Ifl S Ev. . Kornelij + 17 6 Rrne «v. Frani. 18 P Kr.-Jožef K. + 19 S Kv. ■ Janoarij* 20 N 16. pobink. 21 P Matevi 22 T Tomaž Vil. 23 8 Tekla ® 24 6 Mati B. Usmil. 25 P Kleofa + 26 S Ciprijan in Just. 27 N 17. pobink. 28 P Venceslav 29 T Mihael 20 S Jeromij © ERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST Vj AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V. ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 186. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 19. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 19, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Španska vlada se odločila, da bo pognala v zrak trdnjavo . Alcazar, ki leži v mestu Toledo. — V trdnjavo se je umaknilo ob izbruhu revolucije 500 kadetov s svojimi družinami in talci. — Upirajo se predaji in tudi žensk . in otrok ne izpustijo. Madrid, Španija. — Eden najbolj pretresljivih prizorov V sedanji španski tragediji se ima odigrati te dni v mestu Toledo, kakih 30 milj jugo-zapadno od Madrida. Ta pribor jasno kaže vso straho-Vitost in breobzirnost ter obenem trdovratnot, s katero se Vodi sedanja bratomorna voj-ha. Sredi omenjenega mesta Toledo stoji stoletja stara trdnjava Alcazar, katero so svoječasno sezidali Mori, črnsko pleme iz severne Afrike. V sedanjih modernih časih je ta trdnjava izgubila svoj prvotni pomen za obrambo in uporabljala se je za šolo vojaških častnikov. Med sedanjo revolucijo pa je trdnjava zopet zadobila nazaj svoj pomen. Kakor je bilo že omenjeno, je sedanja revolucija skoraj izključno delo vojaštva; ne navadnega vojaštva, ker to POZIV K DOBRODELNOSTI ODMEV DELAV-SKEGASPORA Resolucija, da se prekliče su-spendacija nad Lewisom. KRIŽEM SVETA Quincy, III. — Na konven-j ciJi illinoiške državne delav-__^ke federacije, ki se ta teden Predsednikov apel na ljudstvo, ivrši v tem mestu> 80 se vodite" naj pomaga trpečim. l1^ na vse kriP1Je trudili, da bi _n_ preprečili razpravo o sporu Washington, D. C. — Apel, [med obema glavnima vodite-naj se ljudstvo zaveda svojih jljema, Greenom in Lewisom, obveznosti do lokalnih dobro- ,toda kliub trdemu delu se jim delnih ustanov in organizacij, |to ni posrečilo. Tako je prišla _ Mogkva Rusi- _ Ro je izdal predsednik Roosevelt Vred konvencijo v četrtek re- munistična stranka ' je pod v četrtek, ko je govoril vodi- da odbf ame" vzela propagando za prispev- teljem dobrodelnega pokreta, |«ške federacije preklice svojo zbranim tukaj v svrho propa- suspendacijo, ki jo je izrekel gande za dobrodelje. Povda-nad Lewisom in deseterimi ril je predsednik, da so se do- unijami, da bodo lahko te uni-hodki ljudstva znatno zvišali j je zastopane na glavni kon- ENOMESEČNA STAVKA ČASNIKARJEV Seattle Wash. — Uslužben-stvo tukajšnjega lista Post-In-telligencer, ki je last znanega časopisnega magnata Hearsta, je že celi mesec na stavki, da si izvojuje svoje pravice. Zahteva, da sprejme list nazaj v službo nekega urednika, ki je bil član časopisne unije. KONVENCIJA AM. LEGIJE Legija bo zahtevala, da se v bodoče onemogočijo vojni dobičk". Cleveland, O. — Prihodnji fo Jugoslanfe. Velika proslava delovnega ljudstva na Jesenicah, katere se je udeležil tudi nadškof dr. Jeglič in do 7000 ljudstva. — Smrtna kosa in drugo. bune, so z robci, klobuki, zastavami in z mahanjem pozdravljale ministra dr. Ko- Velik ljudski praznik Jesenice, 31. aug. — Mo-teden se otvori v tukajšnjem Igočni jeseniški Krekov dom še vv . mestu konvencija Ameriške Igotovo ni videl zbranih okrog ™sca ™ dr" Kreka^ 80 pn: legije in načelnik legije, R. 'sebe toliko vrlih Gorenjcev in korakah mimo cetverostopi Murphy, se je izrazil, da bo'zalih Gorenjk kakor v soboto Jl^f * Zadonel je to največja konvencija, kar m nedeljo, ko so tisoči pri. ^dba fantovsko, nekdanjo or-jih je organizacija še imela 'hiteli z vseh strani, da ob-|(^s °v. ... Povabljenih je na njo število enem z Jesenicami proslave >Bf°f >n ^vdusenja m odličnih osebnosti, med njimi 40 letnico Prosvetnega društ- / tudi tujezemskih diplomatov. |va na Jesenicah in 25 letnico 'aom vsake skupme se Je nav" ke v pomoč španski vladi v Krekove godbe. V soboto je začel prvi del Ena glavnih točk, s katerimi se bo konvencija bavila, obliki živil. Njih glasilo Prav. bo zadeva glede vojnih dobič- | svečanosti. Veliki Krekov dom da se obrača' v tem oziru v'kav. Načelnik se je izrazil, da je zažarel v svečani razsvet-prvi vrsti na sovjetske ženske, 'si bodo vzeli legijonarji za ljavi, na prostranem vrtu po-... .. .. u Čes, "fašisti pošiljajo uporni- svojo bodočo borbo nalogo, leg doma pa je 40 godbem- izza časa najhujše depresije .venciji federacije v novembru. k ona pribiije- lahko razvidi: Docim so bili! v . no zlorabljajo svojo oblast. . . ,, •v .. « ... . s strelnim orožjem m plinski- M,-or,n,. „„ na> aa ->e pretemo sreao pre-V prejšnji Španiji generali im .. , . , ..F . Njegov govor se je nanašal na , knrfpronro npt*rih vp ,, . v , . ; , ;mi bombami so preteklo sredo fn Vn n„vntprp radiiske Klicala Konferenco peterih ve-drugi častniki glavne osebno- v ., .. ... . ,, ,, • ,cK0 so nekatere raaijsKe . lokarn«Vn nn «,+• . .... . zvečer pridrveli štirje oddelki !j,,nshp 7anadn obiavile loKarnsko posti, so v času republike izgu-, .. , , ... , .aruzDe na zapaau oDjavne, ,, , . , . hili C,", Jm ipollc«e pred tovarno Western lda ne bodo več prinašale R0o- f°dbo' fkl blXTse 0 Metal Co. na 2016 Carroll-seveltovih govorov. Baje se to Soboto- NemC1'ia m Itallja dobiček iz vojne, češ, da bo dustrijskih delavcev, začelo ta način glavni vir za vej- izvajati koncert ob priliki 25 na no propagando usahnil. ^ Ni omenil, ali namerava legija v to svrho pritisniti na vlado, da se nacijonalizira vojna industrija. Obenem se je načelnik izjavil, da se s političnimi zadevami konvencija ne bo bavila. letnice obstoja jeseniške Krekove godbe. Okrog Krekovega doma je bilo kakor v dru- dušenje ponovilo. V sprevodu, ki je trajal tri četrt ure, je sodelovalo okrog 4000 ljudi, kakih 3000 pa jih je tvorilo špalir. Jesenice takega sprevoda in takega navdušenja še niso doživele. Na velikem telovadišču za Krekovim prosvetnim domom je bil napravljen mogočen oltar, na katerem je ob asistenci dekana Faturja iz Radovljice in župnika g. Krasne od žini: zbralo se je nad 2000 jSv. Križa nad Jesenicami da-ljudi, da prisostvujejo tej Iroval nato vladika dr. Jeglič prireditvi. Bil pa je med ljud-jslužbo božjo. Tisoči so pre-stvom tudi že sivolasi vladika 'pevali v ubranem ljudskem dr. Anton Bonaventura Jeglič, petju nabožne pesmi in zbrano sledili božji službi. Nepozabno ostanejo v spominu pri- jim je, da bodo še boli poni- i žani, ko je vlada postajala |ave' ^ P0««?« Posraji se j pri tem opirajo na to, da to bolj in bolj radikalna. Da si ''ie "amreC °glaSll° avtoma^c- lahko store z isto pravico, ,za pnpravo" ohranijo svoj prestiž, so gene-,"0 zname^e za. alarm' kar kakor lahko zavrne kak časo- jje pomenilo, da je nekdo sto- 'pig priobčitev Rooseveltovega ste namreč zahtevali več časa rali započeli sedanji upor. Takoj po izbruhu se je dežela pil pred "električno oko" v . govora. Stvar pa je popolno- GLASOVI SE BODO PONOVNO ŠTELI New York. N Y. Demo- razdelila v dva tabora: Na-jP^m družbe. Policisti so • drugačna> je povdaril g0_ cijonalisti in fašisti so po- I^V.^1' tam pa o kakih vornik Lagtnik časopiga je kratska organizacija bo zah-- -------— ---------ivlomilcih ni bilo sledu, marveč .resnični lastnik sredstva, nam_ tevala ponovno štetje glasov tegnili z uporniki, zagovorili- i ki demokracije in radikalci pa z vlado. Vojaški kadeti, lki so se Vežbali v omenjeni trdnjavi Alcazar, so seveda, kot bodoči Častniki, takoj potegnili z Uporniki. V Toledo so se sku- iso našli le neko malo črno j , . . , V>1 .reč papirja, na katerem je se mačko, ki je nevede sprožila ^ poročilo Nasprotno pa j lastnik radio postaje ni 'istočasno lastnik sredstva, kajti v tem. slučaju je sredstvo, alarm. URADNIK OBDOLŽEN PO-NEVERJENJA v državi Maine, da se do-žene točen rezultat volitev pretekli ponedeljek. Slišijo se pritožbe, da so se kršili volilni zako"ni. Demokratski kandidat za senatorja je prejel le okrog 5000 glasov munj namreč zrak, last celotnega Chicago, 111. — Proti kler- prebivalstva in torej nima ni-šali polastiti vlade, toda višjega sodišča okraja j kake pravice, brezobzirno kot njegov republikanski opo-vladne čete so jih premagale. Cook, F. V. Zintaku, je bila razpolagati z njim. nent. Umaknili so se ti kadeti nato vložena tožba, da je v svoji v trdnjavo. Po številu jih je službi poneveril $22,560. Prebilo kakih 500, toda s seboj iskava o tem, kako je prišlo so vzeli tudi svoje družine in do pomanjkljaja, je bila v četr-poleg tega nad 500 nasprotni- tek še v teku in obdolženec je bil kov, vladnih vojakov, kot tal- odstavljen od svojega mesta. Ob- PREOSTANEK OD POŽARA ■wmh.W cev in v isto svrho tudi več sto žensk in otrok svojih sovražnikov. Zaloge živeža so bile v trdnjavi obilne in uporni kadeti ho pričakovali, da bodo itak v par dneh uporniki zmagali 'n bodo tudi oni nato rešeni. Toda iz teh par dni je nastalo zdaj že oeem tednov in zaloge so skoraj pošle. Poleg tega iih vladni topovi obdelujejo dan za dnem, toda močna trdnjava uspešno kljubuje ob-streljevanju. Kljub pomanjkanju med ttjimi pa se obleganci trdovratno ustavljajo, da bi se Podali. Vladi se je pa tudi že zaČel0 zdeti nesmiselno, da bi Za to obleganje uporabljala stalno kakih 5000 mož, ki jih trdo potrebuje na drugih bo-Jiščih, in zato se je odločila toženec se je izrazil, da je pripravljen vrniti primanjkljaj, kakor hitro 1)0 njegov pregledova-lec knjig ugotovil natančno svo-to. za najskrajnejše: Razstrelila bo celo trdnjavo. V ta namen je dala izkopati rove pod njo in jih napolniti z dinamitom. Tudi zdaj se šle niso uporniki hoteli podati. Vladnega odposlanca, ki jih je pozval k predaji, so skušali ustreliti. Niti k temu jih ne morejo pregovoriti, da bi izpustili iz trdnjave ženske in otroke, in vladi je preostala zdaj težka naloga, za katera se je dolge tedne obotavljala, da bo pognala v zrak vse, ki so v trdnjavi. Zapisani so itak smrti od lakote, pravijo vladni voditelji. katerega so množice sprejele ^tako, kakor sprejema svoje SVARILO PROTI NEUMEST- mladike le veren in svojim NI PROPAGANDI d™ Pa8^em vdan sloven" ski človek. Ze v soboto je pri- Washington, D. C. — Re-'spel na jesenice tudi minister publikanci so se v svoji pro-'^j. ]y[jha Krek. pagandi proti Rooseveltu pri-j Kmalu nato so se množice čeli posluževati nove metode, |zbrale na veiikem telovadišču da oblatijo sedanjo demoJza Krekovim domom. Tu je kratsko vlado. Trgovce nam- |0derska skupina Krekovega reč nagovarjajo, naj na list- jprosvetneg-a društva na pro-kih, na katerih označujejo stem predvajala "Slehernika." ceno kakemu blagu, dostavi-1 gji0, je razprodanih nad 2000 jo, da je cena zato tako viso- ;sedegev jn stojišč, kar zgo-ka, ker je naložen na blago |Vorno priča o veliki številčni udeležbi. Ko je v nedeljo zjutraj vzhajalo sonce, so z balkona Krekovega prosvetnega doma zadonele fanfare Krekove godbe ki so klicale k novem prazniku gorenjske prosvete. Tako nato so začeli od vseh strani prihajati številni udele-Iženci, ki so prihajali z vlakom, na vozovih, kolesih in na konjih. Od vseh strani so se Jesenicam bližali celi sprevodi narodnih noš. Na okrašenih vozovih so sedele skupine fantov, mož, žena in deklet; v sredi harmonikar, pred in za vozovi pa jezdeci. Nepozabni prizori so se do- /isok federalni davek. V več zložbenih oknih se vidijo tati neumestni napisi. General-li pravnik Cummings pa je preteklo sredo opozoril trgov-;e, da je to kršenje nekega ;akona in da se izpostavljajo takim ravnanjem kazenskemu postopanju. zori, ko tisoči slovenskega naroda upognejo skupno s svojimi političnimi in prosvetnimi voditelji kolena ter kleče sprejemajo blagoslov z rok sivolasega nadpastirja. Sledili so razni govori, popoldne je pa bil na telova-dišči velik športni in telovadni nastop. Kako je ljudstvo željno pričakovalo takih nastopov, smo lahko videli, ko so tisoči viharno pozdravljali čete fantov in deklet, mladcev in mladenk, ko so ti v strumnih vrstah prikorakali na te-lovadišče ter tam predvajali nastope, ki so publiko navdušili kakor nekdanji orlovski nastopi. Nastopajoči so pokazali, da jim dolgoletni odmori niso tako škodovali, kakor se je splošno mislilo. — Vse jeseniške proslave so pokazale, da je glavni delavski center slovenski in odločno v taboru naše katoliške prosvete. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Jože Lapajnar, najstarejši ljubljanski gasilec, ki je iz pogajali, ko so se pričele vse te žrtvovalnosti in ljubezni do množice zbirati okolu 9 ure zjutraj v veličastno procesijo, Razvaline, ki so preostale od francoskega potniškega parnika L'Atla ntique, ki ga je nedavno uničil požar. To pogorišče, ki nudi podobo nekake zijajoče pošasti na sliki, je bi lo prepeljano v Glasgow, da ga razderejo. ,, -i ■ . * j bližnjega dolgo vrsto let opravljal službo gasilstva. — kateri'na čelu so šli fanfaristi |V Mokalah pri Poljčanah je Prosvetne zveze iz Ljubljane jLudvik Cernei. šolski v krasnih narodnih nošah, za , njimi konjeniki, sami postavni;ljubljanski ^ bolnici je umrla gorenjski fantje. Sledili so na kolesih, dobesedno zaviti v narodno trake in zelenje, ko- nadzornik v pokoju, ^ljubljanski b Pavla Šestak. Nesreča lesarji, za njimi narodne noše, številne vrste fantov in deklet in druge množice. Ves ta sprevod so pa zaključile dol- Skozi St. Vid nad Ljubljano se je peljala na zadnjem sedežu motornega kolesa 24 letna šivilja Vida Glavnik iz Rožne doli- ge vrste narodnih noš in sku- ,ne. Nenadoma je počila pnev- pin, ki predstavljajo narodne običaje. Mimohod pred glavno tribuno je bil impozanten: skupine, ki so korakale mimo tri- matika, Vida je odletela s kolesa in obležala nezavestna. Dobila je hude rane na glavi. --o—— Širite amer. slovenca Stran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC Softota, 19. šeptemfJra 1936"* Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina ; Za cclo leto ......................................$5.00 Za pol leta _________________________ 2.50 Za četrt leta _________________-................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _______________________$6.00 Za pol leta________ Za četrt leta ............ Posamezna številka ____3.00 ........ 1.75 ________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year _________________________________$5.00 For half a year __________________________ 2.50 For three months ....................— 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ____________________$6.00 For half a year _________________________ 3.00 For three months ........................1-75 Single copy _________________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Velik boj V sedanjih dneh se bijeta krvavo in nekrvavo med seboj dve vrhovni načeli glede urejevanja odnosov v človeški družbi sploh in v državi posebej. To je boj med demokracijo na eni strani in med fašizmom, diktaturo in absolutističnimi stremljenji na drugi strani. Zadnja leta, ko narodi zaradi gospodarske krize zelo trpe, se je bojna sreča močno nagibala na stran fašizmov in diktatur. Narodi so v svoji nezadovoljnosti s sedanjostjo, ko so nesposobni demokrati vodili in upravljali javne reči, radi nasedali spretno prirejenim udrišnicam o propasti in zastarelosti ter nesposobnosti demokracije. In tako je izgledalo, da bo v Evropi kar na splošno zavladal fašizem kot neka nova, sodobnim ljudskim potrebam bližja politična oblika. Vendar se je prav zadnje leto razmerje sil na celi črti močno izpremenilo. Demokratične sile v evropskih državah so se začele zbirati in pripravljati. Zakaj je trajalo kar skoraj nekaj let, da je prišla demokracija do sape in da je zbrala sile v borbi za svoj življenski obstoj ? Zato, ker so demokracijo povsod zapustili prav tisti, ki so bili od francoske revolucije pa skoraj do danes njeni stoletni nosilci, tisti, ki so bili zmerom v prvih njenih bojnih črtah proti ostankom srednjeveškega fevdalizma, absolutizma in samovoljenega ali pa nekega sloja družbe — to je meščani. Srednji sloji in njihovi voditelji so sramotno zatajili svoja dolgoletna, tako slovesno proglašena načela in se vdinjali fašizmom in diktaturam. Tako jim po nekih državah še danes služijo deloma prostovoljno, deloma prisiljeno. Kdo je ostal v teh časih demokratičen? Mali človek: kmet, delavec, obrtnik — ljudstvo. Ta množica je ostala, razen delavskega stanu, skorajda brez voditeljev, ki jih je dotlej jemala vseskozi iz kroga ljudi meščanske miselnosti. Ljudstvo se odloča in sodi počasi, pa zato trdno in nezmotljivo. In ljudske množice se začenjajo zgrinjati okoli svojih starih načel — demokracije. Demokracija pa danes ljudstvu ne pomeni več samo nekaj žlic politične svobode. Ne gre več za to, da se sme ljudstvo prosto združevati, svobodno izpovedovati svoje prepričanje in svoje zahteve javno manifestirati. To je danes delovnim stanovom samo posebi razumljiva potreba in neodklonjiva nujnost, če se jim celo to zabranjuje in z bajoneti in puškinimi kopiti preprečuje, je posledica samo ta, da se notranji gnev in. odpor širita in jačita in da utegneta zavzemati oblike, ki niso zaželjene. Podoba je, da se še danes tega ponekod ne zavedajo in da jih izkušnje še niso izmodrile in da ne čutijo prav nikake odgovornosti. Ljudstvo vidi v takem nastopanju samo smešno onemoglost tistih, ki bi ga hoteli držati na vrvici, a se jim ne pusti. Zato gre danes že povsod preko takih, zanj vsakdanjih pripetljajev s tiho ugotovitvijo: "Boje se nas!" Delovni stanovi pojmujejo danes demokracijo vse širše in globje. Ljudstvo vidi v tem socialnem gospodarsko-političnem načelu obsežen cel nov način ureditve in upravljanja družbe in vseh javnih zadev. Kmet hoče biti na svoji zemlji svoj gospod, ne pa da mora vsako uro trepetati in se bati, kdaj mu bo zapel pred hišo boben in bo moral — siromak po svetu. Delavec noče biti več v tovarni samo hlapec strojem in garač. Ljudstvo se ne lovi za praznimi načeli in votlimi besedami, ono gleda vsako stvar čisto konkretno. Zato ljudstvo tudi oznanjanja "gospodarske demokracije" ne jemlje na znanje le kot lepo besedo in kot pesem prihodnjosti, marveč jo hoče zares imeti že kar danes. V to smer tudi gre razvoj povsod tam, kjer so se delavske, kmetske in zmerne meščanske demokratične skupine združile v borbi — za demokracijo, za svoje politične, gospodarske in socialne pravice. Prerojena demokracija nastopa zmagovito pot po vseh državah, iz obrambe prehaja v napad. To nam prav zgovorno prikazujejo zadnje mesece: Francija, Belgija, Švedska, Norveška, Češkoslovaška, Bolgarija. Tu se sprovajajo pod zahtevami ljudskih množic velike gospodarske in socialne reforme, ki bodo pripravile in utrle pot, po kateri bo v vse družabno življenje prišla in tam tudi zavladala resnična demokracija. Fašizmi in diktature v vseh teh letih in kjerkoli so bili in so še v gospodarskih in socialnih rečeh niso napravili nič. Oni skrbe le za procvit velekapitala, za oboroževanje, za čast in slavo "vodij", prava dobrobit ljudstva pa jim ni mar. To so tako znana dejstva, da jih je odveč posebej razlagati. Kjerkoli pa so fašizmi in diktature že odpeli svojo za ljudstvo tako žalostno pesem, tam zapuščajo tudi še bolj žalostne sadove. WsWjST''' * SHMv-"r- -fev ;• KAJ JE NOVEGA V CHICAGI? Chicago, III. Chicaški Slovenci smo imeli prve dni tega meseca številne obiske od svojih znancev in prijateljev iz raznih krajev Amerike. Po največ so to bili uradniki in delegatje Jugoslovanske Katoliške Jed-note, katere konvencija se vrši v Clevelandu, Ohio, kamor so ti potovali skozi Chicago in so se med potjo tu ustavili. Župnija sv. Štefana je imela prve tri dni tega tedna šti-rideseturno pobožnost — tri-dnevnico • češčenja ' Presv. Rešniega Telesa, katero je vodil preč. g. pater Dr. Hugo Bren iz Lemonta. Njegovi globoko zamišljeni govori so napravili na vsakega globok litis, s katerimi je razlagal globoko vero premnogiih do Presv. Evharistije. Udeležba pri tridnevnici je bila velika, kljub hudi vročini, ki je vladala te tri dni. Cerkev je bila napol jen j ena vsaki večer, kar kaže, da je naše slovensko ljudstvo verno in udano svojemu najvišjemu Kralju Kristusu, ki biva v Presv. Evha-ristiji. Posebno slovesen je bil sklep tridnevnice v torek večer. Birmo bomo imeli chicaški slovenci pri sv. Štefanu v torek dne 27. oktobra t. 1. Tako se je culo oznanilo v cerkvi zadnjo nedeljo. Naši kegljavci so postali zopet aktivni. Vse mogoče partije ali takozvani "tearrii" so se organizirali in ob večerih bombardirajo keglje na farnem kegljišču, da vse pada, kakor bi streljal na nje sam general Laudon. Prav zares tako bombardirajo keglje, da se trese vsa svetoštefanska >kolica. Prav je tako, fantje le dobro merite! Drugih posebnih novic ni, kakor da za vročino prvih dni tega tedna je nastalo zdaj že skoro hladno jesensko vreme. Ljudje že skoro ne vedo, kako bi se v takem vremenu oblačili. Zjutraj je včasih še dober slamnik, zvečer pa bi bilo komaj, če bi imeli kučme na glavah, posebno tisti, ki na svoji glavah niso z lasmi prebogati. Poročevalec -o- O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, 1)1. Po dveh tednih molčanja se moram zopet enkrat oglasiti in sporočiti radovednim bral- cem, kako je kaj pri nas. Prvo kar bom omenil je to, da smo za letošnjo sezono s pikniki, omlatili, kakor se izrazijo nekateri. Sicer, po pravici povedano, kar se tiče naših društev smo imeli bolj male te vrste prireditev. Kolikor je meni znano sta bila med temi samo dva društva in sicer pevsko društvo Slovan in pa podporno društvo Svoboda, ki spada k Zapadni Slovanski Zvezi. Oba piknika sta dosti dobro uspela, če se računa na malo agitacijo pred pikniki. Z delavskim dnevom; tako je navada, se umaknejo slamniki in ob enem tudi konča sezona prireditev v prosti na^ ravi, da se zopet oboje pojavi prihodnje leto z dnevom kin-čanja grobov, ali "Decoration Day," koncem maja. Sicer ni moj v namen to razpravljati, ampak vam bom tukaj povedal o prvi prireditvi letošnje sezone, ki se je vršila v dvorani pod cerkvijo sv. Jurija v nedeljo pred delavskim dnevom dne 6. septembra, ko je prišla k nam v goste slovenska šolska godba od župnije sv. Štefana iz Chicage. Lepo število mladih godbenikov je kaj lepo izvajalo točke programa v največjo zadovolj-nest posetnikov te prireditve. Naj omenim, da je vladalo za to prireditev precej veliko zanimanje med ljudstvom in je bilo proti pričakovanju, ob določeni uri za program, že lepo število zasedenih prostorov v dvorani, kar ni navada pri nas, ker je ljudstvo navajeno prihajati k prireditvam v dvorano bolj po ljubljansko, tako le, kako uro po napovedanem času. Zato z veseljem naznanjam to poboljša-nje in želim, da bi bilo trajno ter po možnosti še bolj točno, če bo še kedaj katera prireditev. Lepo je bilo gledati, kako je, med navdušenim pozdravljanjem občinstva, mladinska godba strumno korakala po sredi dvorane na oder in tam zasedala odločene prostore in po kratkem uvodu g. župnika Very Rev. A. Murna ter njegovega pomočnika Rev. Pe-triča, krepko zaigrala. Med lepem igranjem godbe so pa še vedno prihajali številni po-setniki, med katerimi smo z veseljem pozdravili srbskega pravoslavnega svečenika g. Protojereja Andro Popoviča, ki je prišel spremljan od svojih številnih faranov in iarank. To je bilo menda prvič v naši naselbini, da je bil obisk kake prireditve v naši naselbini, oziroma v dvorani sv. Jurija tako lepo obiskan od bratov Srbov. V tem pomenu so zvenele tudi besede svečenika g. Protojerja A. Popoviča, katerega je napovedovalec programa duhovni pomočnik Rev. Petrič pozval da je iz-pregovoril par besed. Z veseljem se je odzval in omenil, da ni še nikoli z večjim veseljem šel od doma in za kako stvar agitiral izven svoje občine, kot ravno za to slovensko prireditev. Pripomnil je, da si šteje v čast on in njegova občina, da so bili od slovenskih katoliških duhovnikov povabljeni na prireditev. Omenil je dalje, da je to najlepši primer jugoslovanske bratske edinosti, katero moramo oboji, tako Srbi kot Slovenci podpirati. Želel je končno, naj bi nas ta korak končno zbližal in bi naj bili drug drugemu v pomoč. Gromovito ploskanje po dvorani je pričalo, kako je ljudstvo z veseljem sprejelo te njegove besede. — Program se je nadaljeval do izčrpnosti, nakar se je pričela prosta zabava, med katero so se nekateri vrteli po taktih vesele godbe, medtem ko so drugi gasili žejo ali se krepčali z okusnim prigrizkom, dokler se nismo vsi zadovoljni razšli na svoje domove. — Ob tej priliki moram izraziti v imenu udeležencev, prav lepo zahvalo vodstvu šolske godbe pri sv. Štefanu in obenem vsem godbenikom, ki so tako lepo nastopili in nam priredili prav lep in zabaven večer. Enako se lepo zahvaljujeta tudi naša dušna pastirja. Drugi dan, dne 7. julija popoldne smo se zopet dobro imeli in sicer pri Mr. in Mrs. Frank Teringerju, na Avenue M. Tja je bilo povabljenih lepo število prijateljev in prijateljic vsem dobro znane Mrs. Mary Terin-ger, matere zgoraj omenjenega Franka in sicer iz tega namena, da jo presenetijo za njen rojstni dan. Ona o tem seveda ni vedela. Pač pa jo je Frank povabil, naj pride malo k njemu pogledat, ker je ravno doma, kar največkrat ni, ker mora delati. Lahko si mislite, kako je bila presenečena dobra žena, ko je zagledala toliko število ljudi, ki so jo skoro nestrpno pričakovali in jo, ko je vstopila, veselo pozdravili. Ustrašila se je, ko je vstopila, ker se ustraši vsak, ki naleti naenkrat na kaj nepričakovanega. Polagoma se je potolažila in bila vesela z veselimi. Še predno smo se pa razšli, se je še vedno vsa ginjena nad toliko prijaznostjo sosedov in prijateljev vsem zahvaljevala, da je niso pozabili in so se je spomnili ob bližajočem rojstnem dnevu. Rekla je tudi, da kdaj bo vse to povrnila, (kot da je res komu kaj dolžna, ko je pa mnogim že veliko dobrega storila). Vem, da ji ne bo ljubo, ko bo to brala, da to omenjam, pa, zakaj bi se bali resnice? Kakor vam je znano, se sedaj že nekaj tednov nabira za novo peč (boiler) pod cerkvijo. Saj veste, vsaka stvar se enkrat izrabi in tako se je v teh letih, kar stoji cerkev, izrabila tudi peč, četudi je železna. Kakor je treba za zimo tople obleke in toplga perila za naše telo, tako je treba poskrbeti za novo peč pod cerkvijo, da nas ne bo pozimi ob nedeljah zeblo. Če vsega tega nimaš, si moraš kupiti in ravno tako je tudi z zgoraj omenjeno zadevo. Druge pomoči ni, kot da se postavi nova peč (boiler), ki bo odgovarjala svojemu namenu. Slišali smo tudi v cerkvi, koliko bo vse to stalo. Zato pa sedaj nabira župni pomočnik Father P. Petrič okolu faranov prostovoljne prispevke v ta namen. Vsakdo je prošen da po svoji moči pomaga, saj bo to vsem enako v korist, kateri niso preveč "Bo-ga-boječi" in hodijo ob nedeljah in praznikih še v cerkev. Precej nerodno je bil pred nedavnim pobit naš dobri baseball igralec znani Tony Franko. Sedel je z nekaterimi sovrstniki ob cesti, ko je nenadoma pridrvel neki avto in zavozil naravnost proti njim. Najhuje je bil poškodovan že omenjeni Tony, katere-, mu je skoraj zlomilo nogo, medtem ko je bil znani "Primo" (Ed. Primožič) le bolj lahko poškodo-, van in Frank Selenik, ki je bil tudi tam, se je srečno umaknil. Tony je sedaj že precej bolji, vendar še ni popolnoma zdrav. Želimo pa, da se pozdravi. — Toliko naj bo za danes. Namenil sem se da bom poročal o raznih obiskih, pa se je dopis že tako preveč raztegnil. Bom pa prihodnjič. Do tedaj pa pozdrav. Novinar -o- NOVICE IZ CALUMETA IN OKOLICE Calumet. Mich. Po dolgi suši je nastopila pri nas deževna sezona. Zadnji teden avg. je padlo dovolj dežja, da je pogasil zadnje ostanke gozdnih požarov in pošteno namočil zemljo, tako da so pašniki zopet ozeleneli in da bo vsaj živina imela še nekaj paše, ker je bilo skoraj že vse zgorelo. Drugim poljskim pridelkom dež ne bo veliko koristil, razun po nekaterih krajih krompirju, kjer še ni popolnoma zgorel. Po večini je pa krompir uničen, ker ga je vroče solnce obžgalo in suša pokončala, ko je ravno začel cvesti. Edino seno se je še nekoliko obneslo, ker je bilo v mesecu maju in juniju precej dežja; drugo se pa sploh ne bo izplačalo pobirati. V nedeljo 30. avg. so oficijel-no otvorili novo cesto, ki vodi na vrh Porcupine pogorja v Ontonagon okraju. To cesto so izpeljali v goro z velikimi stroški. Denar je dala vlada kot WPA projekt. Vodi skozi najdivnejše pokrajine ter je osem in pol milje dolga od vznožja gore do vrha. Vrh je visok 2,200 čevljev nad morsko gladino, ter je toraj najvišja točka v Michiganu. Na vrhu se nahaja tudi jezero, zva-no Lake of the Clouds (Jezero oblakov) katero prištevajo kot enemu izmed 15 čudov v državi. Ta pot bo gotovo postala turistom priljubljena. Kidati sneg v najhujši vročini v mesecu avgustu je gotovo zabava, kakoršne ni dobiti povsod, vendar se je to prigodilo zadnji teden avg. na bližnjem Ahmee-ku, če verjamete ali pa ne.' Gruča WPA delavcev je nalagala pepel na truk pri rudniku, med rovoma št. 3 in 4. Bil je precej velik kup pepela, kamor so ga iz-tresevali celo zimo. Kakih 20 (Dalje na 3. strani.) -DOGODKI- med Slovenci po Ameriki Mrs. Prisland imenovana za podpredsednico Sheboygan, Wis. — Mrs. Marie Prisland, glavna predsednica SŽZ. je bila te dni imenovana od Rooseveltovega narodnega kampanjskega odbora, za podpredsednico slovenskega oddelka, ki vodi po vseh državah Unije kampanjo za izvolitev predsednika Roosevelta. Naše čestitke! Naša zastopnica Mrs. Meglen v Pueblo, Colo., sporoča vsem naročnikom Amer. Slovenca, da je obolela in jih ne more obiskovati, kakor preje. Zato prosi vse, ki bi radi poravnali naročnino, naj se potrudijo do nje, pa jim bo zadevo uredila. Njen naslov je: 514 Moffat St., Pueblo, Colo. Zopet doma Chisholm, Minn. — Te dni se je vrnila iz svetovne olimpiade v Berlinu, Nemčija* Miss Anna Govednik, ki se je kot članica a-meriškega plavalnega teama u-dežila olimpijskih iger in tekem na omenjeni svetovni olimpiadi. Kakor se je izjavila, bo od sedaj naprej nastopala kot poklicna plavalka, če bo le dobila dobro ponudbo. Bolni so Milwaukee, Wis. — Že nad leto dni leži bolan na svojem domu rojak Joe Zalar. V okrajni bolnišnici v Wauwatosi se nahaja rojak Joe Gosteš in 15 letni •Joe Frčul, katerega je pičil neki strupeni mrčes. — Na svojem domu leži bolna tudi rojakinja Mrs. Angela Fon. Umrli so — V Youngstownu, O., je u-mrla Elizabeta Rozman, rojena Kres v starosti 48 let. Doma je bila iz Sel pri Toplicah na Dolenjskem. Tukaj je živela 32 let in zapušča pet otrok. — V Forest City, Pa., je umrl Gregor Skubic v starosti 83 let. Doma je bil iz Litije in je bil v mladih letih oskrbnik na gradu Ponoviče. V Ameriki zapušča sina in sestro, v starem kraju pa sina in tri hčere. JUBILEJNA KNJIGA ob 50-letnici delovanja šolskih sester "Notre Dame" v Šmihelu pri Novem mestu izide te cink Knjiga bo zanimiva zlasti za Dolenjce, v katerih sredi omenjene sestre delujejo zadnjih 50 let. Oni, ki jih ta knjiga zanima si isto lahko naroCe potom nas. Za Ameriko stane 50c. Naša Uprava sprejema naročila in bo iste poslala omenjenemu samostanu, kateri bo naročnikom potem dostavil knjige direktno po pošti na njihove naslove. Kdor pa želi, pa lahko tudi sam direktno piše po knjigo v stari kraj na samostan.. "Notrc Dame" v Šmihelu pri Novem mestu, Dravska, Jugodavija. C .1-4 2 .5 > « O C • — Q "3 C JR 5 ca i _ ea m 3 3 2 5 C C —■ Tj 4> ^ o O -5 „ ^ S "o C xh > ? © £ »•H > TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (117) (Metropolitan Newspaper Service Napisal: Edgar Rice Burroughs Tarzan ni bil prav nič v skrbeh glede varnosti dr. Jonesa in ostalih dveh deklet, kakor tudi no glede prijatelja Tommy Welsha, katerega je bil pustil počivati na varnem mestu. Če ga je potem Tommy sledil, ko se je enkrat zbudil, mu na tej poti, tako jc mislil Tarzan, ni pretila nikaka nevarnost . . . . . . Tommy se je bil prebudil. Počitek mu je dobro del, a čudno se mu je zdela, da Tarzana še ni nazaj, kakor je bil obljubil. Dolge ure ga je še čakal, toda ker ga le ni bilo, se je v skrbeh za njega, kakor tudi za prijatelja dr. Jonesa, odpravil naprej po sledi, katero mu je bil Tarzan poprej pokazal. Ko je Tommy Welsh ravno zavil po ozkem prelazu mimo večne skale, sta sc prikazala izza nekega skrivališča dva divja črnca in začela skrivno stopati za njim. Oba črnca sta bila iz Ga-rettove družbe, ki sta bila nekaka opazovalca džungle in sta i.nela nalogo da čimprej izsledita Tommyja in pa Tarzana. Ob vhodu v ožino, katero sta delali dve strmi skali, v katero je bil ravnokar stopil Tonjmy, sta nekoliko obstala, kot hi se obotavljala iti naprej. Nazadnje sta vendar vstopila za Tommy-jec, ker sta z gotovostjo menila, da ju bo ta pripeljal k Tarxanovemu skrivnemu bivališču, katerega sta iskala. Sobota, 19. septembra 193(5 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 OBREKOVALCEM IN KLEVET- NEŽEM SESTANEK DVEH KANDIDATOV Clevelancl-Collimcood, O. Prosvetarji in njih komanda bi dala rada svetu razumeti, da so rdečkarji edini ljudje, katerim je tolerantnost pri srcu, vsi drugi — katoličani se razume — so fanatična, zagrizena, nerazsodna masa, kateri se ne da nič dopovedati. Tolerantnost je sicer lepa čednost in kdor jo dosledno izvaja je čednosten človek; kako pa oni ume vaj o to čednost, nam pojas-nujejo dopisi zadnjega časa, ki se nanašajo na nezgodo Rev. Slajeta in ki jih prosvetarji hitijo pošiljati v svoje glasilo. Kakor znano se je Rev. Slaje-tu pripetila nesreča, da je povozil človeka, ki je hotel ravno preko ceste in je skočil naravnost pod Rev. Slajetov avto. Rev. Sla-je je ustavil svoje vozilo, postal tam nekaj časa in ko je videl, da ni več pomoči, odvozil dalje proti Lorainu. Te vesti smo povzeli iz angleških clevelandskih časopisov, ki so nezgodo dovolj po- tor Rev. Slajeta križati, potem bi šele bilo ogorčenje rdečega dopisovalca nad "farškimi grozodejstvi" nekoliko potolaženo. Ko bi bil on "rdeči" prosekutor, bi že drugače pokazal slovenskim farjem, on bi šele farja "podučil", kaj je toleranca. Tako podučevanje se vrši v Mehiki, kjer tropa oboroženih banditov in roparjev strahuje devetdeset odstotkov katoličanov. To že davno vemo, ako bi prišli slovenski rdečkarji do' moči in oblasti, s kakšno slastjo bi padli po slovenskih duhovnikih, prav vsakega bi zadavili in pokončali, tako neizmerna je njih "tolerantnost". Kadar drugega nimajo nad čemer bi se spodtikali, nam očitajo, da smo fašisti, papir je seveda potrpežljiv in se na njega lahko marsikaj napiše, kar je za | rdečkarje velika privlačnost, ampak dejstva govore drugače. Za Slovence ni bolj hvalevrednega stanu, kot je ravno duhov- jasnili, kar so rdečkarji brez- ski; slovenski duhovnik je bil že dvomno tudi čitali, ampak oni hočejo nesrečo svojega bližnjika Potvoriti v slastno začimbo za njih duševno hrano, zato skušajo natveziti, kakor da bi Rev. Sla je zbežal od kraja nesreče, kar pa je nizkotna laž. Mi ne moremo sicer presoje-Vati, kako je prišlo do nesreče, najmanj pa imajo za soditi rdečkarji, ki ob drugih prilikah ne črhnejo besede, če n. pr. kakšna pijana baraba brezobzirno in brez milosti povozi človeka ter odbeži, sedaj pa ko je nezgoda doletela slovenskega duhovnika, so odprli usta zelo na široko. Mar jim je ponesrečenec, za tega bi se brigali, kakor za lanski sneg, pač pa se napenjajo radi Rev. Slajeta, ta jih tišči, tega bi radi, kar bolj mogoče grdo naslikali, čer, glejte "farja", ki beži od svoje žrtve. Ako bi vam bilo re§ toliko žal za povoženo žrtev, bi se morali najmanj desetkrat na dan razjokati, toliko je dnevno žrtev, ki padejo pod avtomobili. Najbolj merodajno besedo ima v tem oziru vdova pokojnika, ki je sedela v avtomobilu kraj ceste in ki je bila priča vsemu dogodku ; ona se je izrazila, da Rev. Slajeta ne zadene nobena krivda. Tudi policijski organi, ki so zadevo preiskali so Rev. Slajeta oprostili vsake krivde. Pokojnikova žena se je tudi izjavila, da ne bo tožila Rev. Slajeta. Ta izjava pokojnikove žene in policijskih organov, ne postavlja samo vse rdeče gobezdače in kle-Vetneže na sramotno laž, temveč tudi dokazuje, na kako slabih nogah sloni rdeče glasilo glede resnice, in koliko je vredna verodostojnost njegovih dopisovalcev. Za danes naj bo dovolj, kar se tiče resnice, imamo pa še za obdelati, kako stoji z njimi glede tolerantnosti. Tolerantnost — po naše bi rekli, "strpljivost, zmernost" — je eden izmed neštevil-nih tujih izrazov, ki se jih rdečkarji tako pogosto poslužujejo; v njih listih kar mrgoli tujk in pretiranih spakedrank. Ti rdečkarji si namreč domišljajo, da so nekaj višjega nad navadnim človekom, in umevno, za tako visoko gospodo, so seveda slovenski izrazi presiromašni ter pre-nizkotni, zategadelj uporabljajo visoke, tuje izraze, ki jih kradejo iz slovarjev ter jih nastavljajo javnosti v opičje posnemanje. To so tista zvišena bitja, ki niso mogoče videla človeka, dokler niso došla v Ameriko, kvečjemu, da so zašla med civilizacijo, ko so pujske ogledovala, če so že Ozdraveli od zadnje operacije; °d tod prihaja, da ti višji bogovi ne morejo razločevati laži od desnice, ne strpl j ivost od zagrizenosti. Pa se huduje rdeči petelin nad Prosekutor jem, ki je Rev. Slajeta oprostil in pravi, da je moral "'ti ta prosekutor že kakšen ir-K,ki fanatik. Po njegovi "trezni Razsodnosti" bi moral proscku- od nekdaj in je še vedno učitelj in voditelj svojemu narodu, med narodom deluje iz katerega je izšel. Sledovi njegovega delovanja gredo daleč nazaj do prvih virov narodnega razvoja; • slovenski duhovnik je bil, ki je prvi zažigal kresove narodnega prebujenja, ter z nauki in nasveti pripomogel do vseobče narodne blagajne; nikdar pa in nikoli ni bil izdajalec svojega naroda, kakor ga skušajo očrniti slovenski rdečkarji, temveč je skozi vse dobe stal zvesto na braniku narodnega življenja; z eno besedo, slovenski duhovnik je najboljši narodnjak. To fašisti prav dobro vedo, zato pa skušajo v zasedenem ozemlju iztrebiti predvsem slovensko duhovščino, potem jim je tem lažje Slovence raznaroditi. Zategadelj se nam vidi gonja, ki jo uprizarjajo rdečkarji proti slovenskim duhovnikom ali toliko zlobna ali pa bedasta, ko očitajo predvsem slovenski duhovščini in nam katoličanom da smo fašisti. Kdo preganja in zatira slov. duhovščino v zasedem ozemlju? — Fašisti. — Kdo zasmehuje ter meče polena pred slovenske duhovnike tu v Ameriki? — Rdečkarji, — Kdo skuša ovirati slovensko duhovščino pri narodnem udejstvo-vanju? — Fašisti in Rdečkarji. Kdo uničuje slovenski narod tu in v zasedenem ozemlju? — Rdečkarji in Fašisti. — Sedaj pa naj vsak sam razsodi, kdo je desna roka fašizma ter podrep-nik Mussolinija. In nanašajoč se vedno na Rev. Slajeta in na gori opisane očitke, poživlja prosvetni dopisovalec naj Lorainčani pometejo s takim smradom; to naj bi bila nekakšna zahvala za Rev. Slajeta, ter za njegovo 15 letno narodno delovanje tu v Ameriki. Rev. Slaje je eden izmed onih redkih duhovnikov, ki so došli iz starega kraja z namenom svojemu Kakor dokazuje gornja slika, ne obstoja med Rooseveltom in Landonom nikako osebno nasprotstvo, kar se lahko vidi iz prijaznega smehljaja, ki ga imata druga za drugega. Slika je bila ..vzeta, ko sta se pred dvema tednoma sestala oba kandidata pri konferenci v .Des Moines, Iowa. Nesreča se lahko vsakemu pri- je na trdno skalo in peklenska peti po pregovoru "Danes meni, vrata je ne bodo premagala! jutri tebi." Ampak med tem ko: V imenu članstva največjega jkega truka, je mi katoličani vsakega nesrečni-1 slovenskega društva v Ameriki, .avto vozil od nasprotne strani ka, najsibo veren ali neveren po- \ društvo sv. Jožefa štev. 169, K. in v razdalji kakih 50 čevljev V nedeljo 30. avg. večer so se slučaj, da se preprečijo, ako sc vsi, ki so sedaj na podpori, resnično potrebni in če niso, oziroma imajo svojce, kateri bi jih lahko podpirali, se jim bo ista odvzela. Prebivalci na Eagle Harbor so imeli precej zabave, ko jih je redno nekaj dni vsaki večer obiskal velik, črn medved, kateri se ,meni nič, tebi nič, napotil proti kraju, kamor iztresajo va-zbrale žene naše župnije sv. Jožefa, v cerkveni dvorani na poziv župnika, da se posvetujejo kaj storiti, da se zvišajo cerkveni dohodki, kateri niso dovolj visoki, da bi pokrivali stroške. Treba je najti pota in sredstva, po katerih bi se dobilo kaj izrednih dohodkov. Kakor slišimo, menijo žene prirediti to jesen velik bazar v cerkveni dvorani v korist cerkvee. J. Ch. TO IN ONO DOMNEVA SE SAMOMORILNI NAČRT Chicago, 111. — V bližini Waukegana se je v sredo zjutraj pripetila i avtomobilska nesreča, ki nudi domnevo, da je bila preračunana z namenom samoumora. Kakor pripoveduje voznik nekega veli-neki potniški SLOVENEC 25 DNI NA i ŠPANSKIH BOJIŠČIH (Pripoveduje Unučič Ivan, na re.dnik španske tujske legije.) (Dalje) LEGIJGNARJI V MALAGI "2. julija opoldne smo dobili povelje na odhod. Po kratki vožnji smo se izkrcali v Malagi. Tukaj sta generala Franco in Mol-la pregledala naše čete. Posebno prijetno se nam je vtisnil v spomin general Molla. To je pravi vojak, lepe postave in odločen republikanec. Prav isto moram reči tudi o generalu Francu, ki bi potegnil s komunisti. Nato pa smo sami dobili povelje, da zanesemo ženska trupla v kasarne — kajti razširil se je že neprijeten smrad okoli njih — jih polijemo z bencinom in zažgemo. i Ti prvi boji niso bili po svoji krutosti taki, da bi jih smeli postavljati v vrsto onih, ki smo jih doživeli pozneje. Red je bil vzpostavljen, a ukaz nam je velel iti dalje proti severovzhodu. Poslej smo že vsepo- se ne bi ponovilo to, kar se je naši legiji dogodilo leta 1934. je'kazal kar največjo skrb, da vsod v vsaki manjši vasi nale teli na barikade in na krvav odpor. Ko smo prikorakali v prvo Da je takrat ostal na bojišču kar j vas izven Seville, so nas komu-cel polk naše legje, so bili krivi nisti, očividno v zmoti, da smo nezanesljivi fegijonarji. O ka-!mi njihovi zavezniki, pozdravili kem uporu ali podobnem giba- z burnimi vzkliki komunizmu in nju nismo še ničesar culi, zato Stalinu. Bilo je to tudi nam dose nismo mogli ubraniti misli, jbrodošlo. Takoj smo vedeli, da da se nekaj pripravlja. V tem (imamo opraviti s komunistični-nas je kaj kmalu potrdil ukaz, mi gnezdi in da je odslej skrajna da moramo naprej v Sevillo. Tu ' opreznost edina na meitu. Po-smo ostali od 7. julija pa do za- sebnega boja nismo imeli, nekaj četka revolucije, ki je izbruhnila strelov je padlo, nekaj mrtvih je 19. julija. Nenadno je prišla te- obležalo, in tujska legija je šla ga dne v naše taborišče vest, da strumno naprej." Lawrence Leskovec, preds. John Pezdirtz, fin. tajnik John Trček, bol. taj. John J. Omerza, blagajnik Frank Kovačič, zapisnikar. \l SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) milujemo in z njim sočustuje- S. K. J mo, se vi rdečkarji vsemu temu J le posmehujete, rogate in iz ne-j sreče, ki tega ali onega zadene,; norca brijete. Ko venomer nas katoličane iz-1 zivate in dan za dnem napadate, j obrekujete ter zmerjate; kaj, ko j-bi tudi mi katoličani vas enkrat\ pričeli napadati in špilcati, mo-; goče, da bi vas minula tista j čmernost, ki jo prodajate po va- ( — šib listih. In to naj bi bil nauk, j čevljev pod pepelom so naleteli ali kakor že vi imenujete "izo- na sneg, ki je bil več čevljev de-brazba v delavskem duhu" kate- bel. Bilo je veselje gledati, kako ro nam vsilujete, da bi tudi mi ,so ga nalagali z lopatami na truk slovenski delavci vam sledili? ,in se hladili ob njem. Sneg je se-Pod nobeno ceno, — pojte se ka-'veda ostanek od lanske zime, na dit z vašo izobrazbo in z vašim katerega so iztresali pepel tako naprednjaštvom. na debelo, da vsa najhujša vro- In rdeči dopisovalec končuje čina skozi leto ni prodrla do svoje misli z "duhovitimi" bese- njega dami: "Dokler bodo katoličani na svetu, se bodo dogajale vedno take reči". Misli namreč na skoraj šni konec kat. Cerkve, ki bo po njegovi domišljiji v kratkem kar čez noč izginila brez sledu... Ubogo revše! Prepozno ste prišli za celo stoletje. Kje ste bili rdečkarji tedaj, ko so že drugi davno pred vami Cerkev jurišali. In to niso bili mogoče kakšni Barbiči, Jankoviči ali Kočevarji, temveč bili so vsestransko izobraženi prefriganci ki so cerkev Dosedaj prejema v Houghton okraju skupno 278 oseb starostno pokojnino. Oblasti so sklenile ponovno investigirati vse, kateri prejemajo in kateri so vložili prošnje za pokojnino, oziroma starostno pomoč. Ta pomoč se razlikuje od starostne pokojnine v toliko, da se plača resnično potrebnim, kateri so dosegli predpisano starost in ne vsem, ki bi bili vsled starosti u-pravičeni do nje. Radi tega so sklenili ponovno preiskati vsak naskakovali, kar jim ni znanost !ške ostanke jedi in druge nesna- pomagala, so si pomagali še s satanskim navdihom ter skupno ,;kušali Cerkev zjurišati, zagnali so velikanski vrišč in vihar, pošiljali na tisoče in tisoče katoličanov pod giljotino, nazadnje pa so si vsi nosove pobili, oziroma so bili pokončani ne od Cerkve — ampak izdihnili so narodu kar največ koristiti; in'pod krvavo roko svojih lastnih Rev. Slaje se je v resnici tudi po- pristašev — brezbožnežev. Cer-trudil, da nudi svoje najboljše |kev pa še danes stoji, in bo sta- moči narodu v korist; ustanovil je Kat. Izobraževalno Društvo "Adrija", ki je skozi delovalo do njegovega odhoda v Lorain; zbudil je "Orla", ki je spal dolgoletno spanje; kot ljubitelj slovenske pesmi je vnemal in spodbujal pevce pri Cerkvenem zboru "Ilirija" ter se zanimal za vse, kar bi bilo dobro in koristno pri narodnem gibanju. Ampak če bi Rev. Slaje nobene druge zasluge ne imel, ima vendar to narodno zaslugo, da uči in oznanja slovensko besedo, ki žalibog tako hitro izginja; to je beseda ki se čista in nepokvarjena ohranja med narodom. Toda na mesto lepe slovenske besede, se po zaslugi domišljavih rdečkarjev, šopirijo pretirane spakedranke. Zategadelj bi morali imeti rdečkarji že iz narodnega stališča nekoliko obzira za takega narodnega delavca kot je Rev. Slaje, ne pa ga tako surovo napasti. la do konca sveta, kajti zidana Ibližino. ge. Medved povoha okrog kupa in če je kaj kar mu diši, mirno povžije, nakar se zopet odstrani v gozd. Niti malo se ne zmeni za množico ljudi, katera ga opazuje, toda ga pusti v miru prihajati in odhajati. Ker ni znano, da bi bil ušel komu kak udomačen medved, je res čudno, kako se ta žival obnaša ter se nič ne ustraši ljudi, dasi se dosedaj še nihče ni upal preblizu v njegovo zakrenil naravnost preden j in pri tem pospešil hitrost. Do-čim se v koliziji, ki je sledila, ni vozniku truka pripetila nobena večja nesreča, je pa bil mlad par, ki se ie vozil v avtomobilu, kritično r>oškodo-van. Bila sta to neki Rich. G. Novičk, star 24 let, 2330 No. Sacramento ave., in 19 letna Lillian Layton, 632 Roscoe st. Kakor njuni prijatelji izjavljajo, sta se nameravala poročiti, in nič ne vedo, kaj bi bil vzrok temu dogodku. V fantovem žepu so našli papir, na katerem je bilo napisano: "Življenje ni vredno borbe. Prosim, sežgite najini trupli in pomešajte m,ed seboj najin pepel. Najin razum je popolnoma zdrav." Negotovo je, ali jima bodo mogli življenje rešiti. -o- IZSILJEVALEC PRIJET Atlanta, Ga. — V tukajšnjih policijskih zaporih je neki 16 let stari fant, po imenu Frank E. Stephens, ki je po daljšem zasliševanju priznal, da je kriv izsiljevanja. Pred poldrugim mesecem je namreč pisal materi male filmske igralke Shirley Temple, da mu mora poslati $25,000, ako hoče obdržati Shirley. Aretiranec bo oddan federalnim oblastem. -o--- ŠIRITE AMER. SLOVENCA 9' se v mestu vsekrižem postavljajo barikade — komunisti so dvignili glave. Takoj je prišel ukaz, v polni bojni opremi smo morali na cesto. V naskokih in spopadih smo morali rušiti postavljene barikade. Prve žrtve so padle. Ni jih bilo malo. Komunisti so se odločno, dejal bi, zagrizeno branili. Toda pred nami so imeli poseben strah, kajti tujska legija je pri domačinih Špancih zelo osovražena." ŽENSKI "ŽELEZNI POLK" V SEVILLI — POVSOD BARIKADE "V teh bojih so se tudi ženske borile kakor moški. Ko si jo videl od blizu, si šele spoznal, da je ženska. Tako so se že privadile bojevanju, da je ni bilo kar nič prepoznati od moških. V Se-villi je n. pr. nastopilo proti nam kakih 600 žensk, ki so bile oborožene s francoskimi puškami. Te so tako izdelane, da se lahko polnijo z 8 naboji, dočim smo mi imeli v tem oziru slabše "Mau-ser"-ejeve puške, v katere je mogoče spraviti naenkrat le pet na-bojev.Boj s temi ženskimi vojaki je bil precej trd, kajti bile so dokaj trmaste, pa ne samo to, tudi bojevite so bile. Dve dolgi uri smo se tu streljali, to se pravi toliko časa, dokler niso popadale vse ženske. Nekaj časa so trupla ležala kar na bojišču, saj ni bilo žive duše, ki bi si jih upal dotakniti ali celo ukrasti in pokopati. Dovolj so se nas bali, da BOŽIČNI IZLETI v JUGOSLAVIJO PARNIKI IZ NEW YORK A: DENARNE P0ŠILJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: EUROPA. . NEW YORK HAMBURG BREMEN . 5. decembra 10. decembra 15. decembra 16. decembra Urzi vlak ob BREMEN in EUROPA v Breme rha ven za jamči udobno potovanje do Ljubljane. Izbornc železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. Randolph St., Chicago, III. P, HAMBURG - AMERICAN LINE i NORTH QERMAN LIOVD Dinarji: Za $ 2.55........... 100 Din Za S 5.00............ 200 Dm Za $ 7.20............ 300 Dm Za $ 9.55_________ 400 Din Za $11.70............ 500 Din Za $23.00............1000 Din Lire: Za $ 4.65.............. 50 lir Za $ 9.00................100 It Za $43.00................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite....$ 5-75 Za $10.00 pošljite—-$10.85 Za $15.00 pošljite—$16.00 Za $25.00 pošljite—$26.10 Za $40.00 pošljite....$41-25 Za $50.00 pošljite—$51-50 Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JEPJCH CV pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cen-aak Road, CHICAGO, ILL. ANDALUZIJA SREDIŠČE KOMUNIZMA "Kamorkoli smo prišli, smo videli požgana polja. Ko smo se v neki vasi ustavili, smo se seveda zanimali, zakaj vse to. Povedali so nam, da se je med malimi kmeti, ki so v teh pokrajinah na jugu, zlasti pa v. dolini reke Quadalquivir, torej v Andaluziji, močno razširil komunizem. Ti ljudje so bili v vseh časih največji reveži, ker je bila zemlja last veleposestnikov in plemeni-tašev, malega kmeta preje sploh poznali niso. Agrarna reforma pod republiko je tem ubogim kmetom dala zemljo. Letos pa so komunisti organizirali tukaj posebne vrste štrajk. To je bil začetek upora generala Franca. Ko so namreč tega dne začeli kmetje kar na debelo požigati svoja polja in vse svoje pridelke in zraven izklicevati komunizem, je general Franco izprevidel, da je prišel s tem za njega prav poslednji čas, da uresniči svoje načrte, ki so stremeli za tem, da Španijo očisti komunizma. Iz tega se je rodil ukaz, da moramo na ulice Seville in nato dalje." "Povedati vam pa moram, da nikoli nismo vedeli, kam bomo naslednji dan prav za prav krenili. Naše legija se je razdelila v kolone, ki so raztegnjeno kri-žarile po Andaluziji. (Dalje prih.) -o- Čitajte oglase in podpirajte tiste, ki podpirajo katoliški se lahko z vsakim tako zgodi, če list "Air.er. SlovenecV NAROČILA ZA STENSKI KOLEDAR SPREJEMAMO DO 1. NOVEMBRA 1936. Razveselite zopet Vaše drage domače v starem kraju s stenskim koledarjem "Amer. Slovenca" za leto 1937. Znano je, da so v starem kraju zelo veseli stenskih koledarjev "Ani. Slovenca" vsako leto. Tam v taki obliki stenskih koledarjev ne izdajajo, zato ga imajo še toliko rajši. Vsako leto ameriški Slovenci naroče veliko število naših koledarjev svojcem v stari kraj in vsako leto se jim oni iz stare domovine zahvaljujejo zanj. Napravite jim to veselje zopet letos! Da bo mogoče ustreči vsem, ki bi koledar v stari kraj radi naročili, istega oglasimo že v naprej in jih bomo tiskali v ta namen le toliko več, kolikor bomo v ta namen sprejeli naročil. Naročila sprejemamo samo DO 1. NOVEMBRA 1936 in se na poznejša naročila ne bomo mogli ozirati. Zato kdor hoče, da s svojim naročilom ne bo prepozen, naj stenski koledar za stari kraj gotovo naroči do 1. novembra. Takoj na to bo šel koledar v tisk in naročil ne bo mogoče sprejemati več. Koledar stane s poštnino vred 20 centov kar lahko pošljete v znamkah ali gotovini na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Stran 4 »AMERIKANSKI SLOVENEC 1 Sobota, 19. septembra 1936 i..'....... "•■t'"'1........................■..■^ii ...............................................»'»H* f USODNA Z ENA Ivan Slivnik. ....»»»»»»»"»»»M«««««*«« V teku razgovora- je videl Viktor le to, da se je iskril višnjevi kamen v njegovem prstanu jasneje in čisteje nego katerikoli-krat doslej. Resnično in živo mu je bilo žal, ko je Romana naposled vstala in s tem prekinila pomenek. S toplo spoštljivostjo se je poslovil od nje. Odšla je, in Trtnik je ostal sam z Bea-triko. Janko je bil že zdavnaj pri svojih knjigah, in tudi gospa Sibila se ni bila vrnila v salon. Beatrika se je zlovoljno ukvarjala z brezpomembnim vezenjem, čigar edini namen je bil, uveljaviti njene lepe roke. Viktor je stopil k nji. "Tako marljiva, Beatrika?" je dejal ter pritegnil stol in sedel. Z ljubko zamerljivim obrazom se je ozrla vanj. "Kaj pa mi še preostane razen tega dolgočasnega ročnega dela, ako se spušča moj mnogostranski striček v puste poslovne razgovore s še bolj pusto Romano in nima prav nič več časa zame?" Tisti hip je zagledal Viktor v zrcalu gospo Sibilo, ki se je pojavila med vrati za njegovim hrbtom, pa se je takoj spet tiho umeknila, videč, da sedita Viktor in Beatrika sama. Neudobno čuvstvo se ga je polastilo. V tem tihem umiku je bil očividen in prozoren namen, ki mu ni ugajal. Raztreseno je odgovoril Beatriki. Dekle se je vzravnalo in reklo karajoče: "Ali si še vedno v mislih pri svoji kupčiji, Viktor? Povsem narobe mi odgovarjaš." Viktor je gledal ta hip na prstan in zapazil v svoje začudenje, da je dobil kamen spet tisto kalno, mlečno barvo. In zdaj je pogledal Beatriki v obraz. Topot je jasno razločil odurno potezo, ki mu je bila ostala doslej prikrita. "Oprosti — pravkar sem premišljal o prečudnih silah prirode." "Kako si se spomnil nanje?" Pogledal jo je pazljivo. "Saj veš, da sem bival delj časa v Indiji." "Da, vem." "Indija je dežela čudes, Beatrika. Tam najdeš ljudi, zelišča in kamne, ki se odlikujejo z nenavadno, skrivnostno močjo." Ustrašila se je, misleč, da hoče nadaljevati obširni pogovor, ki ga je imel poprej z Romano o indijskem rastlinstvu. Rajši bi se bila podala na kako bolj osebno polje. "Res?" je vprašala. "Da, jaz na primer sem slišal o čarobnem prstanu, ki ga je dobil oče mojega Kalute od nekega Brahmana. Moj sluga pripisuje temu prstanu čarobno moč, da naznanja svojemu lastniku, ali občuje s poštenimi ali nepoštenimi ljudmi, ter kaže, ali mu govore resnico ali ne." Beatrika se je porogljivo zasmejala. "'Ah, veš kaj, meni se zdi, da je tvoj Ka-luta slepar." "Motiš se, resnicoljuben poštenjak je, ki ponosno prezira sleherno laž. In trdno je prepričan o čudežni moči tistega prstana." "Nu, jaz se prav gotovo ne bi dala prepričati o nji, in zelo pametno se mi zdi, da V resniqi takšnih prstanov ni!" "Zakaj se ti zdi pametno?" "Tak prstan bi vendar lahko napravil mnogo zla. In kakšen mik bi še imelo za nas življenje, če bi videli vsakomur v srce? Ali se ne zdi tebi, da bi bilo potem dolgčas na svetu?" "O, jaz pa menim, da bi bilo kaj zanimivo imeti tak prstan." Beatrika je skomignila z rameni. "Ne! Prav, prav dobro se mi vidi, da takšnih prstanov ni!" "Mar tudi ti kaj skrivaš, da se bojiš takega prstana?" Nejevoljno je zmrdnila z obrazom. "Ah, Viktor, tako čuden si nocoj — ves drugačen kakor navadno." Vprašujoče jo je pogledal. "Ali imaš res skrivnosti pred drugimi ljudmi?" je ponovil trdovratno. Ošinila ga je z žarkim pogledom, ki naj bi ga bil pripravil ob ves srčni mir, pa ga je navdal le še z večjo grozo pred njeno ležnivostjo. "Ljubi Viktor, mlado dekle ima časih na tisoče sladkih skrivnosti. Ce si mislim, da bi imel ti tak prstan in bi mi videl z njegovo pomočjo na dno srca — joj, Bog nebeški!" Viktorja je navdala mrzla radovednost, kako daleč pojde Beatričina laž. "Ali bi videl tam tako strašne stvari," je vprašal s čudnim poudarkom. Vzdihnila je in ga pomerila s sladkim, očarujočim pogledom. "Ah, ljubi Viktor — tako me ne smeš izpraševati. Saj ti že itak izblebečem preveč tega, kar žije in klije zate v mojem srcu. Kadar govorim s teboj, se ne morem prav nič obvladovati. Mama pravi vedno, da sem vse preveč nagle narave. Vsaka hlimba mi je tuja in nemogoča, ne morem se zatajevati. In vendar moramo uboga dekleta skrivati marsikaj in ne smemo vedno pokazati, kako nam je pri srcu. Vi možje ste v tem pogledu srečnejši. Ah, ne vem, kaj bi rekel, da mi vidiš v srce." To rekši je sramežljivo pobesila oči, kakor bi morala skriti svojo dušo, in je nagnila glavico nalik rosni cvetlici. Tako je sedela in čakala odrešilne besede. Razločneje pač ni mogla govoriti! Lov na Viktorja se ji je dozdeval vsak dan težji in napornejši. Prilik, ki naj bi mu izvabile priznanje, mu je bila dala pač res dovolj, ne glede na zvesto pomoč, katero ji je izkazovala mati pri njenem podjetju. Že nekajkrat je mislila Beatrika, da je dospela na cilj svojih želja, in vselej se je ukanila. Vzlic temu je vse do nocojšnjega večera trdno zaupala v svoj uspeh; zdaj pa je mahoma začutila, da je izginila tista brezpogojna gotovost bogve kam. Nekaj nepojmljivega jo je navdajalo s tesnobo in nemirom. Trenutje je bilo vendar takšno, da Viktor ni mogel drugega nego govoriti. Vse izhode mu je bila zastavila in ga spravila brezobzirno v položaj, iz katerega ni bilo rešitve. Ali se mu razveže jezik ali ne? Viktor je molčal. (Dalje) --o- V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!" TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna, — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere Ima v zalog) naša knjigarna: AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana ________ 88c BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski]. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana.......................... 60c Mehkovezana ................................ 40c BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani 30c CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 75c ČIGAVA SI? spisal Slavko Slavec. Nova knjiga, broširana, 162 str. Povest iz sodobnega slovenskega življenja in vse skozi zanimiva ........................... 65c ČRTICE, spisal Fran Ksaver 160 strani ...................................... 7.5c Meško, trdo vezana knjiga z DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 2S6 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse ^kozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ...............................$3.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest ........................................-......... 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja ........................................$1.00 FABIJ0LA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c 2-INŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive Črtice, novele in povestice ispod spretnega Finžgarjevega peresa ........................................................$1.50 FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c GLAD, 53. zvezek Splošne knjižnice. Povest iz švedskega življenja, ki slika socialne razmere. Trdovezana knjiga 239 strani....$1.25 GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 40c GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja. Brošura z 270 strani....................$1.00 GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgod- I ba. Brošura z 317 strani .....------$1.25 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot najbolje slovenske poveš'i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ..............................................$5.00 IZBRANI SPISI, DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ............................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle- menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 9trani 50c IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 9trani............ 80c IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finžgar, trdo vezana knjiga z 286 strtni............$1.60 IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.30 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani ......................... 60c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 »trani. Obe jako zanimive .................„.$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-ljica za mladino ............................ 30c JAROMIL, češka narodna prav- jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50 JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30> strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbrani!« spisov je 10 zve/kov, vsak po................$1.00 IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani .............................................. 75o V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Sinukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestne- sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KMEČKI PUNT, A. Senoa. Povest, opisuje boje hrvat. na-• roda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani .....................i:...............$100 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-dulfa, vojvode.. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Boiura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25 KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00 KRIŠTOF DIMAC, J. London. Trdovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu .........I......................................$1.50 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po ............................ 65c 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela'; vsak stane ...................................... 60c KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Er- mite. Trdo vezana knjiga..........$1.25 Mehkovezana knjiga ..................$1.00 KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja .................................. 65c KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.... 75c KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani ........................................$1.00 KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25 PISANO POLJE = I J. M, Trunk Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS Iveri. Dosti slin je moralo biti ne samole v levičarski Španiji, ampak dosti tudi slovenskih in amerikanskih slin. ko ti sli-narji čitajo, kar razerlaša vlada v Madridu, da so samole le sestram Sv. Vincencija zaplenili nad 26 milionov dolarjev v delnicah in nešteto diamantov in biserov in.. 92 61okov in še več, da bo še več slin. Saj niste od danes, da bi ne poznali teh antiklerikal-oev. Ako so sestre kaj imele, tudi amerikanske univerzitete imajo do sto miljonov "ustanov," so imele sestre vse to za zavode, in v teh prihajajo v poštev najrevnejši sloji. Zdaj, ko je konfiscirano, se ti reveži lahko pod nosom obrišejo, sline imajo drugi, in še nekaj več imajo ti drugi, ker pri vsaki cerkveni — konfiskaciji, izgine ta — tatvina v žepih zasebnikov, ki znajo biti poleg "auf Nimmer-wiedersehen." kakor pravi Nemec. Se poznamo. Vsota je pa na sebi goro-stasna. Antiklerikalci imajo vrlo velike oči. Pri Sv. Križu v Beljaku sem imel izobraženega soseda. Tam je božja pot, v kapelici podoba križa, in to in ono, kakor pač na božjih potih. Že kot otrok in dijak sem videl vse to, ki je bilo oikoli podobe razobešeno. Pa mi je ta sosed omenil, da visijo tam skoroda — miljoni. Osupnil sem. Naneslo pa je, da je nekdo daroval lepo iz-brušeno steklo za okvir, moderno delo, kakršnega prej niso izdelovali. Treba je bilo okvir odpreti. Poklical sem ključarje, da so priče. Vse skupaj je bila — šara, nekaj srebrnih src, par verižic iz mačjega zlata, kaka — medalja brez vrednosti.. Niti par kron vrednosti, ako bi se prodalo, pa je sosed cedil po — miljonih sline. Malo uravnali smo, in dejali nazaj. Ko sem bil že v Ameriki, je nekdo vlomil v ta cerkveni šac, ne vem, če so mu prišli na sled, vsekako ga greva vse delo pri vlomu ali pri ričetu ali tudi brez ričeta, še za kak pošten zajutrek ni bilo... in vsaj pri vlomilcu nobenih slin več, pri drugih pa se je kar cedilo, celo pri drugače pametnih ljudeh. Le požirajte, saj vam lahko zmanjka kaplja vode, ;e veste, kje je to. JUDJE OBHAJAJO NOVO LETO Washington, D. C. — Ta četrtek so obhajali Judje svoj novoletni praznik, ki ga imenujejo Roš Hašanah in s katerim pričenjajo 5698. leto svojega štetja. Ob tej priliki je Roosevelt kot predsednik sporočil svoj pozdrav judovskemu prebivalstvu v Ameriki. Poleg vašega naslova In imena je datum, kedaj vam na •očnina poteče. Obnovite na-očnino pravočasno. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. DR. H, M, LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL. ZAHVALA So. Chicago, 111. Nikoli bi si ne bila mislila, da se mi bo kaj takega pripetilo, kakor se mi je letos na Delavski dan dne 7. septembra popoldne. Moj sin Frank in njegova soproga sta me povabila, naj pridem za ta dan k njima, ker sta ravno doma, pa da bomo en popoldne preživeli zopet skupaj. Nisem hotela odreči tej prošnji, zato sem se odpravila in šla. Nič nenavadnega se mi ni zdelo, toda komaj sem stopila v hišo, sem vsa presenečena obstala, ko sem zagledala, da je tam vsepolno znanih obrazov. Kaj naj rečem drugega, ko da sem se zares prestrašila in šele po dolgem času prišla zopet k sebi in jih začela pozdravljati, vsak izmed teh je pa imel za me prijazno besedo in voščilce za moj rojstni dan. Ne vem na kak način bi se najlepše zahvalila vsem skupaj za to veliko prijaznost in presenečenje, ki so mi ga izkazali. Drugega skoro ne morem kot to, da se vsem najlepše in iz srca zahvalim za vse in vsem, kateri ste bili tam in kateri niste bili, pa ste se me spomnili. — Najlepša hvala mojemu sinu Franku in njegovi soprogi, ki sta z Mrs. Marto Košir vse tako izpeljala in povabila prijatelje ifl prijateljice: Mr. in Mrs. Vrbek, Mr. in Mrs. Pete Condela, Mr. in Mrs. Bajuk, Mr. in Mrs. Cerne, Mr. in Mrs.. Skul, Mrs. Magajna, Mrs. Ziherle, Mrs. J. Franko, Mrs. Benkovich, Mr. in Mrs. Lustik, Mr. in Mrs. Konda, Mr. in Mrs. Salokar, Mr. in Mrs. De-jak, Mr. in Mrs. Peterlin, Mrs. Smrekar, Mrs. Bogus, Mrs. Hafner, Mr. in Mrs. Jarkovec, Mr. in Mrs. F. Teringer, Mrs. Span, Mr. in Mrs. Tisol, Mr. Grmek, Mr. Popovich, Mrs. Burke, Mrs. Shifrer, Mr. in Mrs. Pucel, Miss Popovich, Mrs. Likovich, Mrs. Žagar, Mrs. Juvančič, Mr. in Mrs. Košir in Mr. in Mrs. J. Pa-gliero. Vsem najsrčnejša hvala in Bog plačaj. Nikdar ne bom pozabila tega dne, niti vas dragi prijatelji in prijateljice, za vedno mi boste ostali v najboljšem spominu. (Ogl.) Mrs. Mary Teringer m sffl Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebdv smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 m