem današnjem sogovorniku, saj bodo tako lažje prenašali vse tegobe tega sveta. DARKO NARAGLAV Šola bodi zdrava nam! Vsako leto. ko pomlad prehaja v poletje, se dvigne mogočen oblak prahu — zaradi šole. Prihajajo počitnice, z njimi pa plačilo za minulo delo. Po vseh javnih medijih takrat poslušamo, kako naj se ravna z otroki ob morebi-inih neuspehih (ki so žal vse bolj množični in pogosti), kako naj jim starši stoje ob strani in kako naj reagirajo (kot da med starši prevladuje sistem trde roke in avtoritete nad otroki). V radijske in TV-studije po Sloveniji vabijo različne strokovnjake, ki naj bi starše usmerili in napotili k vzgojnemu ravnanju. Vse to je lepo In prav. Toda zakaj šele takrat? Zakaj naše vrle šolnike — kar od najvišjih na republiškem zavodu za šolstvo — boli glava šele ob koncu šolskega leta? Nihče se te problematike ne loti ob koncu počitnic ali vsaj prvi mesec pouka, pa čeprav se iz leta v leto vleče ista pesem. Veliko otrok ima namreč probleme že prav na začetku in prav od razreševanje le-teh je odvisen rezultat celega leta. Zal je treba pri tem priznati, da ima le malo pedagogov posluh za take primere. Kje so torej tisti, ki usmerjajo delo učiteljev — seveda ne le z učnimi načrti, temveč tudi z nasveti pri vzgojnem delu in pri usmerjanju druge plati življenja v šoli. (Če je takšne napotke sploh mogoče dajati, saj se od učiteljev povsod na tem planetu pričakuje, da bodo v skladu s svojim poslanstvom — vzgoja in izobraževanje — tudi ravnali.)? Treba se je čim prej sprijazniti z dejstvom, da bodo naše želje po razvitejši družbi (morebitni Evropi 92) prinesel s seboj tudi krutejšo realnost za institucije, kot je šola. V tem primeru bodo otroci dejansko večino dneva preživeli z učitelji in pedagogi v šoli, za kar pa bo treba kaj več kot zgolj učni načrt. Morda bo sedaj marsikateri pedagog rekel: »Pridi v razred in poskusi!« V tem ne vidim nikakršnega opravičila, saj imajo tudi drugi poklici svoje svetle In temne strani, pravica vseh nas pa je bila, da smo se sami odločili za to, kar delamo. Pedagogi radi tudi očitajo, da so otroci nevzgojeni. Marsikateri starši že dolgo delajo po evropskem času, kar sl niso izbrali sami, temveč so jih v to prisilile življenjske razmere. Sicer pa, ali tudi učitelji vedno ravnajo v skladu z vedenjskimi in moralnimi normami človeka, učitelja in vzgojitelja? Vsekakor bo celotna naša družba prej ali slej morala zaživeti po normah, ki pogojujejo napredek in razvoj. To pomeni, da bomo vedno bolj omreženi z institucijami, ki pa se bodo še množile, seveda pa bo morala vsaka od njih opravičiti svoj obstoj. Tako bo v našem primeru moralo priti do selekcije že kar pri možnih kandi- datih za pedagoški poklic, da o nadaljnjih preizkusih samih pedagogov in učiteljev ne govorimo, kar je v razvitem svetu že stara stvar. Vsekakor pri tem strogo izključujem socrealističen kriterij. Konec koncev pa — le zakaj si ne bi privoščili malo zdrave konkurence tudi na tem področju, saj šola že dolgo ni več brezplačna, je pa obvezna. In če je tako, naj bo vsaj po želji uporabnikov. Skratka, vsi že dolgo časa tarnamo nad našim šolstvom, kjer vlada velika zmeda, kjer poleg slabih učnih načrtov službuje še več slabših učiteljev — očitno v prazno! Rezultate takega stanja »kasirajo« učenci, za njimi pa posredno starši, saj pri vsem tem res ne morejo drugega, kot stati otrokom ob strani in jih vzpodbujati. O kakšnem posvetu med starši in učitelji (v pravem smislu) ali morebitnih pripombah staršev ne moremo govoriti, saj starši točno vedo, da to v veliki meri pomeni samo probleme za otroka. Roko na srce, učitelji, res je tako? Pa naj za konec po spominu ponovim še pesmico, ki mi jo je povedala babica, njej pa so jo povedali njeni starši, njim njihovi starši... »Šola bodi zdrava nam, ti nas veseliš. Prva si priprava nam, ti nas vse naučiš!« Kdaj bo spet tako? Mateja Dolar Trimestri na OŠ Polzela Na Osnovni šoli Vere Šlander Polzela načrtno uvajamo nove učne metode in oblike vzgojno-izobraževalnega dela. Že nekaj let uspešno izvajamo projektno delo v interesnih dejavnostih, kulturnih in naravoslovnih dnevih ter v raziskovalni dejavnosti, v letošnjem šolskem letu ga bomo postopoma vpeljali v sam pouk, ker smo prepričani, da projektno delo pomaga učencu do kvalitetnejšega znanja. Najbolj uspešni smo na področju raziskovalne dejavnosti, saj smo v minulem letu izdelali kar 19 raziskovalnih nalog (štiri na razredni stopnji), za katere smo prejeli 3 republiška priznanja in 2 regijski. V brošuri Naravoslovne dejavnosti v osnovni šoli, ki bo izšla pod okriljem Zavoda za šolstvo Slovenije, bosta objavljena dva naravoslovna dneva, ki smo jih oblikovali na naši šoli, kot primer projektnega dela. Zaradi vseh novosti smo letos v juliju na svečani seji občinske skupščine občine Žalec prejeli naziv INOVATOR LETA ter denarno nagrado. Letos septembra smo dosegli 1. mesto in dobili denarno nagrado na regijski predstavitvi nalog MLINI NA CELJSKEM OBMOČJU. Predstavitev je bila zaključek dveletnega natečaja, ki sta ga razpisala Muzej revolucije in MERX Celje. V oktobru smo skupaj z DPD Svoboda Polzela pripravili bogat kulturni program ob prazniku KS Polzela. Na njem smo predstavili brošuro ZELENO ZLATO MOJE DOLINE, ki je nastala na naši šoli v čast krajevnemu prazniku in je bila del turističnega projekta, s katerim smo dosegli 1. mesto na 4. otroškem turističnem festivalu na Bledu. Gostom smo pokazali tudi lepote Seneka In ob MOZARTOVI glasbi zaplesali v baročnem stilu. Pripravili smo razstavo Še-neški park v fotografiji in otvorili računalniško učilnico, ki smo jo opremili s sredstvi samoprispevka. V šolskem letu 1990/91 smo postali eksperimentalna šola med triindvajsetimi šolami republike Slovenije, ki bodo uvajale trimester, kar pomeni, da bomo namesto štirih ocenjevalnih obdobij imeli samo tri in da učenci ob polletju ne bodo dobili spričeval. S trimestri želimo doseči bolj humano šolo, ki bo bolj prilagojena otrokovemu bioritmu, v kateri bi bilo manj »ocenjevalne mrzlice«, vendar več preverjanja znanja. Zmanjšanje števila ocenjevalnih obdobij namreč daje učitelju več možnosti: — za kvalitetnejši pouk in uvajanje sodobnejših oblik dela, — za bolj sistematično preverjanje znanja, spremljanje otrokovega napredka ter ocenjevanje, — za vzpostavitev boljših stikov med učenci in učitelji, — za aktivnejše in bolj humane stike med šolo in starši, — zmanjšanje psihofizičnih obremenitev učencev. Za projekt smo že pridobili tudi starše naših učencev. Hkrati s trimestri smo jim na roditeljskih sestankih izročili ponudbo za tekoče šolsko leto. Povedali smo jim, da v naši šoli ne kadimo in da smo zvonec vrgli v koš. Marinka Marovt ( N Obvestilo Novi učilnici V osnovni šoli Prebold so med počitnicami začeli graditi dve novi učilnici. Obljubili so nam, da bosta gotovi ob začetku šolskega leta, vendar obljube niso držali. Vse skupaj se je zavleklo za mesec in pol. Pouk je moral medtem potekati tudi v tehnični delavnici. Ali si lahko zamišljate pouk slov. j. v delavnici? Verjetno težko. Zato ni čudno, da smo kar naprej spraševali učiteljico, kdaj bosta učilnici gotovi. Ta je govorila: »Saj bo kmalu, saj bo kmalu ... ne bodite nestrpni.« Tovarišica se nas je kmalu naveličala in že na obrazu se ji je videlo, da je jezna, ker jo kar naprej oblegamo z vprašanji. Končno smo dočakali dan, ko je ravnatelj objavil po zvočniku, da se lahko vselimo v učilnici. Vsak je kipel od sreče. Zdaj pa prisluhnimo, kaj menijo o novih učilnicah učenci: Ko sem vstopila v novo učilnico, sem bila presenečena, saj je bila vsa v sijaju luči. Zdela se ml je prijazna, lepa in topla. Iz nje je zelo lep razgled na dvorišče in trgovino. Vsa oprema je nova, zato bomo morali paziti, da bo takšna tudi ostala. SAŠA Ko sem stopila v novo učilnico, se mi je zdelo vse tako čisto, vse je bilo novo, klopi so bile lepo poravnane, vendar me je motilo, da so bile stene prazne. Prostor je bil takoj lepši, ko je Marta na mizo postavila šopek. Vem, da bo ta razred še prijaznejši, ko bomo mi stene napolnili z risbami. BRANKA Ko sem prvič stopila v novo učilnico, sem bila vesela In skoraj nisem verjela, da je to res. Učilnica je bila zelo urejena in lepo bi bilo, če bi takšna tudi ostala. ANDREJA Ko sem stopil v novo učilnico, sem se pučutil kot doma. Vse je lepo in novo. Malo še smrdi po laku, drugače pa je super. JANEZ UČENKE NOVINAR. KROŽKA OŠ PREBOLD OBČINSKA ZVEZA DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE ŽALEC IN DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC Vabita na Novoletni ziv-zav v soboto, 22. decembra 1990, ob 16. uri v telovadnico osnovnošolskega centra Žalec. Zabavali vas bodo plesalci plesne šole Bolero, obiskal vas bo dedek Mraz s svojim pravljičnim spremstvom, z vami in za vas pa bo prepeval in igral gost prireditve ANDREJ ŠIFRER. Predprodaja vstopnic je na vseh centralnih OŠ in v tajništvu DU Žalec. VABLJENI! V_________________________________J Med nastopom najmlajših 180 let šole na Gomilskem Konec prejšnjega meseca so se na Gomilskem zvrstile številne prireditve ob 180-letnici šole na Gomilskem. Malo je krajev na Slovenskem, ki se lahko pohvalijo s tako bogato šolsko zgodovino. Začetek šolstva na Gomilskem sega tja v 19. stoletje, ko je leta 1810 gomil-ski župnik Andrej Juh pričel s poučevanjem otrok v branju, pisanju in računanju. Šola je bila nedeljska in do leta 1915 privatna, nakar so prebivalci poskrbeli za učiteljevo plačo in stanovanje. Odtlej je bil 50 let učitelj in upravitelj Lovrenc Poznlk, ki je bil hkrati cerkovnik in organist. Prvi pouk je bil v Polavdrovi hiši, kjer je danes župnijsko gospodarsko poslopje, nato pa v leseni Košenino-vi hiši. K obveznemu pouku so prihajali otroci z Gomilskega, iz Grajske vasi, Šmatevža, Trnave in iz Šentruperta, se pravi iz območ- ja gomilske župnije. Statistični podatki o številu otrok od formiranja pouka na Gomilskem in do leta 1945 so pomanjkljivi. Na začetku je bilo vpisanih 70, nekaj let pozneje -125 otrok. Z ljudsko-šolskim zakonom o obveznem šolanju leta 1869 je bilo vpisanih 145 in leta 1875 že 174 otrok. Nastala je prostorska stiska in v letih 1886/87 so šolsko poslopje dvignili za nadstropje ter dobili učilnico in stanovanje. Število šoloobveznih otrok je naraščalo in v šolskem letu 1897/98 jih je bilo vpisanih 249, največ do takrat. Naslednje leto je število učencev precej upadlo, ker so ustanovili šolo v Orli vasi. Po vojni se je pouk odvijal v bivšem sokolskem domu, današnji stanovanjski stavbi na Rezani. Leta 1946 je bila šolska zgradba s pomočjo prebivalcev obnovljena. Večja adaptacija šole je bila nato leta 1960 ob proslavljanju 150-le-tnlce. Danes so na tej šoli, ki deluje v okviru matične šole v Braslovčah, štirje oddelki. Prvi in drugi razred sta ločena, v tretjem in četrtem poteka pouk kombinirano. Letos so na šoli uredili novo učilnico, ogrevanje ter igrišče. Svoj delež so prispevali tudi starši otrok, želja vseh pa je, da bi šola delovala še naprej. O velikem pomenu znanja je govoril na osrednji slo« vesnosti župan Milan Dobnik, ki se je obenem zavzel za spoštovanje učiteljskega poklica. Lep in prisrčen program pa so pripravili najmlajši. Po prireditvi v domu je bil v cerkvi še koncert ljubljanskega okteta Zvon. Besedilo in sliki: T. T. BOLŠJI SEJEM • Vsako zadnjo soboto v mesecu je v Žalcu v avli OŠ bolšji sejem. Za to sta se odločila Občinska zveza društev prijateljev mladine in Občinski odbor Rdečega križa. Na sejmu je moč kupiti otroška oblačila, obutev, igrače itd. Na sliki: Utrinek s prvega sejma. T. T. Predpraznični novoletni živ-žav v Žalcu Odločili smo se, da vas že v tej številki Savinjčana seznanimo s prireditvami, ki jih pripravljamo v predprazničnih božičnih in novoletnih dneh. Program prireditev bo potekal od 15. decembra 1990 do 2. januarja 1991. V času od 15. do 21. decembra bo po krajevnih skupnostih, vrtcih in šolah potekala obdaritev otrok s kulturnimi programi. Letos bo dedek Mraz obdaril okrog 4000 otrok v starosti od dopolnjenega 2. leta starosti do vključno 2. razreda OŠ. OMK Žalec bo sodelovala z naslednjim programom: 18. 12. ob 16. uri: pravljica Od kdaj kače nosijo očala in pravljica O dedku Mrazu 20. 12. ob 11. uri: pravljica Od kdaj kače nosijo očala in pravljica O dedku Mrazu 21. 12. ob 11. uri: pravljica Od kdaj kače nosijo očala In pravljica O dedku Mrazu 24. 12. ob 16. uri: pravljica Od kdaj kače nosijo očala in pravljica O dedku Mrazu 26. 12. ob 11. uri: pravljica Juri Muri v Afriki 27. 12. ob 11. uri: Risanke 28. 12. ob 11. uri: film Srečno Kekec OKS Žalec pa vam 19. 12. dopoldan ponuja ogled igrice Pepel-ka v Domu II. slov. Tabora. 22. 12. bo v telovadnici osnovnošolskega centra Žalec osrednji novoletni živ-žav, kakršnega še ni bilo. Pripravljata ga OZ DPM Žalec in DU Žalec. Ob 16. uri nam bodo zaplesali plesalci plesne šole Bolero, obiskal nas bo dedek Mraz s svojim pravljičnim spremstvom, stojnice bodo ponujale domače pecivo, proizvajalci igrač so obljubili pestro ponudbo, ki bo marsikomu olajšala skrbi za nakup novoletnega darila, masker Vinko Tajnšek bo naše otroke s pomočjo šminke spremenil v muce, zajčke, Sneguljčice in še kaj, vrh dogajanja pa bo gost priredi- tve, ki bo tja do 20. ure zvečer prepeval in igral za otroke in z otroci — ANDREJ ŠIFRER. In kaj bomo počeli prvi teden počitnic? Lahko se bomo udeležili novoletnega rajanja na tržnici, kjer se bodo od 26. 12. do 2. 1. 1991 zvrstile znane glasbene skupine: Agropop, Don Juan, Slaki in Franc Košir, Vlado Kalembar, Pop design in Miks Maks. Od 26. do 29. decembra pa bo mesto obiskal tudi dedek Mraz, ki bo svojo pot pričel ob 15.30, zaključil pa jo bo 26. in 27. decembra pred NAMO, 28. in 29. decembra pa pred SAVINJKO v Žalcu. V teh dneh se bosta Nama in Sa-vinjka predstavili s svojo trgovsko in gostinsko ponudbo, zabavali pa se bomo tudi ob programu, ki nam ga pripravljata. Prireditev bo toliko, da bo vsak našel nekaj zase in se v prijetnem vzdušju poslovil od leta 1990. 13 - november 1990 ŠPORT — ŠPORTNA VZGOJA — ŠPORTNA REKREACIJA — ŠPORT ZA DOSEŽEK Planinska transverzala Hoja po planinskih transverzalah je postala moderna skoraj po vsem svetu. Nekateri ta pojav ocenjujejo kritično in mu zamerijo predvsem zbiranje žigov kot prevladojoči motiv. Take očitke je potrebno zavreči, zakaj ne glede na to, da so nekaterim žigi res edini cilj, je osnovni namen teh poti dosežen t. j. vzpodbujanje k hoji, k potovanju, k spoznavanju narave in preživljanju prostega časa v zdravem okolju. Postopno in načrtno osvajanje vrhov in kontrolnih planinskih postojank vnaša v hojo tekmovalni duh, kjer ne gre za čas za rekord, temveč za izpolnitev vseh začrtanih nalog. Ker časovno te poti niso omejene, se jih lahko loti bolj ali manj vsakdo. Velik pomen teh poti je tudi ta, da nas usmerjajo v kraje in planine, kamor bi se sicer redkokdaj napotili. Nehote spoznamo širši krog svoje ožje domovine. Res pa je tudi, da je zbiranje žigov močan stimulator kar dokazuje nenehno večanje števila ljudi, ki hodijo po poteh. S tega stališča moramo ta pojav pozitivno ovrednotiti in ga skušati prenesti na šolska tla. Zakaj ne bi otroci s Savinjske doline v času osemletnega šolanja prehodili Savinjske planinske poti (Savinjska planinska pot). Tako bi otroci v času osemletnega šolanja sistematično spoznali svojo najbližjo okoli- co in dobili potrebne izkušnje za to aktivnost, osvojitev spominske značke-znaka pa bi jih verjetno spodbudila, da bi se pozneje, ko bodo zapustili šolske klopi, lotili še drugih transverzalnih poti. V začetku bodo uživali v zbiranju žigov, kasneje pa se bo v njih morda vzbudifa prava želja in potreba po hoji, potovanju, obiskovanju planin in življenju v naravi. Zakaj povdarjam tudi to pomembno obliko planinarjenja? V tem času preprosto zato, ker želim, da bi mladega človeka usmerjali na planine, navajali na kulturen in zdrav način preživljanja prostega časa v naravi in oblikovanja kulturnega odnosa do nje, ker se lahko v marsičem spremeni način življenja mladine in odraslih. Kdor bo že v šoli vzljubil planinstvo, bo verjetno tudi potem, ko bo zapustil šolske klopi, ostal zvest planinam in preživljal svoj prosti čas v zdravem okolju. Danes že lahko rščemo, da je planinstvo (tudi v naši občini) kot množični ljudski šport najbolj demokratična oblika rekreacije. Planinstvo je bolj kot kdaj potrebno za zdrav aktiven oddih delovnega človeka, približuje ga prvobitni naravi in njenim dobrinam, ga sprošča in osvežuje, obenem pa vzgaja in plemeniti s svojimi izobrazbenimi in kulturnimi kapacitetami. Adi Vidmajer Spori združuje mlade Izleti, pohodi, tečaji, taborenja so tiste oblike športnovzgojne dejavnosti, kjer se mladi ljudje združujejo za več dni, se spoznavajo med seboj, se prilagajajo eden drugemu in s tem krepijo medsebojne vezi. Skupno doživljajo veselje in prenašajo težave ter podrejajo svoje koristi interesom kolektiva. Premalo socializirani posamezniki se postopoma navajajo na družbo in se vraščajo v kolektiv. Dobri in slabi učenci so si na takih akcijah enaki. Otroci iz različnega socialnega okolja so si prav tako enaki, socialnih razlik ni čutiti. Okolje in življenje jih silita, da so povezani med seboj in da si medsebojno pomagajo. Medsebojna pomoč v določenih situacijah, skupno delo za isti cilj in ob tem spoznanje, da je resnična moč kolektiva le v skupnem prizadevanju, isti dnevni red, enaka hrana, nova prijateljstva idg., vse to prispeva k zavesti o pripadnosti kolektivu, k razvijanju kolektivnega duha in utrjevanju kolektiva. Nič novega ni, da so prijateljske vezi med tistimi sošolci, ki so šolska leta skupaj preživeli v internatu, veliko pristnejše in trajnejše. Pri športnikih, ki se navadno srečujejo samo na treningih, so skupne priprave zunaj mesta stalnega bivanja pomemben prispevek k okrepitvi kolektiva. Pri mlajših otrocih se na tabo-renjih in letovanjih razvija samostojnost. Otroci so ločeni od staršev, ki jim največkrat nudijo vse, ustrežejo vsaki njihovi želji. Marsikatero opravilo, ki ga doma zanj opravi mama, mora npr. na tabo-renju, v gorah otrok opraviti sam. Marsikaj si mora urediti, popraviti očistiti, oprati, zašiti in pd., pri čemer dostikrat pride do izraza njegova iznajdljivost in ustvarjalnost. Prepričan sem, da bodo te oblike športa mladih še naprej v določeni prioriteti, kar se tiče^ vzgoje mladih v času njihovega dozorevanja-spoznavanja lepot naše lepe domovine. Adi Vidmajer Kultura in šport Kultura in šport sta v sodobnem življenju gotovo nerazdružlji-va pojma. Kultura, omika človeka oblikuje, mu daje zavest o vrednosti človeka in človeštva in ga nagiblje k ustvarjanju novih vrednot, ga sprošča in obenem vzgaja k odgovornosti. Kaj pa šport? V stari grški kulturi je bil šport njena sestavina, olimpijske igre so bile del kulta. Moderni šport to seveda ni več. Že angleška beseda (sport) pomeni razvedrilo, zabava, show, senzacija. Športniki pa vidijo v športu ne- kaj več: šport človeka tudi oblikuje in vzgaja, v športu gre tudi za etos, za globlja človeška vprašanja: za radoživost, ki vre iz športnega dejstvovanja, za srečo, ki nastaja v človeku, ki se s športom krepi in razvija, regenerira in rekreira. Šport je izraz prapojava igre, v kateri se človeško telo sprošča v gibih, ki so sami sebi namen. Igra je neuničljiva potreba v človeku, ki se uveljavlja, dokler je v človeku količkaj mladosti. Je izraz potrebe po sprostitvi, da se človek znebi skrbi in stiske.Adi Vidmajer Orientacijski tek Mladinci in pionirji Planinskega društva Zabukovica so edini iz občine Žalec, ki še tekmujejo v orientaciji oziroma orientacijskem teku. Znano je, da je bila orientacija zelo razvita v naši občini, vendar je zanimanje zanjo upadlo. Tekmovalci iz PD Zabukovica so dosegli najlepše rezultate na republiškem prvenstvu v orientacijskem teku v Slovenj Gradcu. Bojan Jevševar je bil prvi in je tako že šesto leto zapored republiški prvak, prav tako je dosegel prvo mesto Srečko Mohorko, Jure Pražnikar je bil tretji, Nuša Hribar četrta, Mito Kot peti. Na prvenstvu Ljubljane je bila Nuša Hribar prva, tretja sta bila Bojan Jevševar in Damjan Čulk, na tekmovanju v Miklavžu za prvenstvo Maribora sta bila Bojan Jevševar in Nuša Hribar tretja, prvi dve mesti so dosegli tekmovalci iz inozemstva in iz Hrvaške. Druga na tem tekmovanju sta bila Jure Pražnikar in Srečko Mohorko. Jamarji iz Velenja že več let zapored organizirajo jamarsko orientacijo pri Hudi Luknji. Nekoč so bila znana tekmovanja, ki so jih organizirali jamarji iz Prebolda. Vendar so šli Velenjčani še dlje, na tekmovanju je potrebno poiskati tudi eno izmed kraških jam in jo opisati. Tako skušajo kraški svet Hude Luknje čim bolj približati širši javnosti. Vendar je bil letošnji odziv kljub številnim vabilom zelo slab: tekmovali so samo domačini, ki so bili prvi, in tri ekipe PD Zabukovica. Na tekmovanju, ki je v okolici Brežic organizirano v spomin na Brežiško četo, so tekmovalci iz Zabukovice prav tako dosegli lepe uspeha. Nuša Hribar je bila tretja, Matjaž Čulk prvi, ena izmed pionirk je bila četrta, tekmovalci v kategoriji M-14 pa so dosegli slabše rezultate, med prvimi je bil tudi Srečko Mohorko. Mitja Stisovič - republiški mladinski prvak Po večjih regijskih in republiških uspehih v letu 1990 (1. mesto na regijskem članskem prvenstvu v katah, 3. mesto na regijskem absolutnem članskem prvenstvu v borbah, 3. mesto na republiškem članskem prvenstvu v super lahki kategoriji v borbah) je članu TVD Partizan Petrovče — karate sekcije Mitju STISOVIČU le uspel veliki met. V Ilirski Bistrici je 28. oktobra 1990 osvojil 1. mesto v katah za mladince in s tem postal republiški prvak za leto 1990. S tem si je zagotovil udeležbo na državnem prvenstvu, ki bo novembra 1990 v Srbiji. Z udeležbo na državnem prvenstvu se mu odpira tudi možnost, da pride ob dobrem rezultatu v širši izbor državne mladinske reprezentance. Anton MARUŠA Starejši pionirji v finalu Uspehu mlajših pionirjev so se pridružili tudi starejši pionirji. Uvrstili so se med osem najboljših ekip v Sloveniji. Na poti v finale jih je premagala ekipa Triglava iz Kranja, ki je postala slovenski prvak. Mitja Turnšek, ki vodi tudi selekcijo starejših pionirjev, uspešno vzgaja nov rod_ košarkarjev, od katerega si v bodočnosti lahko še veliko obetamo. Košarka pa tako po dolgih letih dobiva primat, ki ga je imela v občini že pred leti. Na posnetku je ekipa starejših pionirjev, od desne proti levi Ahčan, Kobale, Uratnik, Krčmar, Dolinšek, Rijavec, Stahl,’ Naraks, Šuster, Razgoršek, Pur, Podvršnik in trener Turnšek. Novo strelišče Večletna trenerja najmlajših SD Juteksa Žalec: Jani Pukmaj ster in Janko Melanšek pri ocenjevanju tarč SD Juteks Žalec aktivno deluje že deveto leto, skupno z najmlajšimi pa šteje okoli 70 strelcev in privržencev tega športa. Kljub dolgoletnemu delu strelcev Žalca le-ti še vedno delujejo v prostorih zaklonišča OŠ Žalec. Na žalost pa so prostori skrajno neprimerni za normalno delo in učenje najm-lajših-bodočih strelcev. Tako si vsi želimo novo, večje, predvsem pa bolj zdravo strelišče, s sanitarijami, katerih zaklonišče nima, brez vsakodnevne vlage, ki jo nudijo takšni prostori. Vlaga nam uničuje osnovna sredstva — puške, municijo in opremo, kljub rednemu čiščenju orožja in opreme. Poudariti moram, da je delo strelcev — treningi, tekmovanja in večurno učenje najmlajših, v takšnih prostorih izredno težko. Kljub temu, da je bilo danih že nekaj obetavnih predlogov in obljub, še vedno ni pravega ¡zgleda za novo, večmestno, predvsem pa bolj ztiravo strelišče. Lahko bi ga vsi racionalno uporabljal; za prireditve večjih in manjših tekmovanj SD, kakor tudi tekmovanj DO naše občine, predvsem pa za delo in usposabljanje najmlajših. Sezona tekmovanj z zračnim orožjem pa je najdaljša, saj traja osem mesecev. Upravi- čeno upamo, da se bo stvar premaknila z mrtve točke. Apeliramo na starše otrok, ki so se odločili za treninge streljanja, kakor tudi na odgovorne može občine, da nas podprejo in nam omogočijo dejavnost v primernejših prostorih. V Žalcu obstojajo društva in klubi, ki imajo veliko večjo prostorsko, materialno in finančno pomoč kljub rezultatom, ki niso takšni, kakršne dosegajo člani SD Juteks Žalec na republiški ravni. Kajti biti tri leta zapored republiški prvak z vojaško puško, imeti pionirsko ekipo republiških prvakov z MK puško kakor tudi ekipo pionirjev, katera sodi v sam vrh slovenskega streljanja z zračnim orožjem, udeležbe članov, mladincev in pionirjev na državnih prvenstvih — menim, da je to potrditev marljivega dela strelcev in strokovnosti vodstva SD Juteks Žalec. Trdimo, da je strelišče za zračno orožje v Žalcu potrebno, saj imajo Braslovče strelišče za vojaško orožje, Šempeter avtomatsko strelišče za MK orožje, torej potrebujemo še strelišče za zračno puško v Žalcu, ker smo končno tudi najaktivnejša in uspešna strelska družina naše občine. Jani Pukmajster Jesenski kros v Preboldu Kot vsa leta nazaj je bil tudi letos v Preboldu finale občinskega jesenskega krosa. Nastopilo je 204 dečkov in deklic iz devetih osnovnih šol žalske občine, ki so se pomerili v šestih kategorijah. Vrstni red dečkov, letnik 1978: 1. Prislan (Žalec), 2. Beloglevec (Braslovče), 3. Rojšek (Žalec); letnik 1977: 1. Cokan, 2. Naraks (oba Žalec), 3. Dobravc (Šempeter); letnik 1976: 1. Ahčan, 2.. Pu-sovnik, 3. Krčmar (vsi Žalec). Deklice, letnik 1978: 1. Kitek (Griže), 2. Pintar (Braslovče), 3. Novak (Žalec); 1977: 1. Nikič (Prebold), 2. Markovič (Griže), 3. Lešnik (Prebold); letnik 1976: 1. Eberlinc (Petrovče), 2. Poteko (Griže), 3. Dolar (Žalec)' itd. Neodločen rezultat V Moški slovenski kegljaški ligi so igralci Hmezada Žalec na domačem kegljišču gostili ekipo Brest. Po-zanimivem srečanju je bil rezultat neodločen 4943:4943. Za ekipo Hmezada so nastopili Ramšak 855, Sivka 848, Rotar 380, Kompan 819, Gmajer 831, Jakopovič 850, Podkrajšek 360. Na lestvici so po petih kolih s sedmimi točkami na odličnem četrtem mestu: Memorial Ludvika Lampreta Kegljaški klub Hmezad Žalec je v spomin na svojega dolgoletnega člana in zavzetega kegljaškega delavca Ludvika Lampreta organiziral 1. memorialni turnir Ludvika Lampreta. Tekmovanja so se udeležili štiri ekipe: Fu-žinar Ravne, Emo Celje ter prva in druga ekipa Hmezada. Rezultati: Fužinar Ravne (4959 kegljev), Hmezad I. (4941 kegljev), Hmezad II. (4833 kegljev), Emo Celje (4782 kegljev). Vrstni red med posamezniki je bil naslednji: Mlakar Ivo, 905 ker gljev (Fužinar Ravne), Brglez Marjan, 845 kegljev (Emo Celje), Jože Rotar, 844 kegljev (Hmezad I). Darko Šon Tekmovanje enot UNZ Na celjskem stadionu, so se pomerile ekipe PM celjske regije, tokrat v atletskem peteroboju. Tekmovali so v sledečih disciplinah: tek na 60 m, tek na 1000 m, zgibi, skok z mesta in met ročne bombe. Ekipe so štele tri člane, udeležilo pa se je 10 ekip UNZ Celje. Največ uspeha ter prvo mesto so sl zagotovili člani PM Celje. Drugo mesto je zasedla ekipa PM Mozirje in tretje mesto je pripadlo ekipi PM Žalec. Sledijo: PM Laško Inšpektoriat Milice Celje, PM Velenje, PM Šmarje, Postaja prom. milice Celje, PM Šentjur in PM Slov. Konjice (Šmarje, PPM Celje, Šentjur, ter ¿lov. Konjice — isto število doseženih točk). Omeniti velja, da je peteroboj tekmovanje, v katerem se točke pridobivajo glede na starost tekmovalcev. Tako bi po številu točk tokrat zmaga pripadla ekipi PM Žalec, za katero so tekmovali: Ferdo Jelen, Igor Tau-ses in Bojan Slabšak. Posamezno je prvo mesto v skoku z mesta osvojil Slabšak s skokom 2,80 m pred drugouvrščenim Tause-som s skokom 2,72 m. Tekmovanje za najbolj športno enoto UNZ Celje poteka že vse leto in zajema že več končanih športnih panog, kateri rezultati se točkujejo vse do končane zadnje panoge — smučanja. Doslej končane discipline (prve tri ekipe): SAMOOBRAMBA - 1. PM Celje, 2. Inšpektoriat Milice Celje, 3. PM JUDO - 1. PM Žalec, 2. PM Celje, 3. PM Velenje; STRELJANJE Z VOJAŠKIM OROŽJEM - 1. PM Laško, PM Žalec, 3. OSS Celje; KEGLJANJE — 1. PM Žalec, 2. PM Mozirje, 3. PM Celje; KOŠARKA - 1. PM Mozirje, 2. PM Celje, 3. PM Laško; ATLETIKA - 1. PM Celje, 2. PM Mozirje, 3. PM Žalec. Sledijo še tekmovanja: streljanje z zračno puško — organizacija OSS Celje, odbojka — org. PM Slov._ Konjice, nogomet — org. PM Žalec, orient, pohod — org. PM Velenje, namizni tenis — org. PM Šmarje in smučanje — org. PM Mozirje. Jani Pukmajster Strelstvo Ljutomer — tretje kolo prve rep. lige — vzhod Na strelišču občinske strelske zveze v Ljutomeru so se v tretjem kolu pomerile ekipe strelcev Ljutomera in Žalca. Ekipa Juteks Žalec je streljala odlično in z rezultatom 1464:1433 gladko premagala domačine, strelce Ljutomera. Za Žalec so streljali: Justin Smrkolj, Bernard Martinovič, Mladen Melanšek in Jani Pukmajster. Najboljša strelca srečanja sta bila: pri ekipi Ljutomera Darko Horvat in Justin Smrkolj pri ekipi Žalca. V naslednjem kolu pa bodo Žalčani gostili Strelce Kovinarja iz Štor. Tekmovanje pionirjev v Krškem — Vošnjak prvi, Pukmajster drugi! Tudi za pionirje se je začela sezona streljanja z zračno puško. Tako je bilo organizirano prvo večje rep. tekmovanje na strelišču v Leskovcu pri Krškem, prirejeno v počastitev obletnice vrnitve internirancev Krškega in okolice. Tekmovanja so se_ udeležili tudi pionirji SD Juteks Žalec: Simon Vošnjak, Kristijan Pukmajster, Matej Krašovic _ in Mateja Derstvenšek. Ekipa Žalca je z odličnimi 511 krogi prepričljivo osvojila prvo mesto. Posamezno je zmagal Simon Vošnjak, Žalec s 175 krogi. Mateja Derstvenšek pa je v konkurenci pionirk zasedla 6. mesto, kar je bil uspeh. Rezultati, prve tri ekipe: 1. SD Juteks Žalec, 511 krogov; 2. SD SOP Leskovec, 501 krog; 3. SD Rudnik Hrastnik, 490 krogov. Tekmovanja se je udeležilo 15 ekip. Jani Pukmajster Prva republiška liga — vzhod (drugo kolo) Na strelišču SD Juteks Žalec je bilo tekmovanje drugega kola prve republiške lige vzhod. Srečali so se strelci ekip SD NTU iz Slovenj Gradca in ekipa SD Juteks Žalec. Srečanje je potekalo mirno. Po končanem tekmovanju in ocenjevanju pa so doseženi rezultati pokazali neodločen rezultat — enako število doseženih krogov obeh ekip. Druga republiška V Ljubljani na strelišču SD Tabor Ježica je potekalo drugo kolo druge republiške lige jug, srečanje ekipe SD Slavko Šlander iz Šempetra in domače ekipe SD Tabor Ježica. Zmago so slavili gostje, EKIPA Šempetra, ki so s 1447 krogi premagali domačine, ti pa so nastreljali 1439 krogov. Tako se je srečanje končalo neodločeno 1452:1452 krogov. Najboljši strelec srečanja je bil Mladen Melanšek s 373 krogi in pri gostih Oto Pok s 372 krogi. Za ekipo Juteksa Žalec so streljali: Mladen Melanšek, Justin Smrkolj, Bernard Martinovič in Jani Pukmajster. V tretjem kolu prve rep. lige pa čaka ekipo Žalca gostovanje v Ljutomeru. liga — jug Najboljši strelec srečanja je bila tekmovalka SD Tabor Valentina Snoj s 370 krogi, pri ekipi Šempetra pa Štefan Ošep s 367 krogi. V naslednjem kolu pa čaka Šempe-trčane tekma z ekipo Hohkraut iz Trbovelj. Jani Pukmajster Sport na kratko V slovenski odbojkarski ligi za moške so odbojkarji Partizana Šempeter, ki prvenstvene tekme igrajo to sezona v telovadnici OŠ Polzela, po dveh zaporednih porazih premagali ekipo Izole gladko 3:0. Občinskega prvenstva v rokometu za ekipe ŠŠD se je udeležilo 17 ekip. Pri mlajših in starejših pionirjih ter starejših pionirkah je zmagala ekipa ŠŠD Žalec, pri mlajših pionirkah pa so zmagale mlade rokometašice Petrovč. Košarkarji Polzele, ki uspe- šno nastopajo v II. republiški ligi vzhod, nizajo zmago za zmago. V četrtem kolu so gostovali v Slovenj Gradcu in zmagali z rezultatom 123:92. Na lestvici so na drugem mestu. V območni košarkarski ligi vzhod v II. skupini nastopajo košarkarji Prebolda, v četrtem kolu so gostovali v Črnučah in zmagali z rezultatom 87:80. Na lestvici so z osmimi točkami med vodilnimi ekipami na lestvici. Zbral: T. T. KOM PAS RIM MARIBOR MARIBOR DUNAJ 28. 11. 90 23. 12. 90 31. 12. 90 21. 12., 22. 12. — 4 dni — My fair lady — Hamlet — 1 dan Silvestrovanje v Moravskih toplicah zalo ugodno — organiziran prevoz BUDIMPEŠTA — 3 dni Silvestrovanje doma in v tujini Smučanje doma in v tujini New York—Washington—Boston (Januar 91) Bangkok—Pataja—Singapur (Februar 91) SENIOR KLUB (Dubrovnik—Hvar—M. Lošinj) Ugodne cene — organiziran prevoz S* Evelina Lovrenčič Šlandrov trg 36, Žalec telefon: 711-589, salon 713-968, privat — nega obraza in telesa — odstranjevanje celulita — ročne masaže telesa — medicinske masaže z aparatom — Solaris NOVO • NOVO • NOVO SERVIS AVTOGUM ŠMAJS Polzela 70 • montaža in popravilo zračnic za vsa osebna vozila • montaža in centriranje gum za osebna vozila Odpiralni čas: vsak dan od 14. do 18. ure v soboto od 8. do 12. ure telefon: 063/721-289 PRIPOROČA SE SERVIS AVTOGUM ŠMAJS 7JJ0I man NASVETI OKULISTA: • v ponedeljek za očala • v torek za leče ŽALEC, Šlandrov trg 2 (nasproti starega Ferrallta) Telefon: 063/712-303 • hitra izdelava očal (dva dni) • popravila očal > kontaktne leče________ i Trgovinica za najmlajše FRKLJA Šlandrov trg 32, Žalec • stajice • otroški vozički • oblačila za otroke, majice s kapucami, termo kompleti . .. • plenice iz uvoza • CHICCO oprema za dojenčke in igrače SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV • gorenje • elma • iskra • tiki • popravilo gospodinjskih aparatov • popravilo in čiščenje bojlerjev (3-mes. garancija) DUŠAN ZAJC, ŠEMPETER 152 Tel.: 063/701-038 Sprejem strank od 10. do 16. ure SERVIS in izolacije zamrzovalnih skrinj, hladilnikov in malih gospodinjskih aparatov NON STOP po konkurenčnih cenah MILAN TERGLAV, Polzela 137/a, telefon 721 -406 SALON LEPOTE MAVI Dobriša vas 2/c Petrovče, tel.: 776-263 Obveščamo cenjene stranke, da smo pričeli Z ROČNO MASAŽO TELESA za ženske in moške Obenem sporočamo, da imamo zimski popust 15-ODSTOTNA USLUGA Z APARATI: MYOLIFT-CO- SMOMED Odstranjevanje: —. celulita — strij — gub okrog oči — akne Korekcija: PRSI IN OBRAZNIH MIŠIC TER DRENAŽA OBRAZA /Rt\ ZASEBNA TRGOVINA BARVE - LAKI VALTER KOMPAN DOBRIŠA VAS 18 PRI ŽALCU Pri gotovinskem nakupu nad 1000 din dajemo 10% popust do konca leta. AVTO ŠOLA MAZZONI Hmeljarska ulica 3 Žalec tel. 712-570 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV Za vse vrste domačih in uvoženih gospodinjskih šivalnih strojev, trimesečna garancija. Delovni čas: Od 8. do 16. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Darko Tratnik GUBČEVA 2, telefon 713-458 63310 Žalec KAKO DO CENEJŠE GUME ZA VAŠE VOZILO TRGOVINA IN SERVIS avtomobilskih pnevmatik ŠEMPETER (odcep za jamo Pekel) — premontaža gum z elektronskim balansiranjem — popravila pnevmatik za osebna in tovorna vozila ter traktorje — dobava vseh vrst novih pnevmatik in pro-tektiranih po polovični ceni za osebna in tovorna vozila, tudi za družbeni sektor Odprto vsak dan od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure KONKURENČNE CENE IN OBROČNO ODPLAČEVANJE §ù 'ma/w FRIZERSKI SALON TRGOVINICA Iz Figara sporočajo: Prenovljen frizerski salon na Vranskem je dobil za družbo trgovinico, kjer ponujajo vse za nego pričeske, telesa in prostora. Salon lahko obiščete vsak dan od 13. ure dalje Franc Poznič, Vransko 36 telefon: 063/724-109 QOAN" Komisijska prodajalna in trgovina na drobno Kardeljeva 29, Žalec Andrej Lužnik, tel: 063/713-565 VIDEOREKORDERJI od 5.000,00 din dalje AVTO-RADIO od 500,00 din dalje ZVOČNIKI od 200,00 din dalje TELEFAX Panasonic 120 po hit ceni 17.000,00 din in še klaviature, ure, gospodinjski aparati, kamere, oblačila, telefoni, feni, avdio in video usluge, videoteka, vse po najnižjih cenah. DAJ DAM Do 22. decembra NAGRADNA IGRA DAJ DAM Žrebanje bo 22. 12. 1990 v hotelu Žalec NAGRADE: barvni TV sprejemnik, mini glasbeni stolp, multipraktik in še mnogo drugih nagrad Pravila igre so enostavna. Na račun, ki ga dobite ob nakupu nad 100 din, napišite svoje ime in priimek ter naslov. Račun oddate v skrinjico v trgovini Želimo vam obilo sreče in zabave. Vabljeni! ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC • predelava starega zlata • izdelava po naročilu • graviranje • odkup starega zlata Prodaja na obroke! ,0 0 \« A° l0o|° NOVOLETNI POPUST Ob mesecu požarne varnosti Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Tudi letos so gasilci v občini pripravili več aktivnosti. Ena od večjih pa je bila uspešna vaja na Blagovnici Savinjskega magazina Žalec, ki sojo pripravili žalski gasilci. Vaja je pokazala strokovno usposobljenost operativnega članstva, opozorila pa je tudi na pomanjkljivosti. T. T. ČRNA PIKA Da bi vozniki zavarovali svoj avtomobil, ker parkiranje tukaj pač ni izrecno prepovedano, svoje jeklene konjičke postavijo tako, kot je videti na posnetku. Verjeli ali ne, takšnega parkiranja so se navadili ravno pred osnovno šolo v Žalcu. Le kako naj otroci potem spoštujejo prometne predpise, če na prostoru, ki je namenjen njim, ne morejo varno in brez težav uporabljati pločnika, ker jim to onemogočajo starejši, ki jih teh predpisov učijo. Foto: J. Kroflič Tekst: V. Cerovšek ZA VEČJO VARNOST • Delavci žalske Komunale skrbijo tudi za večjo varnost pešcev. Na sliki: Bogdan Pantner pri zamenjavi žarnic na znaku, ki označuje prehod za pešce. T. T. MALI OGLASI Prodam obiralni stroj Alajs 3, odlično ohranjen. Vedenik, tel. 723-402. Prevajanje Privatni pouk francoščine, italijanščine, španščine, solo petja, klavirja, kitare, harmonike in hatha joge v Žal-cu, telefon 712-526._____________________________________ AVTO RALLY Trgovina z avto deli Žalec tel. 711-484 Vam nudi: avtodele za Zastava, Renault, Fiat avtokozmetiko -------------------------- avto akustiko Od 15. 10. do 27. 12. 1990 elektromotorje nagradna igra Za nakup nad 100 din nagradni'kupon. 1. nagrada 3000,00, 2. nagrada 2000,00 in 3. nagrada 1000,00 din in 10 blagovnih nagrad ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame JULIJANE ŠPEGLIČ rojene Doler, iz Galicije se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, z nami sočustvovali, darovali cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Emilu Čatru za požrtvovalno pomoč, Savinjskemu oktetu za zapete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, hčerki Jožica in Olga z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice ALOJZIJE ZUPANC iz Migojnic 94, Griže se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, za darovane vence, cvetje, svete maše in pisno izrečeno sožalje. Hvala DO Ferralit in Minervi Zabukovica, KS Griže, g. Grobelniku za govor, g. župniku za opravljen obred, godbi in pevskemu zboru Društva upokojencev Griže ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: sinova Tone in Milan z družinama ter Anita z družino ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil dragi brat, stric in svak EDI POČEJ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi za darovano cvetje, govor in g. župniku za opravljen cerkveni obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ANE UPLAZNIK roj. STERGAR se iz srca zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka, oddelku bolnišnice Celje (posebna hvala dr. Lepinovi) za pomoč v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku, govorniku tov. Hermanu, vsem pevcem ter godbi. Žalujoči: hči Vida in sin Andrej z družinama JOŽE STRAHOVNIK POGREBNE STORITVE ŽALEC, VREČARJEVA 3 Telefon: 063/712-261 Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: — veliko izbiro krst in opreme — prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) — dekoracijo sobe, postavitev odra na domu — izkop grobnih jam in ureditev grobov — postavitev žarnih niš — ureditev kompletne dokumentacije — nudimo tudi vence in cvetje NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU Hvala za zaupanje Dežurstvo na vodovodu Za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec so dežurni: od 19. 11. do 26. 11. 90 Vlado Super, Velika Pirešica 5/e, od 26. 11. do 3. 12. 90 Bogdan Panter, Polzela 209, od 3. 12. do 10. 12. 90 Tone Jager, Prebold 62/A, od 10. 12. do 17. 12. 90 Jakop Olip, Pongrac 11, Griže, od 17. 12. do 24. 12. 90 Marko Dolinar, Griže 35, Griže Opomba: dežurni se nahaja v Komunalnem podjetju Žalec od 12. ure do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, prazniki). Ob delavnikih popoldne pa je doma. Vaša sporočila lahko oddate v nabiralnik. POGREBNE STORITVE HITRO IN SOLIDNO • dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare) • postavitev mrtvaškega odra na domu • vse vrste prevozov, tudi na upepeljitev v Ljubljano • dobava in montaža betonskih žarnih niš za žarni pokop • ureditev kompletne dokumentacije DELAMO NON STOP IVAN STEBLOVNIK, BRASLOVČE, PARIŽUE 11, telefon: 721-667, 721-395 ZAHVALA Ob smrti JOŽETA ZUPANCA, mizarskega mojstra v pokoju iz Petrovč, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, ki so darovali vence in cvetje ter prispevali za maše. Zahvaljujemo se za vse oblike tolažbe, za izrečena sožalja ter za ostale pozornosti. Še posebej se zahvaljujemo pevcem moškega pevskega zbora Svoboda Petrovče, gasilcem, govornikom in patru Miranu za opravljen pogrebni obred ter družinam Eberlinc in Auberšek in Župančičevim iz Dobriše vasi, kakor tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Žalec za pomoč in razumevanje v času njegove bolezni. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga obiskovali in hrabrili v času njegove težke bolezni. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame, babice in prababice JULIJANE EBERLINC iz Lok pri Taboru se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti k večnemu počitku. Posebna hvala najbližjim prijateljem za nesebično pomoč. Hvala tudi gospodu dekanu in župniku z Vranskega za opravljen obred. Iskrena hvala tudi govorniku in pevcem z Vranskega. Žalujoči: sin Drago z ženo, vnuka in pravnuka ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 22. novembra je minilo deset let od kar smo za vedno izgubili JOŽETA FRANKA pravnika iz Šempetra Ni lahko živeti brez tebe in nihče ne ve, kako zelo boli, ko zavemo se, da več te ni. Tvojo plemenitost in dobroto ti lahko vračamo le še s cvetjem in plameni sveč. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spominjate nanj, kot tudi vsem, ki vam korak, s spominom nanj, zastane ob njegovem grobu. Vsi njegovi najdražji ZAHVALA ob tragični nesreči, ki nas je doletela, ko smo izgubili moža, očeta, sina in brata MILANA PAINKRETA starega komaj 34 let, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje in vence. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nas tolažili, izrazili pisno ali ustno sožalje in nam stali ob strani v težkih, mučnih in žalostnih dneh. Posebna hvala kolektivu DEM Podlog, SM Žalec, govornikoma Nacu Podkoritniku iz KS Gotovlje in Milanu Vežetinu iz DEM Podlog, g. dekanu za opravljen cerkveni obred, pevcem iz Griž in Urošu Sanda za odigrano Tišino. Žalujoči: žena Renata, sin Zlatko, hči Natalija, neutolažljiva mama, oče, bratje ter ostalo sorodstvo TURISTIČNA AGENCIJA 63310 ŽALEC — Šlandrov trg 34 VAM NUDI IN PRIPOROČA: * BOŽIČ in NOVO LETO v domovini in tujini * SMUČANJE (tudi na kredit) Avstrija, Italija, Švica, Francija, Češka * KANARSKI OTOKI, COSTA BRAVA, MALLOR-CA, TUNIS, CIPER 7-dnevni paket — tudi na kredit * jesen, zima, pomlad 1990/91 na JADRANU * SENIORSKI KLUBI — zima in pomlad * BOŽIČNO ROMANJE V SVETO DEŽELO od 20.—27. decembra 1990 (obisk svetih krajev, sodelovanje pri polnočnici v Betlehemu) VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI! TIME Auto Design Storitve in trgovina, d.o.o. PODVIN 5 ‘S? (063) 721-520 — POLZELA — posredništvo, prodaja, montaža, storitve, uvoz — čiščenje, konserviranje, shranjevanje orodja, vozil, kontrola in zamenjava hladilne tekočine — osebni in mali tovorni prevozi — hitri — dodatna oprema -interier ste se spraševali, zakaj je interier na Šlandrovem trgu 9 v Žalcu najbolj obiskovana trgovina s pohištvom in stanovanjsko opremo na Štajerskem, je odgovor preprost: - ker imajo najnižje cene - ugodne kreditne pogoje - brezplačno dostavo do 10 kilometrov - ker vam poleg že tako nizkih cen nudijo še 10-odstotni popust za* gotovinsko pl ičilo AKCIJSKA PRODAJA ODEJ PO IZJEMNO UGOONIH CENAH - NA 3 OBROKE! Pravi naslov za nakup pohištva interier Šlandrov trg 9 Žalec ALF TRGOVINA Z OTROŠKIMI ARTIKLI MILAN MASTNAK Šlandrov trg 5, ŽALEC Tel.: 063/711-113 Otroška trgovina ALF Žalec in ANDREJ ŠIFRER vabita na odprtje novih prodajnih prostorov na Šlandrovem trgu 5 v Žalcu v soboto, 24. 11. 1990, ob 10. uri. Proslavili bomo tudi 1. obletnico trgovine ALF in vam ob tej priložnosti podarili darilce. Posebej pa čakajo večja darila za najbolj srečne! Spoštovani ZSMS—LS Žalec in Novi tednik & Radio Celje prirejata AKADEMSKI VEČER kjer boste Imeli priložnost, da v družbi prijateljev in ob bogatem kulturnem programu ter modni reviji preživite prijeten večer. Plesali in zabavali se boste lahko ob glasbi starih glasbenih znancev z novim imenom MAČKI. Videli in slišali boste tudi posebne glasbene goste. Za tiste bolj vesele bosta poskrbela humorist in dobra vinska karta, ki jo bodo za vas pripravili v hotelu Golding. Sobota, 8. december, naj bo večer, ki ga bomo preživeli skupaj. Udeležba na večeru je mogoča samo z rezervacijami in vstopnicami. Vse informacije na tel. 714-216. »VINO PELLITE CURAS . . ..< (z vinom preganjajte skrbi) Smučarski sejem bo letos decembra SK Gozdnik Žalec je že vrsto let novembra organiziral sejme rabljene in nove smučarske opreme v dvorani Hmezada v Žalcu, ki so bili običajno zelo dobro obiskani. Letošnji sejem so, zaradi minulih zim brez snega, prestavili na sredino decembra, tako da bodo sejemski dnevi 14., 15., in 16. decembra. Tudi na letošnjem sejmu bodo komisijsko prodajali rabljeno opremo za zimske športe, k sodelovanju pa je SK Gozdnik povabil tudi trgovske organizacije in obrtnike. Sejem pa bodo popestrili z raznimi videoprojekcijami športnih dogodkov in risankami za najmlajše. -----------------------------------------■ O HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC o. sub o. - 710-letna traditija - varno naloženi prihranki - 30% letna obrestna mera za hranilne vloge na vpogled - jamstvo 51 članic in republike Slovenije za hranilne vloge - možnost dviga in pologa v 37 poslovnih enotah HKS Žalec, poslovnih enotah Ljubljanske banke in pošte - vodenje žiro računov obrtnikov po 30% letni obrestni meri. TREND TUDI V ŽALCU • Ko je zloglasni Sandi Grubelič kupil tovarno čevljev Lilet,Je hkrati podedoval tudi trgovino, ki jo je imel v najemu Lilet. Žalčanom je Grubelič obljubljal, da bo trgovino obnovil in posodobil, sedaj pa je že nekaj mesecev zaprta, trgovci pa na cesti. Lastniku objekta predlagamo, da čim prej najde novega trgovca, saj so bile Grubeličeve obljube očitno prazne besede, kajti objekt vse bolj kazi izgled mesta. Posledice Grubeličeve poslovne politike pa čutijo tudi mnogi naši občani, ki so vplačali predujem za osebna vozila. GOBARSKA SREČA 0 Čeprav je bila letošnja gobarska sezona nekoliko zamujena je bila bera dokaj bogata. To lahko tudi potrdi Katica NOVAK iz Tesline ulice v Žalcu, ki je ubrala takšen bogat plen, saj je najtežji tehtal kar 750 g. Kje je ubrala lepe in zdrave gobane nam ni zaupala, povedala je le, da je bilo v gozdu! Foto JK tekst IJ Hmelj obče, hmelj osebno VII. Zdaj odhajam na Bavarsko vsako leto, uradno, z vsemi papirji, po svojih plateh že precej rutinersko. Ostajam pri Mayerjih. Vsako leto se zabavamo z računanjem, koliko dni, tednov in mescev sem že preživel pod njihovo streho in koliko denarja so mi že dali zaslužiti — na grobo vsega skupaj okrog sedem mescev in blizu 20.000 nemških mark. Važnejše kot je dejstvo, da vtaknem v petero tednov na Bavarskem vsaj osem mescev deta kjerkoli v Sloveniji, in da sem vložil devize v potovanja, ki so moja obsedenost, potrditev in navdih, s pripombo, da ostane zaradi mojih skromnih telesnih potreb dovolj tudi za sproti. Zatorej se vsekakor izplača z vsemi razpoložljivimi močmi zagnati v zelenega bavarskega hudiča, v grenki zeleni pekel Bavarije, kar se mene tiče, teh možnosti zlepa še ne mislim spustiti iz rok. Na domačiji v Brucku se je tačas mnogo spremenilo. Gospodarjeva žena Herta je malce umirila svoj ubijalski delovni tempo, čeprav še zmerom prva vstaja in hodi zadnja spat, gospodu Franzu je od piva zraste! melonast trebušček in poleg las so mu osivele še obrvi ter dlake v nosu, fanta sta odslužila vojsko, imata vsak svoj avto, ki malce malce dišita po formuli 1, ter prijateljici, ki rangirata takoj za fordom in beemvejem in sta iuškani gorski — poteg tega hodita oba tudi v službo, starejši Peter bo čez leto ali dve opravljal šolo za delovodjo; stara mamica se ni v vseh teh letih spremenila niti za odtenek, čeprav vsakič zatrjuje, da z zdravjem ni več tako, kot bi moralo biti — vedno je med prvimi na vrsti tudi vprašanje, če sem še neoženjen, ter glasno odobravanje le-tega; zadnjo, čeprav ne na koncu, pa omenjam še malo Ingrid, ki že dolgo ni več tako zelo mala, sramežljivo dekletce, ki je vse komunikativnejše in vse manj dekletce, spogledljivko benjaminko, nerazvajeno družinsko ljubljenko. V teh letih so z najetjem povečali svoje posestvo ter se modernizirali. Hmelja nič več ne trgajo na roke, zdaj to počne stroj, ki za moje nepraktične pojme niti ni tako kompliciran — delo treh ijudi uspe zdaj z lahkoto opraviti en sam človek, sede na traktorju in potegovaje za hidravlične komande. Železno roko obirai-nega stroja, po kateri teče krožna veriga s primeži za hmeljske vrvi, so podaljšali do pol metra nad tlemi, hmelj pa s prikolice s strgal-nim dnom traktorist potisne na betonska tla tik zraven nje. Moje opravilo je tako še bolj poenostavljeno in še bolj monotono, od stanja na trdem podu pa trpijo edinole noge. Obiraina sezona traja zdaj dvajset dni, dvajset dni brez najkrajšega premora, če odštejem noči za spanje. Edina tolažba ostanejo miselna potovanja, slikovite odprave v vse smeri, literarne delavnice, v žgečkljive kombinacije erotomana, in nenazadnje seštevanje denarja. Brez slepomišenja, to je najtrdnejša vez, ki me veže z Bavarsko ter simpatično preprosto družino, ki mi daje delo in gostoljubje. Ostajajo pa seveda tudi drugačni, tudi lepi spomini. Nekoč, se spomnim, sem po kosilu pri stroju in kupu hmelja še stoje kadil, ko je mata Ingrid očetu nestrpno rekla, naj vendarle že požene elektromotorje; stari Franz ji je nič kaj prijazno siknit, naj ne sitnari in priganja, ker bi lahko sama videla, da bi rad jaz v miru pokadil cigareto do konca. Mata je zardela od sramu in stekla proč; sredi druge pošiljke, ko sem na to že pozabil, pa me je presenetil rahel sunek' v podlaket; ob meni je stala Ingrid ter molela predse potno prgišče bonbonov; vzet sem jih ter se zahvalit, mata je ljubko za-mežikaia ter oddrobita proč; tudi ni nikoli več priganjata. Čeprav prinesem vsakič s sabo v torbi tudi kakšno knjigo, se ponavadi vse kulturno izživljanje začne in konča pred televizorjem. Že po enem letu mojega gostačenja so mi v posebno sobo, ki je bila drugače nekakšna likalnica, namestili star barvni televizor, ki pa je dobro vlekel in si vsekakor še ni zaslužil odpada. Ja, na večer sem bil vedno preveč utrujen in pred spanjem zategadelj prelen, da bi se mi ljubilo še kaj drugega kot prižgati televizor; tudi sem prvi pogled v časopisu, dnevniku, ki sem ga prebirat po kosilu, namenil dnevnemu sporedu. Toliko pa sem se kljub vsemu uspel disciplinirati, da nisem gledal kar vse od začetka, se je na petih programih vedno tudi dalo izbrati kaj primernega, po okusu, tudi razpoloženju odgovarjajočega. Vse pa je kljub temu, da pri Meyerjevih ni- sem nikoli slišal žal besede in še namiga ne, čeprav bi si včasih kritiko zaslužil, da so me crktjaii in na onemoglost pekli meni najljubši, sadni biskvit, da so bili korektni od začetka do konca, vse je kljub prijetni dobrosrčnosti drugače morda trdih Bavarcev bilo, žehtelo, vpilo, prosilo, klečeplazilo za odrešilni dan odhoda, za malce prazni, vendar hitro minljivi občutek sreče ob otipu debelega šopa bankovcev, za križ čez duhamorno monotonijo, za samostojno pot v zaslužene užitke. Na svoj način so tudi slovesa postala rutina. Čudno, ampak takrat jaz spet postanem popolnoma jaz sam in edini kot tak. München me vselej navduši z živahnim utripom in svetovljanstvom. Sprehodim se od glavnega kolodvora do Marienplatza, imenitnega dolgega sprehajališča z veletrgovinami in butiki, z restavracijami, bavarskimi pivnicami in kavarnami, vsemogočim pouličnim pro-dajalstvom, srečkarji, demonstratorji. Pri vodometu pred arkadami poseda mladež, bere, grizlja sadje, kadi in se pomenkuje, po glavni žiti pa teče kri vsega sveta. V počasni pasaži se ustavim pri vsakem uličnem muzikantu ali komedijantu, nekateri so pravi mojstri, skoraj umetniki: tu je dekle z violino, tam mozoljast Američan z banjom, na daleč se slišijo južnoameriški Indijanci s svojo značilno melodično godbo, največ je seveda kitaristov. Ta sprehod od arkade do rotovža zna trajati svoje tri ure. Vselej si privoščim tudi dolg postanek v neki veliki knjigarni, brskam po knjigah in se brzdam. Oči in nič drugega si napasem tudi v trgovini z glasbili. Do onemoglosti se najem banan, ki so za moj okus sadje številka ena, povsem iskreno pa priznam, da gre mimogrede povohljat tudi v kakšen sex-shop — če človek teži k popolnosti, se mora razgledovati vsestransko, od tega ne odstopam! Potem pride večer, na peron pripelje vlak za Balkan, prenas/čenost vtisov se prelomi v odpor, če že ne gnus. Najbolj srečen sem, če lahko v kupeju zaspim, se zbudim med Jesenicami, pokadim pri oknu cigareto, pozdravim pogrešano Slovenijo. V Ljubljani pa med prvimi skočim z vlaka ter si pohitim kupit slovenski časopis ter slovenske cigarete. Ko se vrnem, so hmeljišča davno opustela tudi že v Savinjski.