CELJSKI TEDNIK OLA8ILO >aodročja Pokazali svoje najboljše živali. Obenem Pa bo okrajna razstava rodovniških kobil in žrebcev, p^vič v večjem ob- segu za ves okraj. Na Kmetijski šoli bodo razstavljali poljedelci. Prav tam bodo prikazali na razstavi najprimer- ^lejši. način krmljenja živine vseh vrst. Kmetijske stroje in orodja bodo poka- zali proizvajalci teh strojev in pod- jetja. Aktivi mladih zadružnikov bodo so- delovali na teh razstavah ločeno s pro- izvodi svojega dela. Popoldne bodo videli obiskovalci tek- movanje trakto>ristov v oranju in spretnostni vožnji. Najzanimivejša toč- ka bodo verjetno konjske dirke. So- delovali bodo ladružniki s kmečkimi konji, republiška žrebčarna Pragersko in Klub za konjski šport iz Celja. Tek- movali bodo v hitrostni vožnji, ja- hanju in preskakovanju prepon. Sentjurčani pričakujejo številen obisk živinorejcev in ljubiteljev konjskega športa. Deset let dela prosvetnega društva v Mozirju Prosvetno društvo v Mozirju je usta- novila OF leta 1946. Društvo je v svo- jem desetletnem obstolju naštudinalo nekaj večjih in zahtevnejših del, kot Veliko puntarijo. Celjske grofe, Mi- klovo Zalo, Gospo ministrico, Rokov- njače itd. Vse te igre je občinstvo spre- jelo z velikim zadovoljstvom. Člani prosvetnega društva so gostovali tudi v drugih krajih. Društvo je v času mozirskega fcra- je-mega praumiika praznoTalo »toj« de- setletnico. Ob tej priliki so uprizorili dramo Ivana Cankarja »Kralj na Be- tajnovi«. Gledalci so napolnili dvorano telovadnega doma do zadnjega kotička. Vsi so bili z igro zelo zadovoljni. Po- sebno so presenetili nekateri mladi igralci, ki so prvič nastopili. V skloipu Prosvetnega društva deluje tudi knjižnica, ki je ena najboljših v mozirski občini. Društvo posveča vso pozornost tudi Ljudski univerzi. Celjski gasilci so svečano proslavili 85-letnico svojega društva To nedeljo je Prostovoljno gasilsko društvo Celje svečano proslavilo po- memben dan — 85-letnico obstoja in požrtvovalnega dela svojega društva. Poleg zastopanih gasilskih društev Ob- činske gasilske zveze, so se jubilejne slovesnosti udeležili tudi sekretar Mest- nega komiteja, tovariš Cveto Pelko, podpredsednik Občinskega ljudskega odbora Celje, tov. inž. Štrukelj, zastop- nik Okrajnega odbora ZB, tov. Merčan, zastopniki OLO, Okrajnega odbora So- cialistične zveze delovnih ljudi, zastop- niki TNZ ter FAZ, RK, Reševalne po- staje in drugi. Republiško gasilsko zve- zo je zastopal tovariš Smodej iz Sev- nice, Okrajno gasilsko zvezo pa višji gasilski častnik tov. Bovha iz Šoštanja. Na dopoldanski svečani seji je go- voril o zgodovini celjskega gasilstva predsednik društva, tovariš Jože Kunej. Zatem so bila kot priznanje za dolgo- letno požrtvovalno delo v društvu po- deljena odlikovanja najzaslužnejšim članom. Za 20 let uspešnega in požrtvo- valnega dela v društvu sta bila odliko- vana tovariša Spes Tone in Jezernik Stane. Priznanje za 15-letno sodelova- nje so prejeli člani Mozga Avgust, Ko- lenc Ivan, Culk Filip in Umek Ivo, za 10-letno sodelovanje pa so bili odliko- vani Tomažin Dominik, Pasero Ivan, Goršek Rudi in Kolenc Angela. Poleg tega je 30 zaslužnih članov prejelg diplome za svoje uspešno delovanje v gasilskem društvu. Prostovoljno gasilsko društvo Celje je ob tej priliki dobilo diplomo od Okrajne gasilske zveze, ker si je pri uspešnem tekmovanju gasilskih dru- štev okraja Celje priborilo prvo mesto. Sledilo je pripenjanje spominskih trakov na prapore. Na društveni pra- por so darovali spominske trake: Ga- silska zveza LRS, Okrajni ljudski od- bor Celje in Okrajna gasilska zveza Celje. CNadaljeranje na drugi etrani) Na proslavi 85-letnice obstoje. gasilskega društva v Celju se je zbralo veliko število članov gasilskih čet, političnih in društvenih funkcionarjev ter meščanov Celjski gasilci so ob jubileju priredili tudi veliko gasilsko vajo, pri kateri so sodelovali gasilci Obč. gasilske zveze z vso razpoložljivo mehanizacijo V SLOVENSKIH KONJICAH SO POSVETILI VSO SKRB IZOBRAZBI ODRASLIH Odbor konjiške Svobode je na svoji seji, ki je bila pred nedavnim, razprav- ljal o delu društva in njegovih sekcij v bližnji zimski sezoni. Največ pozor- nosti posvečajo izobraževanju odraslih predvsem delavcev in članov raznih or- ganov delavskega in družbenega uprav- ljanja. V ta namen nameravajo usta- noviti posebno šolo, ki bo trajala od oktobra do konca marca prihodnjega leta. OdbQr je že izbral tudi več pre- davateljev iz vrst prosvetnih delavcev, za udeležbo pa bodo morale poskrbeti razne politične organizacije, predvsem ZK, sindikati in organizacije SZDL. Tudi dramska sekcija namerava pri- praviti več prireditev za zimsko se- zono, i>a tudi nekaj gostovanj je pred- videnih. Glede na to, da bo posebna izobraževalna šola za delavce, ljudska univerza letos ne bo imela toliko pre- davanj kot lani. O vsem tem bodo raz- pravljali še na društvenem občnem zboru, ki bo oktobra ali v začetku no- vembra. L. V. Veličastna proslava 20. obletnice velike tekstilne stavke v Kranju Slavnostni govor je imel tovariš Franc Leskošek-Luka v nedeljo so na izredno svečan način proslavili 20. obletnico velike tekstilne stavke v Kranju. Na slavnostnem prostoru na Rupi pri Kranju se je zbralo več kot 40.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije. Med številnimi uglednimi gosti je bil tudi član Izvršnega komiteja CK ZKJ in pokrovitelj proslave tovariš Franc Leskošek-Luka, ki je v svojem govoru obudil spomin na veliko stavko tekstilnih de- lavcev Slovenije pred dvajsetimi leti, prikazal revolucionarne spre- membe po dvajsetih letih in opozoril na nadaljnje naloge za iz- boljšanje družbenega standarda. Udeleženci zborovanja so v pozdravni brzojavki republiškemu odboru sindikata tekstilnih in usnjarskih delavcev predlagali naj bi 20. avgust postal praznik tekstilnih delavcev Slovenije. Predsednik republike tov. Tito je poslal udeležencem proslave v Kranju pozdravno pismo, v katerem je med drugim dejal: »Časovno je dvajsetletno obdobje kratko, toda če vemo, da so se v tem času v Jugoslaviji zgodile takšne revolucionarne spre- membe, da so naši delavci iz izkoriščanih postali upravljalci tovarn in podjetij, potem je to za nas res zadosten vzrok, da se s ponosom spominjamo naše preteklosti in da z vero in optimizmom gledamo v prihodnost.« STRAN 2 21. SEPTEMBRA 1956 — Štev. 38 POGLED PO SVETU Aristoteles je že dejal, da je človek bitje, obdarjeno z razumom, pa kljub temu ni pametno. Nekako podobno pra- vijo o človeku tudi kitajski modrijani. »Iščem krdilja v človeku — vladarja nad samim seboj,« je rekla Frideriku Viljemu IV., ki v jezi ni vedel, kaj dela, njegova žena. Tako bi danes lah- ko rekli tistim zahodnim mogočnja- kom, ki tirajo svet na rob vojne, ne meneč se za nesrečo človeštva, ki bi jo vojna s seboj nosila v hujši meri, kakor si le kdo more predstavljati. Poldrug mesec vznemirja svet sueško vprašanje. Suez, najvažnejša vodna pot na svetu, kakor ga je imenoval Eden v svojem znamenitem ekspozeju v pre- teklem tednu! Ustanovna listina Zdru- ženih narodov, atlantski sporazum med vojno, toliko slavljeni ideali svobodne- ga sveta, miroljubnost, vse to je za angleško in francosko vlado prazna pe- na v primeri s koristmi, ki sta jih iz- gubili z nacionalizacijo sueškega pre- kopa. Res ima prav Macchiavelli, eden od idejnih temeljev meščanstva, ko pra- vi, da sin lažje prenese očetovo smrt kakor pa izgubo premoženja. Last, oblast in čast, tri stvari, zaradi kate- rih so velesile pokazale svoj pravi obraz, ne prvič v zgodovini. Zaradi ko- lonialne lasti in oblasti se je zgodilo, da so francoski socialisti pod vodstvom Molleta in Pineauja zavzeli enako sta- lišče kakor desno, najreakcionarnejše krilo angleških konservativcev. Samo kdor ne pozna človeka, se temu čudi. Kdor pa lahko z antičnim mislecem reče — nihil humanum alienum (nič. človeškega mi ni tuje), ta utegne raz- umeti še kaj drugega. Povzemimo nekaj dejstev: Naser je odbil Dullesov predlog 18 držav o med- narodni kontroli nad prekopom. Dulles je izjavil, da je nad Egiptom razočaran, Eisenhower pa je Angliji in Franciji priznal pravico do uporabe sile, če se izčrpajo vsa miroljubna sredstva za re- šitev sueškega spora. Angleški premier Eden je odel v diplomatske fraze enega najbrutalnejših ultimatov v zgodovini. Ne mara nobenih pogajanj, ni proti Egiptu pač pa proti Naser ju in arab- skemu nacionalizmu. Zato predlaga ustanovitev nove sueške družbe, ki naj b\ se imenovala Zveza uporabnikov Sueškega prekopa, v kateri bi imel Egipt podrejeno vlogo. Pristojbin od prometa ne bi dobil, ampak samo od- škodnino, z drugo besedo, ta zveza bi bila nekak kolektivni imperializem na stični točki med Azijo in Afriko, ne- kaka mednarodna okupacija egiptov- skega ozemlja. Eden ne upošteva kon- struktivnega stališča Egipta, ki je pri- pravljen na revizijo carigrajske kon- vencije iz leta 1888 o prekopu, marveč je v preteklem tednu obenem s fran- cosko vlado pripravil in izvedel »po- membne« sklepe, ki so ena sama grož- nja in izzivanje naroda ob Nilu. Repatriacija francoskih in angleških državljanov iz Egipta sicer slabo po- teka, vendar je važen element v živčni vojni proti Egiptu. Angleški minister in predsednik Sueške družbe sta skle- nila odpoklicati vse angleške in fran- coske pilote, ki jih je preko 100, dalje vse inženirje, ki jih je preko 200, vse zato, da bi zastala normalna plovba po prekopu in se s tem ustvarila pretveza za nadaljnje ukrepe vojaške narave. Nadaljuje se gospodarski pritisk, tako da je Egipt usmeril svojo trgovino na Vzhod, na Kitajsko, SZ, Japonsko in Indijo ter se že moral odreči uvozu standardnih ljudskih potreb. V živčno vojno spadajo težki incidenti na jor- dansko-izraelski meji in koncentracija turške vojske na sirijski meji. ZDA se sicer spogledujejo z deljenim mne- njem, vendar obljubljajo posebne kre- dite državam, ki so utrpele škodo za- radi nacionalizacije prekopa in svetuje zdhodnim državam, naj grade super- tankerje, ki bodo vozili okoli Rta dobre nade, Francozom pa so jih nekaj že posodili. Kljub temu število ladij na prekopu v preteklem tednu ni bilo manjše od povprečja zadnjih šestih mesecev, do- segli so celo višek — 50 ladij v enem dnevu. Francoski socialisti so res v zadregi. H korenitemu reševanju francoske uni- je se ne morejo spraviti. V Evropi jih plaši nemška remilitarizacija, zato so proti odhodu angleških in ameriških čet iz Evrope, v Afriki pa se trmasto drže starih in zastarelih stvari, tako da so se s svojim nastopom pri sueškem sporu Arabcem še bolj zamerili. Od Gibraltarja do Adena imata danes nek- danji največji kolonialni carstvi proti sebi najbolj naravna nacionalna arab- ske. čustva, tista, ki jih je zanetil ka- pitalizem in jih do nerešljive zagate razpihal imperializem. Ce so se Arabci odločili svobodno živeti, je ni sile, ki bi jim to mogla preprečiti, najmanj pa imata to moč angleški in francoski kolonialni vojak. »Če bodo Suez Egiptu vzeli, to ne bo konec težav, temveč šele zalčetek«, je dejal Naser. Ali an- gleški štab računa z Blitzkriegom ka- kor pokofni in živi vojni zločinci? Zoper Edenovo in Molletovo politiko pa ni samo svetovno javno mnenje, marveč tudi angleška laburistična opo- zicija ki so jo konservativci komaj preglasovali. Zoper njo je tudi naj- večji. ud Commonwealtha, Indija. Nehru je takoj odklonil Edenov ekspoze in njegov predlog za ustanovitev nove sueške družbe. Za Indijo bo šel s sim- patijami svet, ki se je zbral v Bandun- gu, in še marsikdo. Prav je imel vod- ja laburistov Gaitskell, ki je očital EdenUj da je zapravil ves moralni ka- pital, ki ga je pridobila Anglija v drugi svetovni vojni, prav tudi Bevan, da je politika angleških konservativcev na Cipru rezultat bolne psihologije. Kajti ravno psihoanaliza pravi, da je človek sam sebi največji sovražnik (Man Against Him self), človek z bolestnim, histeričnim značajem, ki mu ni nikoli dovolj časti, ugleda in prestiža. In ko nas mami duh zgodnje jeseni, ko gre v deželo čas, pretkan s srečo in žalostjo, z upanjem in spominom, poln zelene miline in jesenske rume- nine, bi bili srečni, če bi se vsemu temu mogli umakniti kakor kitajski Hsin Chichi z besedo »Ti zlata jesenska ura!« Vsaj za hip. T. O. TROJANSKI KONJ ATOMSKE DOBE V Londonu se pripravljajo na »preizkušnjo« svobodne plovbe po Sueškem prekopu. Nameravajo poslati konvoj ladij, ki jih bodo spremljale vojne ladje »za vsak slučaj« OSLUGE DAVNE PRETEKLOSTI ali od kod so bentonitne gline Zadnjikrat smo pisali o velikih zalogah bentonitnih glin na pod- ročju našega okfaja. Izkoriščanje teh glin daje možnosti za razvoj nove gospodarske panoge. Ra^ziskave so pokazale, da je pod zemljo v na- šem okraju veliko te iskane rude, ki jo deloma že izkoriščajo, bržčas pa bo v razmeroma kratkem času izkop »sivega premoga« zavzel vedno večji obseg. Toda o načrtih tokrat ne bomo pisali. Naš namen je, da zabeležimo nekaj podatkov o nastanku te rude in o njeni uporabi. VULKANI SO BRUHALI V MORJE PEPEL... Bilo je približno pred petindvajset milijoni let. Večji del naše današnje domovine je bil takrat še morsko dno, ki je butalo ob skale današnih naj- višjih vrhov, takrat seveda otokov. Naš planet je bil še neustaljene površinske cblike. Zemeljska skorja je bila ve- liko tanjša in žareča lava njene no- tranjosti je silila na vseh krajih na dan. Večina otokov je bila vulkanskega značaja. Močni vulkanski izbruhi so dvigali pod oblake vuilkanski pepel. Ta pepel je bil lahek in je dolgo časa lebdel v ozračju, potem pa v množinah padal v vodo. Ta prah se je sesedel na morskem dnu in se pod pritiskom vode spreminjal v kamenino. Zato je bilo treba seveda milijone in milijone let. Šele nekako v drugi polovici na- stajanja te iskane kamenine današnje- ga časa so se na površju zemlje po- javila bitja, to so bili predniki današ- njega človeka, ki tako vneto išče po- trebne snovi iz osrčja zemeljske skorje. Tako so v tistih časih nastajali debeli skladi sivkaste kamenine, ki jim je človek dal ime g r o h. Pri nas so vulkani, morda Smreko- vec, Komen ali travnik bruhali lavo in pepel, ki se je vsedal v morskih globinah današnje celjske kotline, na Kozjanskem, na Dolenjskem, da celo pod vznožjem nekdanjih gorenjskih vulkanov. V današnjem času, ko je preteklo četrt milijarde let od nastajanja te rude. je človek spoznal vrednost sivega groha, okamenelega vulkanskega pe- pela, ki je ... ...IZREDNO VAŽEN ZLASTI ZA DANAŠNJI RAZVOJ PROMETA. Groh je ležal, kot smo dejali, na morskem dnu. Morja so se začela umi- kati proti vzhodu. V kotlinah se je začela mešati površinska voda z mor- sko in velika jezera so izgubila svoj slan značaj. Potoki in reke so prina- šali obilo mineralnih snovi in pri tem mešanju je iz groha nastajal boljši ali slabši bentonit. To je bilo odvisno od tega, kako je prihajala z magnezijem obogatena voda v stik z grohom. Geo- logi znajo povedati še celo vrsto formul in kemičnih sestavin, ki so vplivale na nastanek bentonita, na njegovo večjo ali manjšo vrednost. Za nas je važno, da je pod našimi nogami ogromno tega okamenelega in od največjega kemika — prirode — »predelanega« vulkanskega prahu. Na nekaterih mestih v okraju so zlasti izredno globoke plasti. V bližini Celja so vrtali nad 70 metrov globoko, pa še niso prišli skozi plast bentonitne rude. Kako se je zgodilo, da je v bližini Celja eno izmed najmočnejših naha- jališč izredno aktivne rude, ki je po- sebno iskana za rafinerije nafte. Le- žišče je bilo najdeno leta 1955 in takrat tudi odprto. Prištevajo ga med naj- bolj bogata nahajališča v Evropi. Raz- rreroma nerazvit izkop tega nahaja- lišča preskrbuje veliko rafinerijo na Reki, medtem ko bo v bodoče ta ruda odhajala predelana tudi v izvoz. To ni nič čudnega, saj smo v dobi veli- kanskega razmaha v prometu. Rudo predelujejo v tovarni »Metan« v Ku- tini na Hrvaškem. Brez dvoma je ta tovarna nekoliko od rok, toda ko je bila postavljena, še ni bilo popolnoma znano, da je v bližini Štor najboljši bentonit in da je domala ves okraj »podložen« s .tb rudo. V bližini Stor je raziskovalno, in eksploatacijsko delo za pridobivanje bento- nitov in aktivne zemlje v polnem teku. Bentonite kopljejo tudi drugje v okolici Šentjurja. Na sliki vidimo odkop plasti aktivne zemlje, ki sodi med najboljša nahajališča v Evropi. V roki vidimo tudi obe iskani rudi. Manjši kos je aktivna zemlja, ki je potrebna za rafinerije nafte, večji pa bentonit. PRIHODA JE PRISKOČILA NA POMOČ PASIVNEMU KOZJANSKEMU Bentonit je ruda, ki je uporabna na raznih področjih. Tako ga rabijo rafi- nerije, tovarne mila, livarne itd. Prepričan sem, da bo za strokovnja- ke to poročilce sila pomanjkljivo. Toda naš namen je, da se ljudje spoznajo z nekaterimi značilnostmi rude, ki do- biva vedno večji pomen in bo našim rudarjem črnega zlata, priključila to- variše, ki bodo kopali sivo zlato. Do- mače potrebe so vedno večje, pomanj- kanje te rude v drugih državah pa bo tudi narekovalo povečanje izkoriščanja bentonita, narekovalo bo nove raziska- ve in odpiranje novih odkopov. Morda je priroda v sivi davnini na- šega planeta le pripravila tudi za naš pasivni kozjanski predel pogoje za na- predek in boljše življenje. Ležišča se iz celjsko-šentjurskega sektorja pomi- kajo čez Kozjansko proti Hrvaški. Mo- goče je, da bo prav ta siva kamenina pomagala tem ljudem iz .zaostalosti, istočasno pa dvignila gospodarsko moč okraja. Določen je spored »Tedna Cinkarne« Poročali smo že, da bo od nedelje, 3C. septembra pa do nedelje, 7. oktobra velika delovna, kulturnoprosvetna in športna manifestacija, ki jo pripravlja sindikalna podružnica celjske Cinkarne. Te dni je prireditelj na posebno hva- ležen način zbral ogromno večino pri- jav zlasti za športna tekmovanja; za- stopniki prireditelja so namreč v pre- teklih dnevih osebno obiskali vodilne funkcionarje celjskih podjetij in po- vabili njihove člane na sodelovanje. Ta način vabila je pokazal zelo lepe re-' zultate, saj se je za pet ši>ortnih disci- plin prijavilo doslej okoli 80 sindikal- nih aktivov, kar kaže, da je šport med člani celjskih delovnih kolektivov zelo razširjen. Tudi tokrat je največ za- nimanja za kegljanje, saj bo na tur- nirju sodelovalo več kot 20 moštev! Po prijavah nič manj ne zaostaja namiz- ni tenis, saj bo tudi v tej igri soude- leženih okoli 20 moštev. Razen tega bo v streljanju sodelovalo 14 ekip, v šta- fetnem teku po celjskih ulicah in v odbojki pa po 11. Prav gotovo pa je, da se bo število prijavljencev še pove- čalo, saj bo na športnih tekmovanjih lahko sodelovala tudi mladina vajen- skih in srednjih šol. Po doslej zbranih prijavah bo na športnih tekmovanjih »Tedna Cinkarne« sodelovalo okoli 500 članov celjskih delovnih kolektivov. Razen tega pa je sindikalna podruž- nica Cinkarne že sestavila spored pri- reditev. Teden Cinkarne bo odprt v nedeljo, 30. septembra. Res je, da bo otvoritvena svečanost šele v večernih urah v veliki dvorani Narodnega do- ma, toda to ne zmanjšuje pomena pri- reditev, ki se bodo zvrstile že prej. Ta- ko bo v nedeljo, 30. septembra odprta razstava o delovnih uspehih kolektiva, in to v mali dvorani doma OF. Do- poldne bo tekmovanje kegljaških ekip, razen tega bo ob 10. uri promenadni koncert godbe na pihala, pol ure za tem se bo začel štafetni tek po celj- skih ulicah. Popoldne pa bo šahovski turnir, ki bo trajal več dni, udeležili pa se ga bodo poleg domačinov še ne- kateri priznani slovenski mojstri. V popoldanskih urah bodo na stadionu Borisa Kidriča ■ (AD Kladivar) zani- mive kolesarske tekme z udeležbo naj- boljših slovenskih in hrvatskih tekmo- valcev. V ponedeljek, 1. oktobra se bodo na strelišču v Liscah pomerili med seboj strelci. V torek bodo na vrsti odboj- karji, v sredo, 3. oktobra pa bo na Gla- ziji zanimiva nogometna tekma med domačim Kladivarjem in enajstorico zagrebškega Dinama. V četrtek, 4. ok- tobra se bodo pomerili pingponkaši v veliki dvorani Narodnega doma. Po- poldne bo turnir domačih sindikalnih moštev, zvečer okoli 20. ure pa bo propagandni nastop nekaterih najbolj- ših namiznoteniških igralcev v državi. Prireditelj je trenutno v razgovoru z bivšim, svetovnim prvakom Žarkom Dolinarjem, nadalje z državnim repre- zentantom J. Vogrincem ter žensko re- prezentanco Zagreba. Petek, 5. oktobra je rezerviran za interne prireditve de- lovnega kolektiva Cinkarne. Slavnosten zaključek športnih tekmovanj bo v so- boto, 6. oktobra ob 16. uri na atletskem stadionu. Ob tej priložnosti bodo naj- boljše ekipe prejele pokale, diplome in ostala lepa darila. Zvečer pa bo an- sambel Celjskega gledališča uprizoril Potrčev »Zločin«. Celjski gasilci so svečano prosiaviU 85'lelnico svojega društva (Nadaljevanje s 1. strani) Po zaključku svečane seje v Gasil- skem domu je sledila gasilska vaja v mestu, z »napadom« na Dom OF, kjer so sodelovala vsa društva celjske -ob- činske zveze. Prikazano je bilo tudi re- ševanje z rešilnim prtom iz stolpa Do- ma OF. Industrijska gasilska četa pa je pogasila z novim gasilskim aparatom s kemično peno goreči transformator. V dveh desetinah so nastopili tudi pionii'ji Celja in Gaber j a, ki so pogasili gorečo, improvizirano hišo na Titovem trgu. Po zaključnih gasilskih vajah, ki so jih mnogi Celjani z zanimanjem opa- Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Celje, tov. Jože Kunej med govorom zovali, se je razvila po mestu povorka, ki jo je' sestavljalo okrog 400 gasilcev in kakih 20 gasilskih avtomobilov. Po- vorka je korakala skozi mesto, mimo magistratnega balkona, kjer so stali zastopniki ljudske oblasti in gasilskih organizacij in pozdravljali celjske za- služne gasilce. Večjo skrb proizvodnosti dela (Nadaljevanje s 1. strani) vini na drobno 13,8% in v trgovini na debelo 31,3% zalog več kot lani. Dohodki prebivalstva so letos v Slo- veniji narasli za 8%. Neblagovni iz- datki prebivalcev pa so v istem času narasli za 26% in je zaradi tega kupna moč prebivalstva letos za 3,6% višja kot lani. Iz teh podatkov sledi, da je padel letos življenjski standard za kak odstotek. Brez delovanja ekonomskih instrumentov bi prav gotovo bilo še slabše stanje. Tudi odnos med mestom in vasjo se je letos ustalil, saj se da sklepati po E>odatkih v prvem polletju, da se standard na vasi ne veča in ne pada v mestih, kot v preteklih letih. Ko je tovariš Avbelj govoril o inve- sticijah je poudaril, da se letos dokaj točno trošijo planirana sredstva zanje ter da smo v Sloveniji v prvem pol- letju investirali 80% lanskoletnih in- vesticij, kar predstavlja manj, kot je bilo predvideno. O izvozu in uvozu je dejal, da kaže tendenca povečanja v industriji kot v kmetijstvu, tako da je bilo v prvem polletju realizirano že 55 % izvoznega plana. V primer- javi s prvim polletjem 1954. leta pa smo letos v istem razdobju izvozili za 32% več blaga. Razveseljivo pa je predvsem dejstvo, da se vedno bolj uveljavlja težnja izvažati čedalje več gotovih izdelkov in polizdelkov, uva- žati pa čimveč surovin, ki jih potem doma predelamo. Na kraju je tovariš Avbelj govoril še o družbenih planih za 1957. leto, ki bodo sestavljeni verjetno že do konec leta, razen družbenih planov občin. To bo vsekakor pozitivno vplivalo pri re- alizaciji plana, saj bodo gospodarske organizacije že v začetku leta sezna- njene z vsemi instrumenti, ki jih bo plan vseboval. Pri pripravah za te pla- ne se že sedaj pojavlja tendenca, da ne bo moč drugo leto zvišati produk- tivnosti več kot za 3%, strokovnjaki pa so prišli do zaključka, da bo možno doseči tudi 4,5% večjo produktivnost in zaradi izboljšanja elektrifikacije v prihodnjem letu morda tudi še večjo. Proračuni občin in okrajev bodo tudi prihodnje leto na istem nivoju kot le- tos, kljub težnjam, zlasti lokalnih od- borov, za povečanje proračunov. Ne- realno in pretirano prikazovanje po- treb občinskih odborov bo vsekakor imelo tudi negativne F>olitične posle- dice. Pripravlja se tudi petletni perspek- tivni plan, ki bo upošteval potrebe po- sameznih republik in njihov nadaljnji gospodarski razvoj. Plan bo temeljil predvsem na maksimalnem izkorišča- nju obstoječih kapacitet in na dogra- ditvi predvsem tistih naprav, ki so v izgradnji, ter elektroenergetskih ob- jektov, ki so osnovni pogoj za naš na- daljnji razvoj. 21. SEPTEMBRA 1956 — Štev. 38 ^KS STRAN Ljubno zaključuje letošnjo turistično sezono z rekordnim obiskom z malo izjemami so se letos večji del vsa naša obmorska in planinska leto- višča pritoževala, da ni bilo dosti le- toviščarjev in da kapacitete ponekod .niti do polovice niso bile izkoriščene. Izjemen primer pa je bil mali trg Ljub- no ob Savinji, ki premore komaj okrog 150 hiš, pa je letos v njem letovalo preko 500 letoviščarjev. Ali naj ta uspeh pripišemo agilnim, iznajdljivim in nad vse požrtvovalnim članom tamkajšnje- ga Turističnega društva, lepemu, zdra- vemu trgu in vabljivi okolici, dobrim ljubenskim gospodinjam, prijaznemu ljudstvu? Da, vsem skupaj — in morda posebej še iniciatorju Tevžu za dogovor Turi- stičnega društva Ljubno s Putnikom Novi Sad. Saj drži, da je 80 odstotkov letošnjih ljubenskih letoviščarjev bilo iz Banata. Mestni sindikalni svet v Sremski Mi- trovici je poleg odraslih socialnih za- varovancev ix)slal na Ljubno tudi va- jensko mladino — 70 članov po številu Med ostalimi letoviščarji so na Ljub- nem letovali še Hrastničani in Trbo- veljčani. Trbovlje je poslalo kakih 200 otrok padlih bo^-cev, ki so se v kratkem času na zdravem zraku zelo okrepili. Razen tega so letos na Ljubnem le- tovali tudi ostali gostje iz raznih kra- jev, ki so že pred vojno radi prihajali v ta prijazni trg. Ljubno je bilo pred vojno sploh zelo priljubljen turistični kraj. Med oku- pacijo pa je mnogo domačij pogorelo in je bilo še vrsto let po osvoboditvi opaziti žalostne sledove okupacije. Se- daj se Ljubno spet prebuja, 9 pogorišč so nadomestile nove, lične stavbe — in tako danes mali trg Ljubno spet razpolaga 's 130 zasebnimi ležišči. Te dni odhajajo zadnji letoviščarji iz Ljubnega. Da so bili s postrežbo, pa tudi s ceno (dnevni penzion 500 din za osebo) zadovoljni, je dokaz to, da si pri odhodu kar vrstoma rezervirajo mesta za prihodnjo letno sezono. Ljubenci imajo kar prav, ko plavijo: »Za letoviščarja, ki nam nudi zaslu- žek, se je treba potruditi, da mu je letovanje lepo in udobno.« Zgled Lju- bencev naj bi v bodoče posnemali tudi drugi letoviščarski kraji, pa ne bi bilo toliko pritožb, da turizem pri nas ne gre. Istočasno z letno sezono so letos na Ljubnem, v Petkovi hiši odprli tudi tu- ristično klubsko sobo, ki služi obenem društvu za pisarno, letoviščarji pa ima- jo tu ves dan na razpolago najrazlič- nejše revije in dnevno časopisje. Na Meziini se Je letos paslo okrog 700 gla^ živine v Gornji Savinjski dolini je plan- šarstvo precej razvito in je doseglo širši razmah predvsem letos, ko so pri pašnikih, last splošnega ljudskega pre- moženja dosegli razmejitev, za katero so se domačini že nekaj let potegovali. Savinjski in zadrečki kmetje so že od nekdaj radi dajali čez poletje živino v planine, vendar so prva leta po osvo- boditvi to precej opustili, nekaj iz raz- loga, ker ni bilo dovolj živine, nekaj pa zaradi neurejenih in močno zane- marjenih pašnikov. V zadnjih letih pa je bivši šoštanjski okraj začel načrtno obnavljati planinske pašnike. Kmetijska zadruga v Gornjem gradu je na Menini planini zgradila 2 pastir- ski koči, na Lepenatki pa 3 nova korita — napajališča. Veliko pozornost je gor- njegrajska zadruga letos posvetila tudi gnojenju in izboljšanju travniške ruše. Prvič so letos na Menini planini na- pravili tudi poizkus škropljenja p."oti travniškem plevelu. Tako se je letos na planinskih pašni- kih Menine in Lepenatke paslo že 700 glav živine iz Bočne, Nove Štifte, Gor- njega grada in Smartnega ob Dreti. Te dni so kmetje prignali živino do- mov in so bili vzhičeni nad lepo reje- nostjo — mnogi pa tudi nad razve- seljivim prirastkom, predvsem pri drobnici. Razprava o novem voznem redu za leto 1957-58 Naše železnice se že pripravljajo za izdelavo novega voznega reda za pot- niški promet, ki bo stopil v veljavo v juniju prihodnjega leta. Da pa bi bili pri izdelavi novega voznega reda se- znanjeni z vsemi potrebami glede pre- voza potnikov, sklicuje Zel. transport- no podjetje te dni posvetovalne konfe- rence v vseh večjih mestih, kjer pred- stavniki raznih podjetij, šol in ustanov iznašajo potrebe prevoza delavcev, uslužbencev in dijakov. Taka posvetovalna konferenca je bi- la pretekli četrtek tudi v Celju, žal pa se je mnogo povabljencev ni udeležilo in je bilo pogrešati predvsem zastop- nike celjskih tovarn in šol. Vsekakor pa bi bile pripombe zastopnikov tovarn in šol zelo dobrodošle, ker jih je pri- reditelj konference že v vabilu pozval, da se sporazumejo o istočasnem začet- ku in zaključku dela ter pouka, da bi olajšali železnici napore glede dovoza in odvoza delavcev, uslužbencev in di- jakov. V kolikor so ti maloštevilni zastop- niki lahko predlagali želje in potrebe svojih podjetij, ustanov in šol, so za- stopniki železniškega transportnega pod- jetja pokazali vse razumevanje, da se bodo težnje vskladile v okviru mož- nosti. V glavnem pa bodo vsi vlaki z malenkostnimi izpremembami vozili tako, kot v tekočem letu, le da bodo nekateri vlaki, ki vozijo več študentov, prihajali v Celje nekaj minut prej, da dijaki ne bodo zarnujali šole. Na tej konferenci so kot najbolj pe- reče vprašanje-znova prikazali problem prevoza 148 laških dijakov. Zastopnika Laškega sta prikazala nujne želje star- šev in laških množičnih organizacij, da bi dijaki, ki se vozijo po dopoldanskem pouku iz celjskih šol proti Zidanemu mostu dobili možnost za železniški pre- voz v kakoršnikoli kombinaciji z od- hodom po 13. uri iz Celja. Teh upra- vičljivih želj in potreb pa železniško podjetje inikakor ne more vzkladiti, ker posebnega vlaka zaradi pomanj- kanja lokomotiv ne morejo dati. S tem v zvezi je padel predlog, da bi bilo pereče vprašanje lahko rešiti le na ta način, da bi prizadeti zainteresirali av- tobusno podjetje, ki naj bi oskrbelo prevoz tem dijakom. Dosti je bilo na konferenci tudi go- vora o potrebi motornih vlakov, žal pa tudi v tem pogledu železniško tran- sportno podjetje ne bo moglo ugoditi, dokler ne bomo razpolagali z zadost- nim številom motorjev, s katerimi da- nes J2 še ne razpolagajo. Ob tem mestnem prometu bi prišli predvsem v poštev motorni vlaki za smeri Celje— Grobelno, Celje—Zidani most in Celje— Velenje. Nesprejemljiv je bil tudi predlog la- škega delegata o tako imenovanem »kul- turnem vlaku«, ki naj bi okrog 23. ure vozil iz Celja. Tak vlak so nekoč že vpeljali v Novem mestu, pa je prene- hal voziti, ker je imel le neznatno šte- vilo potnikov. Verjetno bi bilo isto tudi v Celju. 70 let kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu Slovensko kmetijsko šolstvo se upra- vičeno ponaša z bogatimi tradicijami, saj je prav strokovno izobraževanje slovenskega kmeta v preteklih deset- letjih krenilo našo kmetijsko proizvod- njo v naprednejši tir. 70 let plodnega udejstvovanja grmske kmetijske šole, ki je bila kot popolna nižja kmetijska šola znana zlasti do začetka druge svetovne vojne, se zrcali v lepem številu njenih absolventov in v njihovem koristnem delu pri širjenju naprednega kmetijstva na Koroškem, Primorskem, štajerskem, Dolenjskem in po drugih naših predelih. Grmska enoletna in dvoletna zimska kmetijska šola je vzgojila v preteklih 70 letih nad 1500 absolventov, ki so v precejšnji meri vplivali na razvoj slovenskega kmetijstva in utirali v njem napredna pota. Kmečki fantje, ki so na Grmu spoznali kmetijske stroje, napredno vinarstvo, sadjarstvo, živinorejo in poljedelstvo, so v mnoge kraje naše ožje domovine prinesli to- liko strokovnega znanja in organizacij- skih sposobnosti, da so prav zaradi svojih usipehov in praktičnega dela zasloveli kot najboljši gospodarji. Po osvoboditvi je uspehom šole na Grmu škodovalo večkratno spreminja- nje učnih programov in nestalnost vo- dilnega in učnega osebja. Pred 70-let- nico šole pa je okrajni ljudski od^bor v Novem mestu sklenil, da vrne šoli njeno pravo poslanstvo. Letos so grm- sko šolo obnovili, nakupili nova učila, popravili gospodarske objekte in dali posestvu ter stavbam spet prijazno lice, ki ga je vojna vihra leta 1944 miočno prizadela. V enoletno kmetijsko šolo se ie letos že vpisalo 40 kmečkih fantov iz raznih slovenskih krajev, po- sebej pa bo šola organizirala že to je- sen tudi dvoletno zimsko kmetijsko šolo, ki bo trajala od novembra do marca. Dne 21. oktobra bodo na Grmu pri Novem mestu proslavili 70-letnico de- lovanja šole. v Novo mesto so povab- ljeni vsi aibsolventi z Grma, ki bodo imeli ta dan zborovanje, ogled šole in učil, popoldne pa družabno prireditev, v tednu po 21. oktobru bo v Novem mestu več kmetijskih zborovanj. Tu se bodo zbrali predavatelji vseh sloven- skih kmetijskih šol, za njimi pa živi- norejci sivorjavega področja iz Slove- nije. v Novem mestu bo dvodnevno posvetovanje slovenskih sadjarjev, 26. oktobra popoldne pa bosta zasedala re- publiška plen uma sadjarjev in vino- gradnikov. Na Grmu bo zbor mladih dolenjskih zadružnikov, »Naša vas« pa bo ipred tem izdala posebno številko, posvečeno kmetijski šoli na Grmu. Vodstvo kmetijske šole na Grmu vabi vse nekdanje absolvente šole, da do konca septembra prijavijo svojo ude- ležbo na proslavi 21. oktobra, da jim bo po potrebi zagotovilo prehrano in prenočišče. Učenci grmske šole, obišči- te Dolenjsko in si oglejte njeno rast in uspehe! Tg. Pomanjkanje pitne vode v Rogaški Slatini Pred dnevi je upravni odbor zdravi- lišča Rogaška Slatina razpravljal o raz- iskovalnih delih na področju vrelca in o pomanjkanju pitne vode. Poročilo o stanju na vrelčnem področju je pedal znani hidrolog univ. prof. ing. Josip Bač iz Sarajeva. Kot je znano, je ing. Bač od leta 1952 do 1955 navrtal 37 vrtin, od katerih so letos štiri v obra- tovanju. v prvem polletju letošnjega leta pa je s pomočjo domače ekipe — pod vodstvom neumornega mojstra Le- gata — zbiral najrazličnejše podatke o atmosferskih prilikah, količini padavin, o vplivu in količini vrelčnega plina na sestav (mineralizacijo) in količino zdra- vilne vode itd. Vsi ti podatki so sedaj sistematično urejeni in predstavljajo bogato gradivo, s katerim ne razpolaga v taki meri nobeno drugo zdravilišče v Srednji Evropi. Da so bila vrtalna dela zares uspešna ne samo v kvantiteti, temveč tudi v kvaliteti, kar se odraža v zdravilnem učinku rogaške mineralne vode, nam dokazuje letošnja sezo- na v največjem slovenskem zdravilšču, saj so zasedeni vsi razpoložljivi prosto- ri v zdravstveni ustanovi, gostinskih podjetjih in pri privatnikih! Pomanjkanje pitne vode pa je posta- lo tako pereče, da z rešitvijo tega pro- blema ne smemo več odlašati. Stari vo- dovod je bil svoječasno zgrajen le za potrebe bivšega zdravilišča in že nekaj let več ne zadošča. Tako večkrat zmanj- ka med sezono pitna voda v zdravili- ških in ostalih hotelskih objektih, da ne govorimo o stanju v znani steklar- ni »Boris Kidrič«, kjer je sploh nimajo! Pet let obstofa streIsRe družine v Rečici ori Laškem Strelska družina »Dušana Poženela« je bila ustanovljena pred petimi leti. Ves čas je bila med najboljšimi strel- skimi družinami v laški občini. Letos so v Rečiški dolini dokončali strelišče, ki so ga zgradili večinoma z lastnimi močmi. Strelišče ima 4 gib- ljive in eno spominsko tarčo. Otvoritev je bila preteklo nedeljo. Ob tej priliki je rečiška strelska družina organizirala tekmovanje, katerega se je udeležilo 17 ekip šti^rinajstih strelskih družin celjskega okraja. Zmagovalec tekmo- vanja je bila družina »Tempo« s 158 točkami, druga je bila ekipa Cinkarne s 139 točkami in na tretjem mestu je bila spet ekipa celjske Cinkarne s 135 točkami. Zmagovalec je prejel lep po- kal in diplomo. Ob otvoritvi strelišča so razvili dru- štveni prapor. T. K. Na obisku v zadrugi ter srečanje s pesnikom Manevskim (Nadaljevanje in konec) Zvečer je mene in celo družino Ber- darevskega ter one dijake, s katerimi smo bili skupaj na Dojranskem je- zeru, povabil predsednik kmetijske zadruge »Izvirnik«, na večerjo. Bila je prava gostija. Spekli so prašička na ražnju, raznega peciva, postregli :so nam z marelicami in štiri leta starim vinom. Nato mi je predsednik zadruge povedal, kako je bilo z ustanovitvijo zadruge 1946. leta. Ustanovnih članov je bilo 27, zdaj pa ima zadruga preko 300 članov. Poleg odkupno prodajne zadruge ima to zadružno podjetje še veliko posestvo z več sto hektari zem- lje. Imajo pašnik, na katerem goje okrog 3000 ovac. Prav tako imajo 80 plemenskih krav, a so mi dejali, da se gojitev živine pri njih ne izplača. Vi- nograda imajo 50 hektarov, prav to- liko imajo zasajenega tobaka in riževih polj. Na celem posestvu je zaposlenih 280 delavcev, katerih povprečna mezda je znašala v letu 1955, 640 dinarjev na dan. v preteklem letu je imela zadru- ga, ki odkupuje razen paradižnika in paprike za izvoz, še vse ostale kmetij- ske pridelke, okrog 900 milijonov pro- meta. Čistega dobička so imeli nad 10 milijonov dinarjev. Za letošnji pride- lek so sklenili z neko nemško tvrdko v Munchenu posebno ugodno pogodbo za papriko in paradižnik, ki ga bodo izvažali po 350 dolarjev za tono, pa- priko pa 300 do 320 dolarjev za tono. Zadruga ima tudi svojega agronoma in veterinarja, ki vodita vsa dela na po- sestvu. Uslužbencev ima zadruga malo in še ti so skoraj brez vsake strokov- ne izobrazbe, a kljub temu dobro vo- dijo svojo zadrugo. Najnižja mezda na- meščenca v tej zadrugi je 15.200 di- narjev. Govorili smo pozno v noč. Ko sera se poslovil od njih, so me prosili, naj napišem kaj o njihovi vasi za kak slo- venski časopis. To sem jim rad oblju- bil, stij o tako gostoljubnih in prija- teljskih ljudeh človek vedno rad kaj pove. Zjutraj sem se z zadružnim avtomo- bilom odpeljal v Gevgelijo, odkoder sem nadaljeval pot v Skopje. O tem mestu ne nameravam mnogo povedati. Marsikdo od Slovencev ga je že sam obiskal in ve o njem morda več, kakor jaz. Ko sem prišel v Skopje, me je ko- lega povabil, naj grem z njim v poz- nano restavracijo »Pariz« poleg kino »Vardarja«, nedaleč od železniške po- staje. Tu sem se najprej seznanil s Stepanido Tiros, sodelavko radia Skop- je, ki prevaja grške tekste za grško oddajo. Istega večera pa sem se spo- znal tudi s Kirom Manevskim, mladim, mnogo obetajočim makedonskim pesni- kom, ki je objavil že precej svojih ■pesmi v raznih makedonskih revijah in časopisih. Tudi on sodeluje pri ra- diu Skopje. Povabil me je v svoje sta- novanje v ulici Stif Nauma, ki leži v turškem predelu mesta. Prebral mi je nekaj svojih pesmi in mi povedal, da namerava izdati samostojno zbirko pod naslovom: »Zvečer ob Vardarju«. Iz te zbirke , je tudi pesem »Materi«, katero sem skušal približno prevesti, da ne bi zgubila preveč na svoji vse- binski vrednosti. V prvi kitici te pes- mi pravi: Mati, zakaj si tako zaskrbljena, ko da je vsaka minuta življenja zgubljena, zakaj ti med murvami sleherni dan od znoja je moker obraz in solzan? Kiro Manevski je čisto preprost fant, komaj 26 let star. Preden se je za- poslil pri radiu, je bil glavni blagajnik pri trgovskem podjetju »Koža«. Rodil se je v Titovem Velesu. Dokončal je šest razredov gimnazije, a je moral šo- lo zaradi bolezni zapustiti. Tudi zdaj je videti bolehen, čeprav tega noče priznati. Pisati je začel že v gimnaziji, zdaj pa se zdi, da mu pomenijo pesmi prav toliko, kot marsikomu nekaj, brez česar bi se mu zdelo življenje pusto in prazno. Vse njegove pesmi so močno melodiozne, čustveno popolne, s širo- ko izrazno obliko. Najlepše pesmi so tiste, posvečene njegovi materi, ki jo opisuje v zašiti dimiji, nemočno pred svetom in samo seboj. Zdelo se mi je, da mu nikdar ne zmanjka besed, ka- dar hoče povedati nekaj p>osebno lepe- ga in to mu vedno v veliki meri uspe. Tu in tam mu kdaj spodrsne, a to ra- de volje prizna brez sramu. »Kritika je zame napotek za vsako naslednjo pesem«, mi je dejal. Pri najboljši volji pa vsem okusom ni mogoče nikoli ustreči. Ko sem se naslednjega dne oeljal domov proti Sloveniji, so mi bile pred očmi še vedno podobe iz Bogdancev, Dojrana, Gevgelije in Skopja. Vse to mi bo ostalo dolgo v spominu in ob prvi priliki bom šel spet rad na jug, v Makedonijo. Palača Izvršnega sveta v Skopju STRAN 21. SEPTEMBRA — fetet. u ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Pred setvijo ozimnih žit Iz leta v leto naši napredni kmeto- valci spoznavajo prednost sejanja pri- znanih sortnih žit, ker se jim je trud in malenkostna razlika v ceni desetero poplačala. Dejstvo je, da pri nas pše- nica, ki je že izrojena (degenerirana), daje le 10—13 stotov na hektar orne površine, medtem ko daje izbrano, pr- vovrstno, priznano seme od 18 do 40 stotov na hektar (da ne računamo re- kordnega pridelka, ki je to leto v na- šem okraju v enem pv^imeru beležil celo 50 stotov na hektar). Cas setve ozimnega žita je pred dur- mi. Napreden, razumen kmet je že pre- gledal svoje kašče — in če ima letos slabo razvit pridelek, napaden od rje in snetljiv, ker ga seje morda že več let zaporedoma — bo ga gotovo opustil in sejal prvovrstno, priznano seme (naj- bolje takšno, ki je bilo vzgojeno izven njegovega okoliša). Zamenjava med kmeti ni priporočljiva, ker ni gotovo, da tudi to seme ni izrojeno. Kmetu, ki bo sejal izbrano seme, bo- gat pridelek ne bo izostal. Zato ga tudi ne bo motila razumljiva razlika med ceno semenskega in merkantilnega žita, ki znaša pri 10 arih setvenef površine komaj 250—300 din. Ce pa računate, da dosežete pri tej površini z izbranim se- menom višji pridelek vsaj za 100 kg (kar je najmanj), je razlika 3 do 4 tisoč din ob istih obdelovalnih stroških vse- kakor dovolj očitna. Lansko leto je semenski odsek pri Trgovskem podjetju OZZ Celje nabavil kmetom, zadrugam in državnim posest- vom v našem okraju 15 vagonov se- menskih ozimnih žit ter 6 vagonov ja- rih. Tudi letos razpolaga ta odsek z najboljšimi semeni, ki jih bo razpošiljal preko kmetijskih zadrug našim kme- tom. Ker bo treba vsak čas sejati, ne odlašajte z naročili. Strokovnjaki Okr. zadružne zveze vam priporočajo pred- vsem naslednje vrste: pšenica »Bavar- ska kraljica«, rž »Dreger« in ječmen »Domači, 4-redni«. Kmetje-proizvajalci, ki že -poznajo te sorte, vam bodo lahko zagotovili, da so omenjena žita v naših klimatskih raz- merah z ozirom na visoke hektarske donose najprimernejša. Gotovlje — značilna vas v Savinjski dolini z velikimi domačijami in z le- pimi nasadi hmelja v bližnji okolici. Hektarski donos žit v Dravinjski dolini slabši kot lani Kmetovalci Dravinjske doline letos niso nič kaj zadovoljni s svojim pri- delkom. V zgodnji ix)mladi so jim de- lali hude preglavice nalivi, poplave in mraz, šele kasneje, ko so se vremenske razmere izboljšale, so si posevki precej opomogli. Ce bi bila izbira umetnih gnojil bolj- ša, bi se prav gotovo dvignil hektarski donos pšenice, ječmena in ovsa, tako pa je še celo nekoliko slabši kot lani. Posledice neugodnega vremena so (po- vzročile največ škode krmi, pa tudi kvaliteta sena je slabša. Sadjarji se lahko veselijo le hrušk, ostalega sadja pa skoraj ni. Razni sad- ni škodljivci so najbolj prizadejali ja- blane, ker se nekateri kmetje niso do- volj brigali, da bi drevje zavarovali. Tudi grozdje si je precej opomoglo ra- zen na nekaterih področjih, kjer je toča povzročila tudi do 40 odstotkov škode. Se vedno se opaža, da se kme- tovalci v boju z raznimi škodljivci še premalo poslužujejo sredstev sodobne tehnike. Pri svojem delu bi se morali tudi bolje povezati s kmetijskimi za- drugami. F. P, Razširitev umetnega osemenjevanja v rogaški občini Svet za kmetijstvo pri občinskem ljudskem odboru v Rogaški Slatini se že dalj časa zavzema za uspešen dvig živinoreje, vendar pa so se kljub ugod- nim pogojem pokazale, posebno v ob- sotelskih predelih, razne težave. Vedno pogosteje se namreč pojavljajo okužbe bikov, ki povzročajo precejšnjo škodo, ker je brejnost krav padala iz dneva v dan. Strokovnjaki so mnenja, da je škoda znašala več kot 6 milijonov di- narjev. Zato je svet za kmetjstvo sklenil, da bodo začeli z uvajanjem simentalske pasme na tem področju in umetnim osemenjevanjem. Okrajni ljudski od- bor je za realizacijo te zamisli prisipe- val 600.000 dinarjev in avto za prevoz veterinarja. Pred kratkim so ustanovili tri osemenjevalne postaje, in sicer v Dobovcu, Rogatcu in Rogaški Slatini. Sedaj že osemenjujejo več kot polovico vseh krav na območju rogaške obči- ne. Vendar bi bilo nujno, da bi še raz- , širili umetno osemenjevanje. Ustano- viti bi morali še osemenjevalne postaje v Kostrivnici in Donački gori. Svet za kmetijstvo je sklenil, da bo v prihodnje zaupal rejo bikov le naj- boljšim živinorejcem. Cena umetnega osemenjevanja je sicer zaenkrat še zelo visoka, toda če bi osemenjevanje do- seglo širši razmah, bi bili stroški tudi občutno nižji. Na seji sveta, ki je bila pred nedav- nim, so razpravljali tudi o viških mleka v določenih obdobjih. Sklenili šo, da bodo morali čimprej urediti predelo- valnico mleka. S tem bo zadovoljen kmetovalec in ipotrošnik, ki bo imel več mlečnih proizvodov. I. J. Društva prijateljev mltidine skrbijo zo vzgojo mladega rodu V celjskem okraju deluje 14 društev prijateljev mladine, ki posvečajo vso svojo pozornost in skrb za pravilno vzgojo, telesni in duševni razvoj do- raščajoče mladine na svojem področju. Njihova delavnost med počitnicami in v dobi dopustov v poletnem času ne- koliko poneha, zopet pa zaživi, ko se odpro vrata otroških vrtcev, šol in di- jaških domov. Poleg ljudske oblasti, njenega sveta za socialno varstvo, ljudske prosvete, zdravstvene higiene in vseh množičnih organizacij si prav ta društva priza- devajo, da se že pri najmlajših v pred- šolski dobi začne pravilna vzgoja. Z obiski na domu, vzgojnimi predavanji in širjenjem tiska hočejo pomagati staršem, zlasti materam, z različnimi nasveti in ukrepi. Skrbe tudi za usta- navljanje dečjih domov in otroških vrtcev, za zaščito socialno ogroženih otrok. Obojestransko zaposlenim star- šem so v pomoč dnevna zavetišča, igrišča, nadzorstvo mladine s primer- no zaposlitvijo in razvedrilom. V ta namen ustanavljajo lutkovna gledali- šča, pionirske knjižnice in čitalnice, različne delovne krožke, med počitni- cami pa organizirajo izlete, letovanja in taborjenja. Šoloobvezna in dijaška mladina je i>otrebna izdatne prehrane, zlasti tista, ki se iz oddaljenih krajev vozi v mesto. Koristno delo opravljajo pri tem dijaške kuhinje in dijaški do- movi. Skrb za prirejanje Novoletne jelke je postala že redna dolžnost DPM. Velika je njihova skrb za so- cialno in moralno ogroženo mladino, zato jo nadzorujejo in navajajo k telo- vadnim in športnim organizacijam in če treba tudi socialno podpirajo. Celjsko društvo prijateljev mladine vzdržuje pKJseben oddelek za zdravlje- nje -govornih motenj pod vodstvom učitelja strokovnjaka. Za težje primere socialne in moralne pomoči staršem in mladini ima na razpolago pravno in vzgojno svetovalnico, ki posluje v dru- štvenih prostorih v Razlagovi ulici 4 po trikrat na teden. Kljub temu, da se teh ustanov poslužujejo že mnogi starši, so prav tako te ustanove še mnogim nepoznane. Društvo ustanavlja pionirsko in mladinsko knjižnico, lut- kovno gledališče in vrsto vzgojnih na- prav, ki bodo vzgojno vplivale na našo mladino. Precej je razširjena staršem in vzgojiteljem priljubljena vzgojna revija Mladi svet s svojimi dobrimi nasveti. Člani Društva prijateljev mla- dine sodelujejo tudi pri roditeljskih sestankih na šolah in v vzgojnih do- movih, kjer skupaj s starši rešujejo pereča vprašanjao vzgoji mladine. De- lokrog DPM je torej zelo obsežen. Raz- veseljivo. je, da je v nekaterih občinah po več društev prijateljev mladine. V Celju pripravljajo ustanovitev okr. zveze prijateljev mladine. Le-ta bo vsem društvom v pomoč pri organiza- ciji dela in medsebojni izmenjavi iz- kušenj, da bi dosegla čim lepše uspehe. Poskrbeti bo treba, da bo imel otrok v šoli toplo malico Jesen je tu in bliža se rima. Ob misli na hladne deževne dneve in mraz je hudo marsikateri materi, če mora otrok vsak dan po nekaj kilometrov daleč v šolo. Zjutraj zgodaj vstajanje, zajtrk použit v naglici in dolga pot v šolo. Za malico košček kruha, morda še ja- bolko — to pa je tudi vse. Tudi tisti otroci, ki obiskujejo šolo popoldne niso mnogo na boljšem. Kosilo, ki je naj- večkrat nepopolno in použito v naglici, ne zadostuje za ves popoldan. Na take tprimere so mislili že pred leti, ko so ustanavljali šolske mlečne kuhinje. Koliko otrok je dobilo s skromno malico šele prvi dnevni obrok tople hrane, vedo povedati le učitelji. Material, maslo, mast in mleko v pra- hu, so prejemale mlečne kuhinje doslej breziplačno od organizacije »Care«. Mi- slimo, da ne bo odveč, če opozorimo sedaj na začetku leta občine (pravza- prav njihove svete za socialno varstvo in svete za zaščito mater in otrok), da bi dale pobudo za nadaljnje vzdrže- vanje šolskih mlečnih kuhinj. Naj ne bo šole, ki ne bo preskrbela s toiplo malico potrebnih otrok. Terenske or- ganizacije bi lahko mnogo pripomogle z zbiralnimi akcijami. Gotovo bi tudi uspeli z zbiranjem mleka, saj ga je v nekaterih krajih dovolj. Ce že ne gre drugače, bi ga do'bili od kmetov po znižanih cenah, saj je še vedno bolje, kot da krmijo s preostankom živali. Zene in predvsem tisti, ki jim je zdravje našega mladega rodu pri srcu, naj nemudoma prično z delom in naj ne odnehajo prej, da bodo šolske ku- hinje res ipreskrbljene z vsem, kar po- trebujejo. O delu organizacije ZB šentjurske občine Občinski odbor ZB Šentjur pri Celju ima šest osnovnih organizacij ZB, ka- tere so večinoma delavne, le nekatere so pasivne, česar so največ krivi slabi odbori. Senjurska organizacija ZB ima 135 članov, vendar je še precej ljudi, ki imajo pogoje za vstop v to organizacijo. Odločili so se, da bodo poiskali na te- renu vse takšne ljudi, tako da se bo število članov povečalo za 40 odstotkov. Odbor skrbi tudi za redno pobiranje članarine, za otroke padlih borcev, iz- polnili pa so tudi življenjepise padlih borcev in drugih žrtev fašističnega te- rorja, pri čemer so jim pomagali tudi prosvetni delavci šentjurske osnovne šole in nižje gimnazije. Med tem ko sta osnovni organizaciji ZB v Slivnici in Zusmu zelo delavni, je osnovna organizacija v Drami j ah nekoliko slabša. Organizacija se je si- cer izkazala pri proslavi Dneva vstaje na Slemenih, za postavitev spomenika padlim borcem pa so zbrali že 300.000 dinarjev. Upajmo, da se bo delo v or- ganizaciji spet kmalu razživelo. Organizacija ZB v Ponikvi je zelo delavna pri pripravah za proslave ali kakšne delovne akcije, toda kljub temu v organizaciji ni vse v redu, saj še nisc imeli letnega občnega zbora, prav take pa so v zaostanku tudi s pobira- njem članarine. Tudi evidenca članstva je slaba. Tudi člani osnovne organizacije ZB na Prevorju so pokazali spočetka pre- cej volje za delo, toda zadnje čase je njihova aktivnost precej zamrla. Že p-ed leti so pričeli zbirati denar za po- stavitev spomenika padlim borcem. V ta namen so organizirali tudi nekaj kulturnih prireditev. Tako so zbrali okoli 35.000 dinarjev, 'toda ta denar se je »izgubil« neznano kam. Zaradi tega nekateri člani nočejo plačevati člana- rine vse dotlej, 5okler ne bo vrnjen denar, namenjen za postavitev spome- nika. Revija celotnega jugoslovanskega izvoznega blaga od 29. septembra do 7. oktobra v Liub jani Prvi jugoslovanski eksportni sejem v Ljubljani bo izredno pomembna gospo- darska prireditev, kajti na Gospodar- skem razstavišču bo namreč prikazana prvič revija celotnega jugoslovanskega visokokvalitetnega izvoznega blaga vseh panog industrije, obrti, kmetijstva in gozdarstva. Razumljivo je, da vzbuja ta prvi ju- goslovanski eksportni sejem izredno pozornost med izvozniki jugoslovan- skega blaga v vseh državah, saj bodo imeli sedaj prvič priložnost, da se v enem kraju hkrati lahko temeljito se- znanijo s celotnim našim izvoznim blagom, ki se je v zadnjem desetletju močno spcpolnilo in spremenilo po svoji strukturi in kvaliteti. Ne samo to! Uvozniki jugoslovanskega blaga se bodo lahko ob tej priložnosti temeljito seznali tudi s celotnim zunanjetrgovin- skim režimom FLRJ, dalje z organiza- cijo in načeli naše zunanje trgovine •ter z drugimi važnimi podrobnostmi, ki jim bodo v prihodnje olajšale poslovne stike z FLRJ. V ta namen bodo orga- nizirane tudi posebne konference in posvetovanja med proizvajalci, izvoz- niki in uvozniki, kjer bodo lahko vsi pojasnili svoje želje in interese. Uvoz- niki, ki bodo obiskali ta eksportni se- jem, bodo ob tej priliki lahko tudi osebno obiskali svoje ip>oslovne prija- telje v Jugoslaviji, si ogledali naša pro- izvodna in izvozna podjetja, a v pro- stem času se bodo lahko oddahnili sre- di jugoslovanskih naravnih lepKJt ob morju in jezerih, na planinah in v ču- dovitih podzemeljskih jamah ter si ogledali številne turistične, zgodovin- ske, kulturne in druge zanimivosti. Vsekakor je prvi eksp>ortni sejem v Ljubljani za vse uvoznike jugoslovan- skega blaga izredno ugodna priložnost, da se temeljito seznanijo s kapacite- tami, sortimentom in kvaliteto jugo- slovanskega ieroznega blag«. tombola je vrgla reCiCanom težke tisočake Razne srečolovne prireditve so upra- vičljive in na mestu, če imajo namen, da se njihov izkupiček uporabi v ko- ristne namene. Na Rečici v Zgornji Savinjski dolini so take pri^-editve že od nekdaj v navadi. Vaščani bližnje in daljne okolice se jih udeležujejo šte- vilno. To je bil primer tudi preteklo nedeljo, ko so ljudje peš in na kolesih še trumoma prihajali na igrišče in se pulili za zadnje srečke. Tombolo je organiziralo d^^uštvo Par- tizan z namenom, da iz izkupička do- zida svojo skromno dvorano, odnosno nov dom. Domačini so vedeli povedati, da jim je letošnja tombola vrgla to- liko, da bodo lahko v kratkem uresni- čili svoje namene. KOTIČEK ZA NAŠE ŽENE zakaj odpor proti mleku v prahu? Mleko v prahu je enakovredno pres- nemu mleku — rekli bi celo, da ima prednosti pred njim, saj v njem ni klic, ki povzročajo nalezljive bolezni. Hra- nilna vrednost ostane vedno enaka, če- sar pri navadnem kravjem mleku ni. Mleko v prahu je namreč izdelano iz najboljšega mleka dobro hranjenih in zdravih fc^av zato naj matere, ki iz kakršnih koli vzrokov ne morejo dojiti svojega otroka, kar korajžno segajo po njem. Zdravniki sami so mnenja, da je mleko v prahu najboljša h^ana za do- jenčke in otroke do drugega leta sta- rosti, zlasti poleti. To mleko pa izgubi vse dobre last- nosti, če ne ravnamo pravilno z njim. Rado vnija vlago in brž ko je mokro, se začne kvariti, postane kislo, izgubi lepo barvo, v vodi se težko topi. Zato ga pri vsaki uporabi zajemajmo iz po- sode samo s prekuhano in suho žlico. Ko kupimo mleko v prahu, ga takoj shranimo v kozarce, ki se dobro zapro. Poznamo polnomastno, polma^stno in IK>sneto mleko ter mleko z dodatkom sladkorja. Važno pa je, kako mleko v prahu pripravimo. Dve žlici mlečnega prahu vsujemo v čisto posodico, pri- lijemo 100 gramov prekuhane vode in dobro premešamo, da se ne napravijo kepice. Polovično mleko dobimo tako, da nalijemo na 14 g mlečnega prahu 200 gramov prekuhane vode. Ker do- mače mleko v prahu ne vsebuje do- datnega sladkorja, moramo vodo prej osladkati. Na vsakih 100 gramov vode dodamo poldrugo žlico navadnega slad- korja. Voda naj vre 3—5 minut. Ko se malo ohladi, jo zlijemo na mlečni prah in dobro premešamo. Tako pripravljeno mleko v prahu je zelo zdravo in se tudi po okusu prav nič ne razlikuje od presnega kravjega mleka. Uporabljamo ga tudi za kakao in za razne močnate jedi. izogibaj se plavila, ker je strupeno Plavilo je strupeno, zato ga nikar ne uporabljaj, Ce si slučajno raniš roke pri pranju. Že marsikatera perica je zaradi tega umrla." Le poglejmo močno poplavkano pe^-ilo — na njem ležimo, se potimo, skozi razpoke vsrka telo strupe. Perilo, ki ni doma prano, na- vadno ni čisto, marveč le dobro po- plavkano. Cisto perilo pa je lepo belo in ne potrebuje vsakok.^-atnega plav- kanja. Marsikaterikrat imamo ranjen nos ali ustnice in ker se brišemo s po- plavkanim robcem, se nam nos noče zaceliti, in sami ne vemo vzroka zakaj. Zato pametne gospodinje že opuščajo plavila. priporočljiva ustna voda Najcenejšo in najboljšo ustno vodo si lahko sami pripravite iz tele meša- nice: enemu litru močnega žajbljevega čaja primešaš zrnce dvojnokislega ka- lija ali hipermangana in 3 grame olja iz poprove mete. To tekočino imaš lah- ko za 10 do 14 dni. Ko si po jedi iz- plakuješ usta, vlij te tekočine 2 žlici v čašo mlačne vode. Zobno meso se ti bo po njej zelo utrdilo in ne bo krvavelo. Takšna ustna voda dezinficira usta in g^lo, preprečuje tvorbe zobnega kamna in ohranja zobe močne in zdrave. UPRAVA ZA CESTE LRS, Tehnična sekcija Celje razpisuje 7 cestarskih mest v območju cestnega nadzorstva Šoštanj za naslednje relacije: Šoštanj-Pesje, Velenje-Šalek-Selo, Selo-Paka pri Velenju, Benče-Ve- lenje, Letuš-Soteska in Soteska-Ljubija. Prosilci morajo izipolnjevati naslednje pogoje: smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 27 let; imeti morajo 6 razredov osnovne šole ali 2 razreda gimnazije; za opravljanje cestarskega poiklica morajo biti te- lesno in duševno zdravi. Po enoletni zaposlitveni dobi bodo obiskovali cestarsko šolo in bodo dobili v primeru uspešnega šolanja po treh letih naziv kvalificiranega delavca. Prosilci naj naslovijo pravilno kolkovane prošnje (30 dinarjev) na Upravo za ceste LRS, Tehnična sekcija Celje, kjer bodo dobili v urad- nih urah (dopldne) tudi vsa potrebna pojasnila. 31. SEPTEMBRA 1956 — Stev. S8 A STRAN Dvojni Othello v Brežicoh (... o meni govorite, kakor sem, Shakespeare Othello V, 2) Celjsko gledališče je letos v januarju gostovalo v Brežicah in Ko- stanjevici s Shakespearovim »Othellom«. V Brežicah kot v Kostanjevici, je gledališče naletelo na prisrčen sprejem publike. Celjsko gledališče je pred začetkom nove sezone dobilo iz Brežic navdušeno pismo tov. Miloša Poljanška, ki ga nekoliko skrajšanega objavljamo: Odkar smo se prisrčno poslovili od Celjanov, se večkrat ukvarjamo z mi- slijo: ali smo storili uslugo brežiški publiki, ker smo povabili med nas re- nomi^ani igralski ansambel ali ne. Hva- ležni slučaju smo se namreč v razmaku desetih dni dvakrat srečali z izredno tragedijo Othellom- Odrsko delo je gle- dalo okoli 900 ljudi, a filmsko upodo- bitev ne veliko manj. To se pravi, da nas je — tako naenkrat — zajel umet- niško dognani val Shakespearovsko pretresljivo tragičnega. Torej je korist- no, kar nepozabno, da smo si ogledali film, a še veliko bolj, da smo doživeli celjsko uprizoritev. Čeprav sem. se odločil, da se tokrat nekoliko ozrem na mentaliteto naših ljudi, ki je prišla vidneje do izraza ob Othellu in izraziteje očrtala svoj raz- noliki odnos do kulturnega življenja v mestu, bom najprej poudaril značilno- sti obeh predstav. Velika izrazna različnost, ki se je pa nekje vendarle smotrno spojila v eno samo čudovito doživetje, je vsakogar, ki je videl Celjsko gledališče in kasneje film, poskominala, da ju je primerjal. Se ko smo zrli zgrozljivo turoben film- ski finale: Othellov, Dezdemonin, Ro- derigov in Emilijin pogreb, smo si bili malodane vsi edini, da je bila odrska uprizoritev močnejša, da smo jo glob- lje in temeljiteje občutili. Kje so vzro- ki za takšno ugotovitev? Shakespearova dramska dela so pred- vsem — če že ne samo — domena odra. A tudi tu velja zanje poseben zakon. Shakespeare mora biti na odm tako občuteno in do zadnjih nians razum- ljivo izražena beseda, tako doživeta igra človeka-igralca, da nam že to dvo- je ustvarja polnost in resničnost živ- ljenja. Za to nam je poskrbel Župan- čičev virtuozni prevod in le tega smo z vso zavzetostjo podanega slišali iz ust igralcev. Hitro menjajoči podnaslovi v hrvatskem jeziku v filmu so bili kar preveč bežna zadeva, da bi ustvarili v nas globljo miselno podobo dramske- ga procesa. Filmski prijem je sicei^ po svoje močan. Realistično okolje s smi- selno lepo izbranim ozadjem dogajanja, izredni igralci in režija, vse to je ustva- rilo svojstven mik, ki ga kljub mrač- nosti celote ne smemo prezreti. Zato se je pa na odru vse dogajanje strnilo okoli »besedila, ne zgolj tistega, ki ga je napisal avtor, ampak tistega, ki je napisano med vrsticami, v srcu osebe, ki ji je dal kakršen koli naziv ali ime.« (Celjski gledališki list 1955-56, št. 1, str. 9.) Vse kar je bilo še zraven — več- delni odrski prostor, spletno uporab- ljeni svetlobni in glasovni efekti in v celoti dognana moderna režija Branka Gombača — vse je služilo njima, to je besedilu in igri v poudarek. Koga ni globoko impresionirala izredna krea- cija Othella, ki jo je ustvaril Janez Skof? Komu ne bo ostal izreden kul- turni dogodek še dolgo v spominu? Do- živetje je bilo — vsaj zame — nepo- novljivo. Miloš Poljanšek Celjsko gledališče v svojem poslan- stvu ne zanemaodarski napredek konjiške občine, saj se je industrija v primerjavi z leti pred dru- go svetovno vojno precej močno raz- vila. Začeli so z uvajanjem novih pro- izvodov. Tako so v zreški tovarni ko- vanega orodja, kjer so nekdaj izdelo- vali pretežno le poljsko orodje, pričeli z izdelovanjem ključev, primožev itd. Precej se je razvila tudi vitanjska to- varna orodja in livairna ter »Kostroj«, tovarna za izdelavo usnjarskih in čev- ljarskih strojev, ki jih bodo začeli v kratkem izvažati' v dežele bližnjega vzhoda. Na razstavi bodo obiskovalci videli vrsto izdelkov usnjarskega kombinata KONUS, ki predeluje kože v razno- vrstno usnje. V oddelku pikerije, ki je bila pred tremi leti prestavljena v Ko- njice, izdelujejo danes vrsto pikerjev za potrebe domače tekstilne industrije, ki se lahko po kvaliteti merijo z ino- zemskimi. Tudi oddelek umetnega usnja se je izkopal iz začetnih težav in sedaj gredo njegovi proizvodi dobro v prodajo, saj so samo v zadnjih dveh mesecih izdelali 45 ton, ki so jih takoj razprodali. Od večjih podjetij bo sodelovalo še LIP Konjice, kjer izdelujejo v dveh mizarskih delavnicah naj raznovrstne j- še pohištvo za opremo stanovanj. Po- leg teh podjetij bodo sodelovali na go- spodarski razstavi še 'razna mala obrt- na podjetja, kmetijske zadruge, držav- na posestva, kmetje in mladi zadruž- niki. Le izobražen delavec bo dobro gospodaril Preteklo nedeljo je bil na II. gimna- ziji v Celju sestanek vseh predava- teljev celjskega okraja, ki bodo preda- vali na delavskih vzgojno-izdbraževal- nih šolah. Med drugimi se je sestanka udeležil predsednik okranega odbora Zveze Svobod in prosvetnih društev tovariš Andrej Svetek, zastopnik re- publiškega od^bora Zveze Svobod in prosvetnih društev ter tov. Strehovec, šolski inšpektor. Sestanek je otvoril profesor Franjo Jakhel, ki je poudaril pomen izobra- ževanja za delavce. Triletna vzgojno- izobraževalna šola bo nudila delavcem vsestransko osnovno izobrazbo in ni le trenutnega značaja, ampak se bo ka- sneje še nadaljevala. V socialistični državi je vedno večji imperativ za vsa- kega državljana — znanje. Profesor Jakhel je razipravljal tudi o metodi poučevanja. Med drugim je dejal, da se morajo predavatelji zavedati, da imajo pred seboj odrasle ljudi, zato mora biti pouk nazoren in mora zak- tivizirati mišljenje in kritičnost slu- šateljev. V ta namen je izobraževalna sekcija okrajnega odbora nabavila že nad dve sto diapozitivov, katere bodo posojali tudi drugim društvom. Po uvodnih besedah profesorja Jakh- la so predavatelji pregledali predme- tne skupine učnega programa. Sestav- ljal ci programov so poudarili, da se naj poveže pouk kolikor je mogoče s stvarnostjo. Ves program obsega pet predmetnih skupin in bo nudil, seveda le z dobro interpretacijo, vsakemu de- lavcu trdno osnovo splošne izobrazbe. Tovariš Vinko Smajs, zastopnik ve- lenjske Svobode, je govoril o programu njihovega dela. V velenjski vzgojno- izobraževalni šoli bodo dodali progra- mu še družbeno-moralno vzgojo in družbeno ureditev FLRJ, ekonomiko FLRJ ter zdravstveno higijeno. Vse delo so porazdelili v dva semestra. To- variš Andrej Svetek je poudaril, da se mora ta šola iz leta v leto bolj utrje- vati in uveljavljati. Dejal je, da naj bo šola za delavce taka, da bo razne- tila v njih željo po znanju. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU CELJE razpisuje mesto DIREKTORJA podjetja »AUREA«, Celje Pogoji: Komercialist s prakso ali izučen zlatar s komercialno prakso. — V poštev pridejo samo osebe, ki niso bile kazjiovane. — Ponudbe je poslati na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje do 30. septembra 1956. Priložiti je življenjepis z opisom kvalifikacij in dosedanjih zaposlitev ter potrdilo o nekaznoTanju. POSEBNO ZA CELJSKI TEDNIK PISE DOPISNIK ZELJKO TAKAC IZ OSLA V edinstvenem parku sliuiptiip Dolga in tanka pokrajina — tako imenujejo Norvežani svojo domovino — leži na severu Evrope. Morda bi že sprva mislil, da se je majhen narod mornarjev in pogumnih raziskovalcev izkazal v pomorstvu. Po obiskih v treh velikih muzejih v Oslu — v muzeju polarnega broda »Fram«, ekspedicije »Kon-Tiki« in muzeju vikinških ladij, bi si ta svoj vtis še utrdili. Toda nedaleč od samega centra ži- vahnega velemestnega prometa te pri- pelje podzemna železnica do kraja, kjer obstoj iš navdušen in presenečen. To je edinstveni park na svetu kljub te- mu, da so ga zgradili skoraj na samem robu mesta. Poleg številnih krasno ure- jenih teniških igrišč in dokončanega olimpijskega kopališča ter skrbno ure- jenih in negovanih nasadov je v tem Monolit, obkrožen s kamenitimi ftgur«nii parku nameščeno 150 skupin skulptur, ki so vse delo enega samega človeka: velikega norveškega kiparja in umet- nika Gustava Vigelanda. Težko bi pisal o parku, ne da bi prej povedal kaj več o graditelju in ini- ciatorju. Gustav Vigeland se je rodil 11. aprila 1869. leta v družini drvar- jev, mizarjev in lesorezcev. Tako je mladi Gustav prišel zgodaj v stik z najprimitivnejšim orodjem umetnikov. Sprva so bili učitelji temu talentira- nemu mladeniču lesorezci, kasneje pa umetniki — kiparji. Vigeland je mno- go potoval po svetu, toda sčasoma se je ves posvetil svojemu življenjskemu delu. Mladi kipar je ponudil mestnemu svetu predlog za fontano, toda kasneje se je iz te ideje rodila veličastna za- misel o parku. Vigeland je zelo težko dosegel, da so mu načrt odobrili in mu priskrbeli ves potreben material. Bil je osamljen, brez prijateljev in dru- žine, zato se je ves posvetil svojeniu delu do zadnjih dni svojega življenja, ki je ugasnilo sredi težkih let druge vojne. Fronger park, ali kakor ga imenujejo Vigeland, obsega površino 30 ha krasno negovanih trat, ki so prepredene s ste- zami in posute z belim peskom. Sredi parka sta dve krasni umetni jezeri. Park kipov je v svoji ideji posvečen človeku in njegovi notranji borbi za aktivni odnos do življenja. Vse je de- lano in izdelano po načrtu Vigelanda: načrt parka, razpored stez, vrsta cvet- ja, oblika klopi za odmor obiskoval- cev, razpored kipov, fontana in mo- nolit," z roko izoblikovana ornamentika na vhodnih vratih, skratka vse — ra- zen dveh kipov, ki sta v parku — je njegova zamisel. Umetnost tega genija lahko občudu- Kaj se ne bo zgodilo tako, kakor želim? jemo še preden pridemo v park. Vhod- na vrata in dve kočici ob strani sta posejani z motivi reljefa o borbi člo- veka s samim seboj. Pred leti je bil park ograjen, toda danes ni več sledu o nekdanji ograji: park je dostopen vsem obiskovalcem vse leto, i>odnevi in ponoči. V bližini monolita je fontana, ^stav- ljena na teraso, do katere vodi stop- nišče preko ostalih petih teras, na ka- terih so klopi. Stirioglata fontana ima na robovih 23 norveških figur, preplete- nih s stebli, tako da simbolizirajo nor- veškega človeka in njegovo zemljo, bo- gato z gozdom. Na i>odnožju fontane je krog in krog 60 bas-relijefov iz bro- na, ki opisujejo — kakor figure nad njimi — človeško življenje od embrija pa do skeleta. Tla terase, na kateri je fontana, so tlakovana s čmo-belimi ploščicami in šele kasneje sem zvedel, da je dal Vi- geland tudi tej terasi originalnost, ker so ploščice zgrajene v obliki steze, ki vodi v labirint in je komplicirana kot človeško življenje. Na levi, južni strani mostu sem prišel po stopnicah do malega pristanišča — terase, na kateri je postavljeno devet otroških figur,, ki prikazujejo najraz- ličnejše razvojne etape otroka. Zadnja skupina skulptur vsebuje — saj name je napravila takšen vtis — svetovni na- zor velikega Vigelanda. Ta skupina bronastih odlitkov predstavlja 2 moža, 2 ženi in 2 otroka, ki so izmenično prepleteni" drug z drugim v zaprtem krogu in nihče ne ve, kje je začetek in kje končuje p>osamezna etapa. Mračilo se je že, ko sem se vračal iz tega nevsakdanjega parka in ko sem se izgubljal v velemestnem tru- šča in vrvežu se mi je resnično zdelo, da se Tsi rrlim« ▼ krogu. STRAN 6 21. SEPTEMBRA 1956 — Stev. 38 IZ CELJA... PSST^ PRISLUHNITE... VfiSTE KAJ ]E V CELJU NAROBE? ANONIMNA PISMA? Precej časa je že, kar se je pričela neka zloglasna družba v Celju baviti s pisanjem anonimnih pisem. Pisana so z roko, nekate^ra pa tudi s pisalnim strojem. Pisma so naslovljena na člane raznih rodbin. Verjetno je, da so pi- sana z namenom, da delajo razdor med družinami. Tajništvo za notranje za- deve že raziskuje ta pisma, mi pa upaj- mo, da bodo pisci kmalu razkrinkani pred javnostjo. AH, TI KOLESARJI... Kolesarji so postali v mestu prava nadloga. Sploh ne poznajo reda: vozijo po pločnikih, postavljajo kolesa obnje, ali pa jih postavljajo ob novo urejene zgradbe, prav radi pa zatrpajo z njimi tudi hodnike. Nevarno je, če so b^-ez zvoncev in ni p^^av, če jih imajo: ker potem neusmiljeno zvonijo po ulicah za vsako malenkost. Verjetno ne bo ka- zalo nič drugega, kot da bo prometna milica spregovorila poslednjo besedo. PEKARNE IN SUHE ZEMLJE Zadnje čase je pecivo v celjskih pe- karnah zelo slabo pečeno, posebno žemlje so suhe. Pravijo da zato, ker podjetje ne dovoljuje nobenih dodat- kov pri izdelovanju žemelj. Toda zakaj je potem v raznih krajih celjske okoli- ce, celo v majhnih vaseh, pecivo okus- nejše in bolje pečeno? Prav bi tudi bilo, da bi ne bilo dolgih vrst pred pe- karnami, posebno ob sobotah ne. NE POZABITE NA STOPNICE! Sedaj, ko je regulacija Savinje v pol- nem teku in so ob obeh bregovih na- pravili novo škarpo, bi ne smeli poza- biti tudi na stopnice, ki bi vodile v Savinjo. Nujno bi bilo, da bi jih vse- kali. v škarpo, ker bi bilo to kopalcem mnogo p"ijetneje, toda potrebne bi bile tudi v drugih primerih, kot n. pr. pri reševanju itd. Podjetje je sicer oblju- bilo, da jih bo napravilo, toda včasih se rado zgodi, da se na videz nepo- membno stva^^i pozabijo. KJE JE POSTNI NABIRALNIK? Nujno bi bilo, da bi namestili poštni nabiralnik v s^-edišču mesta, pri Put- niku. Preden so začeli z adaptacijo starih poslovnih lokalov, so ga odstra- nili, toda nazaj ni več našel poti. KAJ JE Z MLADIMI BREZAMI? ^Ni prav, da so mlade breze v ne- katerih drevoredih v mestu, kot n. pr. v Trubarjevi ulici, privezane z žico h kolom. Sčasoma prereže žica mlado deblo, kar se je tu in tam že tudi zgo- dilo. Morda bi bil še čas, da bi si stro- kovnjaki to pogledali in popravili, da ne bo kasneje nepotrebne škode na brezovih drevoredih. POŽIVINJENOST ALI KAJ? P''ed nedavnim je nek voznik naložil zvrhan voz kamenja v kamnolomu pod gradom. Vse bi bilo v najlepšem redu, da ne bi bilo strme ceste pri železni- škem nadvozu, ki vodi v Teharje. Ko- nji niso mogli speljati preobloženega voza, zato jih je voznik neusmiljeno pretepal z narobe ob^-njenim bičem ta- ko dolgo, dokler niso končno speljali. Nabralo se je precej ljudi, ki so se zgražali nad takim ravnanjem z živi- no in prav je bilo, da je vmes posegel organ ljudske milice. Človek se nehote sp^-ašuje, kaj je to: ali poživinjenost ali lakomnost voznika, da bi z eno vožnjo čimveč zaslužil. "zveza ženskih društev v celju pripravlja obCnizbor Vsakodnevni primeri nam dokazuje- jo, koliko nepotrebnega truda vlaga za- poslena žena v svoje zastarelo gospo- dinjstvo, ki zahteva od žene več zmog- ljivosti, kot pa zmore z dobro voljo. Z organiziranim delom in s podporo raznih gospodai^skih forumov bi se dalo tudi v Celju mnogo storiti za razbreme- nitev zaposlene žene-matere. Res je, da nam finančne razmere danes morda še ne dovoljujejo, da bi modernizirali svo- ja gospodinjstva, o razbremenitvi naj- težjih gospodinjskih del pa bi vsekakor lahko govorili, če bi naše žene z večjo voljo in z večjim zaupanjem sodelovale v svojem društvu. Pred kratkim se je že sestal mestni . odbor Zveze ženskih društev, kjer so govorili o prvih pripravah in o mno- gih vrašanjih, ki naj bi jih reševal občni zbor. Sklenjeno je bilo, da bo občni zbor Zveze ženskih društev 25. septembra ob 16. uri v sejni dvorani Občinskega ljudskega odbora Celje. Zaradi aktualnosti vprašanj, ki se bodo obravnavala, vabi društvo vse že- ne na področju mesta Celja, predvsem pa vse. bivše aktivistke organizacije AFZ, da se zbora polnoštevilno udeleže in da prijavijo za razpravo vso najbolj perečo problematiko. cene na trgu v tem tednu Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor Krompir 10—14 (14—16); čebula 90 (60—90); česen 100 (100—160); fižol, vis. 75 (60—80); fižol, niz. 50 (40—60); fižol, str. 30 (30—50); grah, str. — (50); so- lata 20 (30—50); cvetača 50 (50—100); špinača — (100); peteršilj 50 (40—60); korenjček 35-^0 (40—80); pesa 20—25 (25—35); bučke — (15—20); zelje, gl. 18 (18—30); zelje, kislo — (50); ohrOvt 25 (25—30); koleraba 20 (20-^0); kumare 15—18 (20—80); paradižnik 20—30 (23 do 45); paprika 30—36 (35—55); redkev — (30^0); feferoni (100 (80—100); ma- lancani — (80—100); jajca 14 (18—19); mleko — (32); smetana — (200); skuta — (130); maslo — (400^80); med — (400); limone 240 (—); rozine 400 (—); sadjevec 25 (—); jabolka 25—28 (30 do 45); hruške 30-^0 (30—50); slive 44 (35 do 55); breskve 44 (30—70); grozdje 70 (50—70); lubenice 26 (—); din je 26 (—); kokoši — (360—600); piščanci (200—340); pšenica — (55); koruza — (50); oves — (45); ječmen — (45); por — (40—70); ze- lena — (80); hren — (140). Ohraniti bi morali spomine na delavsko gibanje Pred kratkim je »Ljudska pra- vica« objavila članek pod naslo- vom »Nekaj spominov na stavke, ki so jih organizirali delavci v celjskih tovarnah,« kjer je bila na kratko opisana delavska borba treh stavk v celjskih podjetjih. Med drugim je dopisnik M. N. omenil, da vedo povedati o stav- kah danes le še ljudje, ki so se jih sami udeležili, ker so bili ar- hivi, zapisniki in drug material med vojno uničeni. Nadalje ugo- tavlja, da so spomini na obdobje borb delavskega razreda dragoce- ni in da ne bi bilo prav, da bi šla v pozabo dcba, ki pomeni pravza- prav začetek delavskega upora. Mislim, da to popolnoma drži in prepričan sem, da nam zanamci . ne bodo oprostili, če bomo iz- pustili v zgodovini delavskih bo- jev prav borbe za napredek in ob- stoj proletariata s kapitalistični- mi mogotci. Nekateri mladinci so me spraševali, ali je vse to res- nično in mogoče, kar je bilo opi- sano. Menim, da bi bilo nujno, za mladino pa izredno koristno, da bi nadaljevali z opisom delavske- ga gibanja od prve do druge voj- ne, saj imamo trenutno še ogrom- no materiala v živih pričah, ki so se teh stavk in bojev same ude- ležile. Nujno bi bilo — dokler so še prilike in čas (dokler te priče ne umro) — da bi poskrbeli za resničen opis težkega boja delav- skega razreda. Tega opisa pogre- šamo za vso generacijo, saj je vsem znano, da se kronisti niso brigali za te boje, ker se jim niso zdeli vredni, da bi jih detajlno opisali. Manjka celotnega opisa delavskih borb, mi pa se ne sme- mo zadovoljiti samo z letnicami kakšne večje stavke in s podatki o smrtnih žrtvah ali o propadu stavke. Se je čas, če bi bilo seveda do- volj zanimanja za to stvar, da bi poiskali vse starejše delavce in predvojne borce za delavske pra- vice, ki bi vedeli povedati marsi- kaj zanimivega o stavkah. Glede na to, da je ta generacija v zato- nu, bi bil že skrajni čas, da bi se ti podatki, kolikor se jih da pač dobiti, res zbrali. Vedno manjše je število tistih, ki se še dobro spominjajo, kako so bili zaniče- vani Ln osovraženi prvi redki de- lavci, ki so si drznili pokazati, da SO člani mednarodnih delav- skih organizacij. Prav bi bilo, da bi se ustanovi- la nekakšna organizacija, v kate- ro naj bi bili vključeni ljudje, ki bi poskrbeli za to, da bi zabele- žili stavke v Sloveniji, ki so bile pred drugo svetovno vojno. Prav tako, kot so člani organizacije ZB poskrbeli za zbiranje materiala iz NOV, bi naj ti ljudje od tistih, ki so še živi, zapisali vse: trplje- nje, zaničevanje, poraze in zmage prvih proletarcev, ki so se v stav- kah borili za boljše, pravičnejše življenje. Potrebno bi bilo, da bi poleg zgodovinske knjige iz NOV izšla tudi knjiga o razvoju delavskega gibanja. Tudi arhiv z zgodovin- skim materialom tedanjega časa bi lahko zbrali, saj imajo gotovo mnogi posamezniki, ki se niti te- ga sami ne zavedajo, slike raz- nih društev, prireditev itd. J. V. ... IN ZALEDJA Odkritje spomenika padlim borcem v ^urju pri Celju v prvi polovici oktobra bo v Šent- jurju velika spominska svečanost, na kateri bodo odkrili spomenik padlim borcem. Spomenik bo predstavljal bor- ca, ki kliče k uporu. Na tem spomeniku bo imel dostojno mesto tudi šentjurski rojak Fran j o Malgaj,, koroški borec. Spomenik bo delo akademskega kiparja Cirila Cesarja. Z deli za spomenik so začeli že pred šti^^imi leti, toda kasneje so vse opu- stili. Lani pa so pričeli Šentjurčani resno razmišljati o postavitvi spome- nika. Mesto zanj so izbrali na prostoru med zadružnim domom in šolo. Gra- nitni podstavek bo izdelalo podjetje »Granit« iz Oplotnice. Prostovoljnega dela so se prvi udeležili v velikem šte- vilu gasilci, pevski zbor ter uslužbenci šentjurskega občinskega ljudskega od- bora. Mladina je stala ob strani, kljub temu, da jo je organizacija ZB pro- sila za pomoč. Tudi društvo Pa.'i;izan ni storilo pri prostovoljnem delu ni- česar, vendar je to razumljivo, saj ob- stoja to društvo le po imenu. Pri vsem delu so naletili Šentjurčani na pomoč in razumevanje pri predsed- niku občine tov. Hlastecu in pri tov; Kosu, ki sta jim nesebično priskočila na pomoč. Značilno je, da so se nazadnjaški krogi v Šentjurju upirali postavitvi spomenika, češ da bi bilo bolje zgra- diti stanovanjski blok. Vprašujemo se, ali je dalo 130 ljudi zato življenja, da bi se danes okoriščali z njihovo krvjo? KAM JE IZGINIL RADIO APARAT Odbor SZDL v Prevorjah je dobil pred leti kot nagrado za svoje uspešno delo radio aparat, katerega je kasneje vzel bivši občinski ljudski odbor Le- sično. Ta ga je prodal, tako pravijo ljudje, nekemu privatniku. Odbor SZDL v Prevorjah zahteva, da Lesično vrne aparat, ki so ga prejeli Prevorjani od Okrajnega odbora SZDL. v petrovCah na pol peCen kruh 2o lani smo kri1;izirali občinsko pe- karno v Petrovčah zaradi slabe kvali- tete kruha, nezadostne teže itd. Vod- stvo »Pekarne« je popravilo težo k^uhu take, da ga je le napol speklo. O tem ne bi kaj dosti razpravljali, vprašali bi le potrošnike, če je na pol surov kruh ugodno vplival na njihovo preba- vo ali ne. Sicer bi znala na to odgo- voriti tudi sanitarna inšpekcija. Prizadeti potrošniki smo raje kupo- vali okusen kruh v bifeju libojske Ke- ramične industrije, toda tisti potrošni- ki, ki ne morejo dobivati! kruha v Celju ali Žalcu, so še vedno primorani, da kupujejo na pol pečen kruh - toda kako dolgo še? IZ gMARTNEGA OB PAKI Preteklo nedeljo je bil v Šmartnem ob Paki polletni občni zbor Kmetijske zadruge, na katerem so razpravljali o posameznih problemih in načrtih za bodoče delo. Med drugim so sklenili, da bodo v Rečici ob Paki postavili novo sušilnico za hmelj, sadno sušilnico pa bodo zgra- dili v Šmartnem ob Paki, in sicer v poslopju dosedanje hmeljske sušilnice. Zgraditi nameravajo tudi skladišče za poljske pridelke, ki jih odkupujejo od zadružnikov. Nabavili bodo tudi dve motorni škropilnici za hribovite pre- dele. Zadružniki nameravajo v krat- kem izvesti tudi analizo zemlje, da bodo lahko smotrneje uporabljali umet- na gnojila. Za analizo se je dosedaj prijavilo nad 50 zadružnikov. Jeseni bodo otvorili I. letnik Kmetijsko- gospodarske šole za mlade kmetovalce in kuharski tečaj za dekleta. IZ NAZARJA Pred nedavnim je bil v Nazarju kon- cert 'pevskih zborov, ki so ga pripra- vili v počastitev 10-letnice aktivnega dela nazarskega pevskega društva. Na koncertu so nastopili mešani, moški, združeni mešani in združeni moški zbori. Koncert je bil zelo dobro obi- skan, saj je prišlo iz bližnjih in dal- njih krajev okrog 800 poslušalcev. Priredili so ga za poživitev pevske dejavnosti v mozirski občini. Takšne koncerte nameravajo organizirati sedaj vsako leto, toda vedno v drugem kraju. takih veselih večerov ne sme vec biti Pred nedavnim smo prejeli od Ob- činske gasilske zveze Kozje dopis, kjer piše: pred kratkim je bil v Kozjem občinski praznik. V počastitev tega praznika so pripi^avili tudi veseli ve- čer, kjer so (razen v nekaterih točkah) smešili ne samo posameznike, ampak tudi podjetja, zadrugo, predvsem pa na- šo gasilsko organizacijo. Prireditelji kozjans:kega veselega ve- čera so smešili gasilstvo prav na ob- činski praznik, ko so ravno gasilci do- prinesli največ k proslavi, ki je bila tega dne. Ze na predvečer praznika so gasilci sodelovali pri bakladi, nekaj dni prej pa na gasilskem festvalu v Ma- riboru in na festivalu bratstva in edin- stva v Straži pri Rogatcu. Zato ni ni- kakor prav, da si nekaj mladih ljudi dovoli smešiti gasilsko organizacijo. V imenu vseh gasilcev kozjanske občine zahtevamo, da se v p^^ihodnje ne do- volijo več takšni veseli večeri, ki ni- majo drugega namena kot žaliti ljudi in izvabljati od njih denar. V MOZIRJU SO PROSLAVILI SVOJ KRAJEVNI PRAZNIK V Mozirju praznujejo letos že četrto leto svoj krajevni praznik. Praznujejo ga na dan, ko je Slandrova brigada 12. septembra 1944 osvobodila Mozirje. Letos so proslavljali svoj krajevni praznik kar dva dni. Pretekli torek zvečeir je mozirsko kulturo prosvetno društvo uiprizorilo Cankarjevega Kralja na Betajnovi, na sam dan praznika pa je bila ob deveti uri dopoldne žalna komemoracija pred spomenikom talca, nato pa je pevski zbor zapel nekaj pesmi. Poipoldne so bila na sporedu razna športna tekmovanja, ki jih je organi- ziral Partizan. Pripravil je nastop te- lovadcev in telovadk, ki je zelo uspel. R. Z. iz šentjurja pri celju Preteklo nedeljo je go.stoval v Šent- jurju moški zbor »IZUD Kobanci« iz Kamnice pri Mariboru. V dvorani za- družnega doma je priredil koncert na- rodnih in umetnih pesmi. Pevci, čeprav zelo mladi, so se pri izvajanju (potru- dili, tako da je koncert v celoti uspel. V Šentjurju so reorganizirali staro lovsko družino in ustanovili novo, ki šteje 26 članov. Na sestanku so skle- nili, da bodo zgradili fazanerijo nad Kmetijsko šolo, kjer so vsi pogoji za uspešno vžgejo fazanov. Vse delo bodo napravili lovci udarniško. Pred dnevi je bil ustanovni občni zbor strelske družine, katerega se je udeležilo 50 članov. Poročilo predsed- nika iniciativnega odbora je podal to- variš Kos, organizacijski sekretar ZK, pomen strelske družine pa je objasnil zastopnik Okrajnega odbora strelcev. Sprejeli so tudi pravilnik strelske družine. Člani so sklenili, da bodo v tednu dni uredili strelišče in nabavili potrebno orožje in municijo ter zračne puške. Razpravljali so tudi o uti, ki jo je prodal nek bivši član njihove strelske družine brez vednosti drugih. mladinska organizacija v šentjurju spi? Tako se marsikdo sp^^ašuje, kajti vsakdo ve, da je Šentjur precej velik trg, kjer je tudi mnogo mladine, va- jenske, kmečke, dijaške in študentov- ske. Toda o delu njihove organizacije se prav nič ne čuje. Prepričani smo, da bi bila mladina voljna delati, le do- brega vodstva bi bilo treba. iz griž Pretekli teden so si v Grižah ogle- dali v letnem gledališču priljubljeno igro Mlinarjev Janez, s katero, so go- stovali člani DPD Zarje iz Trnovelj. Z uprizoritvijo so bili prebivalci zelo zadovoljni in si še želijo takšnih iger. Želeli bi tudi, da bi se poživilo delo domače Svobode, ki bi lahko uprizo- rila več kot samo eno igro na leto. V začetku septembra so se odprla šolska vrata tudi otrokom zabukovških rudarjev. Letos je končno tudi v Grižah osemletna šola, ki bo lahko nudila mladini osnovo v znanju, da bo nada- ljevala šolanje na srednjih in vajen- skih šolah. Uspešen pouk ovirajo le pretesni prostori. ' E^na iz žalca Pred dnevi se je sestal nov mladinski komite v Žalcu. Sklenili so, da bodo v kratkem sklicali sestanek vseh pred- sednikov osnovnih organizacij, kjer se bodo podrobneje pomenili o storjenem in bodočem delu. Sklenili so tudi, da se bodo sestajali vsak mesec in da bo- do obiskovali osnovne organizacije na terenu in se zanimali za njihovo delo. zase zna skrbeti, za druge pa ne V poslovalnici Kmetijske zadruge Šentvid v Grobelnem je nameščena po- slovodkinja, ki ima precej lepo po- sestvo, na katerem živi s sestro. Ta je uslužbenka pri celjski »Mesnini«. Po- leg dninarjev jima obdelujeta posestvo še dekla in hlapec. V času zbiranja borovnic je dobila poslovodkinja nag^^ado 3 dinarje od ki- lograma, ki jo je odobril upravni od- bor kmetijske zadruge. Od tega denar- ja je poslovodkinja odstopila svoji po- močnici 1000 dinarjev, ostalih 4000 pa je obdržala zase. Čudno je, kako da je odstopila pomočnici le manjšo vsoto. Končno pa je vsem znano, da imamo pri nas precejšnje število sposobnega strokovno izobraženega kadra, ki je brez drugih dohodkov in je zato tem- bolj nerazumljivo ravnanje kmetijske zadruge. Spomin nanj ne bo niRdar obledel FRANC NOVAK, VZGLEDEN BOREC ZA DELAVSKE PRAVICE Franc Novak je bil vzgleden komu- nist ter borec za boljše življenje. Ze kot mlad fant je odšel v tujino, kjer je zgodaj okusil vso trpkost življenja delavca-proletarca. Kasneje se je vrnil domov. Zaposlen je bil v Tekstilni to- varni Prebold, kjer se je takoj vključil v vrste komunistov. Ko je bila leta 1936 stavka, je bil tovariš Franc Novak predsednik stavkovnega odbora. Prvo leto okupacije so se shajali pri njem preboldski voditelji osvobodilnega gi- banja. Novak je bil julija 1942 ustreljen v Celju kot talec. P. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU CELJE razpisuje mesto poslovodje obrtnega podjetja »RADIO-VAL«, Celje Pogoji: Oseba s prakso v radio-tehnični stroki. — V poštev pri- dejo samo osebe, ki niso bile kaznovane. — Ponudbe je poslati na taj- ništvo Občinskega ljudskega odbora Celje do 30. septembra 1956. Pri- ložiti je življenjepis z opisom kvalifikacij in dosedanjih zaposlitev ter potrdilo o nekaznovanju. KMETIJSKO-PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA V ŽALCU razpisuje naslednja delovna vresta 1. Inž. agronomije — živinorejca z večletno prakso 2. Ekonomsko-finančnega inštruktorja z večletno prakso na zadružnem gospodarskem področju 3. Knjigovodjo, samostojnega v finančno in materialno knjigovodskih poslih z večletno prakso 4. Vodjo administracije z znanjem strojepisja, stenografije in nemške korespondence. Pogoj, večletna praksa v administraciji Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom, šol. izobrazbo in označbo dosedanjih službenih mest na gornji naslov do 30. septembra 1956. — Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. Plača po uredbi oziroma po dogovoru. — Samska in družinska stano- vanja v doglednem času preskrbljena. 21. SEPTEMBRA 1956 — Stev. 38 flfM STRAN Rasizem vAmeriki dosega vrhunec Rasna gonja belcev proti črncem na ameriškem jugu je zavzela tak razmah, da povzroča resne skrbi Washingtonu. Ameriška demokracija je v luči sveta dobila zelo grd madež. Toliko opevana ameriška svoboda je grdo og^^ožena, saj sc rasisti na jugu ne ustrašijo niti najbolj nečloveških dejanj pri omeje- vanju svoboščin ameriškim črncem. Ker pa je ameriško visoko sodišče le ob- držalo trezno glavo in prepovedalo rasno razlikovanje, je rasistična gonja napela druge strune. Rasisti, ki jih verjetno vodijo v ilegalo potisnjeni cu-clux-clanovci, napovedujejo upor. grozijo z državljansko vojno in kot ob- sedeni iščejo priliko za še večje div- janje. Zadeva je prišla že tako daleč, da je morala v nekaterih mestih po- seči vmes celo ameriška vojska, da je zaščitila črnce pred vročekrvneži. Tako je v Stirgisu (država Tennessee) morala vojska s tanki na ulico, da je zavaro- vala odhod črnih študentov iz šolskih poslopij. Na sliki vidimo kordon vo- jakov z nasajenimi bajoneti, ki odbija »kulturne« belce izpred vrat univerze. To je podoba ameriškega juga polnih enajst let po smrti najbolj krvavega i';asista — Hitlerja. Eleganten kavalir v »lisicah" P^ed kratkim so začudeni London- čani zvedeli, da je policija vtaknila v »lisice« dva elegantna moža — brata Messina. Bila sta najvidnejša moža v krogu londonskih nočnih levov. 2e leta sem sta se pečala z izredno donosnim poslom, s snubljenjem mladih lepih deklet, ki so lahkomiselno hrepenele po luksuznem in veselem življenju. Oba sta po vsej Evropi na veliko zapelje- vala. Imela sta svoj način. Spoznala sta mlada dekleta, se izkazala kot ve- lika kavalir j a z mnogo denarja. Vsaka izmed njihovih stoterih »ljubezni« pa se je končala s tem, da so dekleta za- upala sleparjem in se pustila povabiti v London. Tu so jih vtaknili v javne hiše. Povratka ni bilo, ker so potovale vse s ponarejenimi pKJtnimi dokumenti. Brata sta znala držati v šahu svoje žrtve in izvleči iz te trgovine z belim blagom ogromne vsote denarja. Na kon- cu se je le našlo nekaj, kar jima je prekrižalo račune. Belgijska policija ju je s pomočjo nekaj na pol zapeljanih žrtev spravila pred sodišče. Kljub te- mu, da sta si najela lepe zagovornice, sta pogorela. Belgijsko sodišče se je odločilo, da njuno »donjuansko« vnemo ohladi v »moški kaznilnici«. Na sliki Carmelo Messina v »lisicah«. Izgleda precej samozavesten, morda je računal na kakšne zaščitnike, kajti tudi go- spodje iz višjih krogov so bili odje- malci njunega »živega blaga«. SPET BO DEŽ Spet je tu škropilni avto, ki poliva cestni tlak ... Kdo ve če dež naznanja avto, ali avto — črn oblak? KARAKTERNA »TURSKA« Naj bo kava v zrnju draga, ali naj se poceni. »Turška« je enako slaba, v ceni se kot »cek'» drži. DRAGA IGRAČA Otroški bicikelj je silno pripravna igrača. Fantek je v mavcu — pri vragu dvomesečna plača. »OTROČJE COPATE« Onddn sem zagledal pri Alpina-Žiri se v izložbo, ki jo verjetno poznate, in sem na veliko veselje spoznal, da prodajajo lepe OTROČJE copate Moj sinko je tudi včasih otročji, a vedno OTROŠKE copate je nosil, zato sem pohvalil to lepo novost in za tri pare — otročjih — prosil. KADILCI POZOR! V neki prijetni celjski trafiki poleg tobaka, ki ga skadiš, pod roko sijajne kamenčke" za prazen vžigalnik dobiš. In to je v trafiki, kjer je skladišče za vse mogoče prehodne stvari, kot so: nahrbtniki, košare in kure, ko kokodakajo jezno v ljudi. PERONSKI DAVEK Kadar kakšen celjski kadilec zvečer brez cigaret obsedi, navadno hiti na postajo, kjer jih brez dvoma dobi. A tam s cigaretami kot davek peronsko karto naj plača, sicer ga mož z brki nahruje kot predrzneža in postopača. Zato pa kadilec vprašuje, zakaj to trafiko imajo. Mar res le za potnike in za to, da nekaj peronskih prodajo!? JE DOMA IN GA NI »Bi lahko govoril s tovarišem direk- torjem? Imam račun .. .« »Tovariš direktor je včeraj odpoto- val!« »... ki bi ga rad plačal!« »Saj, tovariš direktor se je danes zjutraj že vrnil. Izvolite naprej!« Med razvalinami sedeža modrosti Da, mišljeni so ostanki slavnega pre- ročišča Apolonovega v Delfih. Tistim, ki so se letos odzvali vabilu Jadranske linijske plovbe na potovanje v Grčijo, je bila dana priložnost stopiti tudi v ta sveti kraj, kjer se je njega dni — za antične Grčije — odločevala usoda posameznikov in celih držav. Toda, najprej besedo zgodovinarju! Delfi so bili verska ustanova na juž- nih obronkih skalnatega Parnasa (2459 metrov), ki je starim Helenom (Grke so jih začeli imenovati šele Rimljani), veljal za sredino zemlje. Od bogov je v tem preročišču užival prvenstvo Apo- lon, bog pesništva in glasbe, zaščitnik umetnosti. Preročišče je vodil modri duhovniški zbor, ki je oznanjeval voljo bogov iz nerazločnih besed zamaknjene Pitije. Ljudje so prihajali po nasvete trumoma, od blizu in daleč, odškodujoč se z bogatimi darili. Toda Delfi niso bili le verska ustanova. Kot središče zemlje so bili tudi nekak posvetovalni urad za vse reči javnega in zasebnega življenja. Tu so se dajali migljaji za napoved ali opustitev vojne, politične smernice itd. »Oraklji. so jim bili samo sreds-tvo, da so z njimi etično in poli- tično oblikovali grški svet« (Sovre). Kraj je še bolj zaslovel, vzporedno pa tudi obogatel, ko je postal prizori- šče — danes bi rekli — kulturnopro- svetnih festivalov v. čast bogu Apolonu. Pomen Delfov za grško kulturo je bil velepomemben. Velepomembni so še danes, tudi kot razvalina — v arheološkem in turistič- nem pogledu, dasi se po izgledu ne mo- rejo meriti z ostanki Akropole. Zob ča- sa je tu bolj neovirano opravil svoje delo. Delfi — kakor rečeno — ležijo na juž- nih obronkih Parnasa, nekaj manj kot 600 m visoko, to je kakih 13 km nad pristaniščem Itea v Korintskem zalivu. Seveda niso dosegljivi le z morske strani. Z Atenami ga danes veže nekaj čez 160 km dolga asfaltirana cesta. Ju- goslovanski turisti, pa tudi številni ino- zemski, ki jim je ljubo potovanje z go- stoljubno jugoslovansko ladjo po Ja- dranu in po Jonskem morju, prihajajo iz Itee. Odtod nas popelje v Delfi za 25 drahem avtobus, za 30 in več pa avto- taksi. Pot se vije najprej položno skozi nepregledno morje oljčnih nasadov, na- to strmo in vijugasto skozi dve hri- bovski vasici; v drugi je po nekaj bolj- ših, hotelom podobnih restavracij in trgovinic z narodnim blagom in spo- minčki, že slutiti bližino Delfov. Domači in tuji strokovnjaki za grško arheologijo tu očitno nikoli, ali pa vsaj še dolgo dobo let ne bodo počivali. Ko- panje, odkrivanje, restavriranje in re- konstrukcije so in še bodo za dolgo na dnevnem redu. Najmanj, kar vzbuja občudovanje kamenitih ostankov tu- kajšnjega Apolonovega templja, aten- ske zakladnice, gledališča, stadiona itd., je vprašanje, katera telesna sila je iz- oblikovala te kamne in jih prestavila iz kamnoloma na to visoko pobočje. Ka- kor žuželka se človek izgublja ob njih neizmernosti. Gledališče je na primer moglo nuditi prostora kakim 15.000 Ostanki Apolonovega preročišča v Delfih gledalcem! Clovsk mora obstati in se zavzeto zagledati... Si>oštovanje do lastne herojske pre- teklosti, je zgradilo v neposredni bliži- ni teh častitljivih ostalin krasen arhe- ološki muzej: panorama čudovite delfij- ske skulpture. Za zaključek teh popotnih remini- scenc še tale (izposojeni) pripis: Na sprehodu med grobišči stare kulture prevzame človeka še globlje spoznanje o velikih dejanjih v umetnosti, ki je z lepoto oblikovala človeško zavest in kakor nobena zgodovina zmagovala nad minljivostjo vsega našega bivanja. G. G. TRIK ZNANEGA UMETNIKA Ko je Pablo Picasso na zadnji veliki razstavi v Parizu imel razgovor z ne- kim uslužbencem zavarovalnega zavo- da, ga je slednji vprašal, če ne želi svojih umetnin zavarovati oroti tatvi- nam. Ko je slikar zvedel za višino za- varovalnine je odločno odgovoril: »Pre- drago« in po tem pojasnil, da lahko svoje slike dosti bolj poceni varuje pred tatvinami. Sliko označi s svojim podpisom šele takrat, ko jo kupec od- nese domov. Ce pa bi le kdo ukradel nepodpisano sliko znanega umetnika, bi si ljudje mislili, da je ponarejena. WINSTON CHURCHILL O KNJIGAH Ce ne morete prebrati vseh knjig, ki jih imate v knjižni omari, jih vendar r<časih vzemite ljubeznivo v roke, pu- stite, da se strani odprejo pod vašimi prsti, preberite vsaj nekaj stavkov in jih vrnite na polico. Ce že ne veste kaj je v njih napisano, vedite vsaj kje sto- jijo. Ce vam vse knjige ne morejo biti dobri poznani prijatelji — potrudite se vsaj, da jih kot znance spoznate. DOMISLICE Ko bodo gledali ljudje bodočnosti na današnje ljudi, kot mi gledamo na svo- je — opicam podobne — prednike, jim bo težko razumeti, da so tako smešno ponigavega duha. Povsem je treba obupati, da začenja- mo polagoma razumeti optimiste. Civilizacija ni odpravila kanibalizma, temveč je z izumom vojne potencirala njegovo kvalitativnost. Nič ni zapeljivejšega, kot opajati se z lastno omejenostjo v prepričanju, da je najvišja modrost. ^ Geniji so posrečen zarod; če jih ljud- je že za življenja smatrajo kot edin- stvene, se ne obnašajo nič pametneje. Begov Jan — HUMOR — JEZIKOVNI POUK Šolski nadzornik je bil napovedan. Pcpcek je bil na vrsti in je pravkar jecljajoče odgovarjal na neko vpraša- nje, ko je vstopil nadzornik. »Jaz ... jaz ... je ...« Nadzornik ga je prekinil: »Ne reče se ,jaz je', temveč, ,jaz'sem'. Ponovi!« Pepček ponovi: »Jaz je ...« »Kaj ti nisem rekel, da se reče ,jaz sem'?« »Jaz je...« ponavlja Pepček. Nadzornik pa hud: »Ce zdaj takoj ne rečeš jaz sem ...« In Pepček prestrašen zdrdra:: »Jaz sem osebni zaimek«. ZOB ZA ZOB Ko je Dean Swift bil na potovanju, je zapazil neko jutro, da njegovi čevlji niso očiščeni. Pokliče slugo na odgo- vor. »Kaj bi čevlje vedno snažil, saj bodo zopet umazani.« Swift nič ne reče in zapove, naj bedo konji takoj pripravljeni za od- hod. Sluga se pritoži, da še ni zajtrkoval. »Kaj bi vedno jedel, pravi Dean, saj boš takoj zopet lačen.« NI ZABAVNA »Gospa Jančeva, kako vam ugaja go- spa Petričeva?« »Meni je všeč.« »In gospa Lavričeva?« »Tudi.« »In gospa Konjarjeva?« »Tudi se ne morem pritoževati.« »Z vami se pač ni mogoče pogovar- jati in zabavati!« V KAVARNI »Gospodična, kaj pomeni toliko ka- vine usedline v skodelici?«,, vpraša gost. »Kako naj jaz to vem? Sem samo servirka, ne pa tudi vedeževalka!« 1 Piše: Ivan Seničar Riše: Tonček Skok Franček Frakel je bil zelo nesrečen človek. Bil je uradnik in s tem obsojen, da mu je s plačo pešal tudi vid. Nihče ni vedel, koliko let ima. Prvo polovico meseca je bil vedno mlad, drugo pa star. S sinom Cocom in psom Dondom je živel v sijajnem kletnem stanovanju, kamor ni nikoli posvetilo sonce. To pa je bilo tudi prijetno, saj tako doma niso potrebovali sončnih očal. Okn?, so bila vštric s pločnikom in ljudje, ki so hodili mimo, so jim metali smeti, ogrizke in papirčke v sobo. Franček Frakel je imel ženo, ki pa je bila pametnejša, zato ie kmalu umrla, za kar ji je bil mož od srca hvaležen. Vse ■življenje je pisaril neke številke, pa sam ni vedel zakaj. Bil je tipičen Celjan: najbolj je ljubil vino, tobak in slabe filme. Drugače pa je bil tako nervozen, da je trdil, da sploh nima več živcev. Sad ne pade daleč od drevesa, posebno če stoji drevo v dolini. Sin Coco je bil po poklicu študent, ki ne študira, v privatnem življenju pa frajer. Nosil je obdelane kavbojke s širokimi, krvavordečimi robovi spodaj in bleščečo zad- njico, ki je omamno učinkovala na dekleta. Coco je najraje opazoval ženske noge, ki so kdaj pa kdaj kot na filmskem platnu zamigotale mimo okna. S češnjevimi koščicami jih je obstreljeval in ženske so se ustavljale prav pod oknom. Coco pa je žvečil žvečilni gumi in požiral sline... Pes Dondo je bil običajna celjska mrha. Toda odkar je pri Fraklovih umrla gospodinja, je njegov pomen močno zrasel. Kadar je bilo kaj narobe, je bil on najslabši in vsega kriv in tudi ostanke od kosila je zdaj jedel on. Velik ugled je užival tudi med kolegi. Bil je predsednik kakih 25 psov, ki so živeli v Ribji ulici. Franček Frakel je bi! flegmatik, zato je igral na državno loterijo. Imel pa je občutek, da.lovi luno, ki sede vedno na hrib, kjer ga ni. Tudi zdaj je imel srečko. Pokazal jo je prijatelju Pavlu, ki si je samo zapisoval številke in potem ugotavljal, če bi kaj zadel ali ne bi. Frakel ni verjel, da bo kaj zadel. Vedno pa je sanjaril. Kupil bi lakiran nagobčnik Dondu, da bi ljudje mislili, da je hud. Zdelo se mu je, da mu je to številko navdahnila žena, zato je bil bolj razburjen kot po navadi. Kupil bo radio, hišo, vrt, gumijastega kanarčka, kopalnico iz plastične mase, parcelo na luni, stroj za pobiranje smeti. Coco bo kupil poseben aparat za slikanje ženskih nog. Izpraznili bi gostilno pri »Žejnem velblodu-«. Tudi Dondo se je zaman oziral po sosedovi psici, ki ga ni niti pogledala. Skratka, če zadenejo... Frakel je obljubil spomenik ženi in poseben prispevek za Rdeči križ. STRAN 8 11. SUPTtMBRA 185« — Ste*. 3« ŠPORT Po atletskih stezah v inozemstvu Celjski atleti in atletinje so po desetletnih uspeliih na domačih tekmovnjih končno le dobili pristanek ASAJ za gostovanje v ino- zemstvu. Prejšnji teden so vrnili obisk šport- nikom delavske avstrijske organizacije »ASKO«, ki so gostovali v Celju pred dvemi leti. Do- živeli so lep sprejem pri športnikih in celo pri predstavnikh mestne obične. Srečanje v atletiki je bilo na novem atlet- skem tekališču, ki še ni uTejeno in zaradi tega tudi rezultati niso bili >rekordni<. Pri moških so brez večjih naporov zmagali Celjani z ve- liko prednostjo, atletinje pa brez Slamnikove in Sikovčeve niso bile dorasle Dunajčankam. Junak tekmovanja je bil Važiči Simo, ki je iz- boljšal slovenski rekord v teku na 5.000 s ča- som 15:01,6. Dobre .rezultate so postavili tudi ostali celjski atleti in s tem potrdili tudi sredi Dunaja, da spadajo pač med najboljše ekipe v Jugoslaviji. Sicer pa poglejmo nekoliko po rezultatih: Moški 100 m: Lorger 10.9, 400 m 1. Zupančič 51.3, 2. Kopitar M. 51.8; 110 m ovire: 1. Lorger 14.8, 3. Zupančič 15.9; met krogle 3. Gole 13,78, 4. Polutnik 12.52; met diska 1. Gole 44.69. 3. Pe- terka 42,59; 1000 m: 1. Vipotnik 2:26,4. 2. tralj 2:37.1. 3. Cajhen 2:37.5; višina 1. Brodnik 180. 3. Urbajs 170; met kopja: 1. Kopitar J. 61,04, 3. Roje 50.71; 1500 m: 1. Vipotnik 3:53^3, 3. Gaj- šek 4:05,9; 5.000 m: 1. Važič 15:01,5 (rekord LRS), 2. Male 15:54,7; daljina: 2. Lorger 6.34, 4. Gogič 6,00; skok s palico: 1. Lešek 4,10, 3. Brodnik 3.80; 4 x 100 m: 1. Kladivar 44,3, švedska štafeta: 1. Kladivar 2:02.4. Stanje točk: 1. Kladivar 81. 2. ASKO 54. Ženske 100 m: 3. Jager 13.7. 4. Ocvirk 13.9; 80 m ovire: 3. Rečnik 14.8. 4. Ocvirk 20.6; met kopja: 1. Pristovšek 35.24, 3. Ocvirk 30.82; met krogle: 3. Celesnik 11.49, 4. Pristovšek 10.84; skok v daljino: 3. Rečnik 4.80, 4. Jager 4.44; met diska: 2. Celesnik 39.02. 4. Kač 36.52; skok v višino: 2. Kač 138. 4. Rečnik 135; štafeta 4x100 m: 2. Kladivar 55.4. Stanje točk: ASKO 61. 2. Kladivar 36. V celokupnem plasmanu je Kladivar odnesel zmago vsega za dve točki 117:115! Po ogledu mestnih znamenitosti in uspešnem tekmovanju so se atleti in atletinje Kladivarja vrnili v Celje polni lepih vtisov in volje za nadaljnje delo. Slamnikova in Sikovčeva sta se udeležili velikega atletskega mitinga v Bukarešti. Z ostalimi jugoslovanskimi atletinjami sta pri- speli v Bukarešto z avionom vsega dve uri pred tekmovanjem! Kljub temu je SlamnikovS v teku na 800 m uspela ponovno izenačiti jugo- slovanski rekord 2:14.1 o«lličen čas za naše razmere pa ji je v Bukarešti dal le 8. mesto. Sikovčeva je v teku na 100 m s časom 13.0 prišla v polfinale. tam pa je z istim časom odpadla od nadaljnjega tekmovanja. VEUK USPEH ŠPORTNEGA TEDNA >ELEKTRO« V ŠEMPETRU V minulem tednu, od 9. do 15. septembra, je kegljaški klub »Elektroc Šempeter v Savinjski dolini proslavil prvo obletnico svojega obstoja. Pripravil je bogat program športnih tekmovanj, športni teden, na katerem so sodelovali tudi člani športnih aktivov elektrogospodarski podjetij iz skoraj vse Slovenije. Prireditve s dosegle lep uspeh, kegljaški klub iz Sempetr pa se je odločil, da bo podobne tedne odšle prirejal vsako leto. Zdi se celo, da je im« minuli športni teden takšen uspeh, da se bod že v kratkem pri kegljaškem klubu razvil še odbojkarska, namiznoteniška, balinarska i verjetno še nogometna sekcija. Podrobni rezultati. V kegljanju je sodeloval 24 moštev. V tekmovanju elektrogospodarski aktivov so imeli največ uspeha domačini, ki s podrli 226 kegljev, 2. Elektro Slovenj Grade 193, 3. Elektrarna Vuzenica 191. V tekmovanj ostalih ekip pa so zmagali kegljači celjskeg Betona s 223 podrtimi keglji pred Olimpoi (Celje) 21,0 Svobodo iz Prebolda s 204 itd. ženski konkurenci so odnesle prvo mesto ke| Ijačice Elektro Šempeter s 204 podrtimi keglj pred Gradisom iz Šoštanja s 188 in Rudarje; iz Zabukovce s 173 itd. V odbojki je zmagalo moštvo Elektro Sempi ter, 2. Elektro Ljubljana. 3. Elektro Slovei Gradec. Nastopilo je osem ekip. V namiznem tenisu so imeli največ uspel se uveljavili celjski novinarji, na tretje tr igralci Elektro Ljubljana, na drugo mesto i fopostaja Laško in na četrto celjski Beton, tej disciplini je nastopilo 12 ekip. v balinanju je nepričakovano zmagala ekij Elektro Ljubljana pred celjskim Betonom : moštvom >13. maje iz Celja. Na sporedu je bila še prijateljska nogometi tekma med mladim moštvom Kladivarja domačini. Na veliko presenečenje je zmaga moštvo Elektro Šempeter s 3:2. NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED Glazija ob 10: BRATSTVO (Rogatec) : KLADIVAR B Glazija ob 14,30: BRANIK : KLADIVAR (mladina) Glazija ob 16: BRANIK : KEADIVAR (liga) Igrišče Olimpa ob 9: ŽSD Celje : OLIMP (pionirji) RADEČE : OLIMP V Štorah ob 14: KLADIVAR : KOVINAR (pioairji) V Storah ob 15. 30: BREŽICE : KOVINAR V Šoštanju ob 15,30: ! i DRAVA : USNJAR V Petrovčah ob 8: OKRAJNO PRVENSTVO DRUSTIT PARTI7AN V nnRnTlTT Nogomet PO DVEH KOLIH V VODSTVU Drugo srečnje t področni ligi je Kladivar v Cakovcu proti Slogi odločil v svojo korist s 5:3 (3:1) in s tem odnesel z vročih tal dve dragoceni točki. Začetek je bil nervozen m domačini so dobrih 10 minut oblegali vrata Kladivarja. Gostje so nato pomirili svoje vrste in pričeli s smiselnimi akcijami. Ves prvi pol- čas je nato pripadal Kladivarju. V vodstvo je Kladivar prišel po Piklu ki je z glavo usmeril žogi pot v mrežo — 1.0. Nato je bil uspesen Hribernik ki je zaključil uspelo kombinacijo Pikl-Belcer-Hribernik. Ze 2:0 za Kladivarja. Kmalu nato pa je Belcer že tretjič potresel nasprontikovo mrežo. Godunc je lepo podal žogo Belcerju. ta pa je iz 18 metrov z ostnm strelom povišal na 3:0. To je bilo .vsesa 15 mi- nut uspešne igre, ki so Kladivarju dale tako lep izkupiček. Gostje so prvi gol dosegli po zaslugi Veličkoviča. ki žogo ni dobro prijel. V drugem polčasu je zopet Sloga pričela z ofenzivno igro in je uspela znižati rezultat na 3:2. Šele nato so igralci Kladivarja pričeli zo- pet uspešneje posegati v tok dogodkov, saj jih je k temu prisilil sam rezultat. Zmaga pač še ni bila sigurna. Otresli so se pritiska in Belcer je zopet nevarno prodiral proti golu po krilu. Lepo je žogo podal v sredino. Vratar je, v padu skušal ujeti žogo, udarec pa je bil mo- čan in žoga je padla prav na noge Rojniku, ki jo je poslal v prazen gol — 4:2. Sledila je kombinacija Rojnik-Belcer-Pikl-Hribernik. iz katere je slednji iz nekih 18 metrov sam prodrl v kazenski prostor z desne strani in brez pri- čakovanja z lepim nizkim udarcem poslal žoge v sam levi kot. Vratar ni niti skušal žogo ujeti . . . Zmaga je bila že zagotovljena 5:2, Bile so še zadnje minute igre. V tem času pa so domačini iz čiste ofsajd pozicije dosegli še en gol in končni rezultat — 5:3! Do naslednje nedelje je Kladivar trenutne pa 1. mestu v tabeli. Ali bo uspel v nedeljo na domačih tleh proti bivšemu članu I. cone Braniku iz Maribora? To bo vsekakor najzani- mivejše srečanje v jesenskem delu tekniovanja v področni ligi. Na domačih tleh je vsaka toč ka dragocena. Tega se morajo zavedati vs: igralci v vseh 90. minutah igre. Ce bodo igral ci pokazali to kar znajo in če bodo pri ten deležni pomoči gledalcev, potem lahko z za upanjem čakamo na nedeljsko srečanje, bicei pa — presenečenja v nogometu so na dnevnen redu in vsake prognoze so odveč. B moštvo Kladivarja je v Radečah doseglo 1« neodločen rezultat — 3:3! Pionirji Kladivarji pa so premagali ZSD Celje s 5:1 (4:1). Srečanja ostalih moštev, ki sodelujejo v li gah iz našega področja, pa so zopet dala neka, presenetljivih rezultatov. Štorski Kovinar je djsegel v Velenju nepričakovano zmago proti Rudarju 5:3 (3:2) in to povsem zasluženo, saj so pokazali boljši nogomet. Strelci za Kovinar- ja: Verdelj 3 in desno krilo, za Rudarja pa Fišer 2 in Blaj. ŠoštanjCani so v Lendavi pod- legla Nafti S 0:4 (0:2). Igra ni bila zanimiva, •feoste pa je rešil še večjega poraza odličen v ratur — Na domačih tleh so nogometaši ZSD Celja doživeli visok poraz od Aluniinija _ 1:5 (1:2). Prvi polčas so se uspešno borili proti gostom, v drugem polčasu pa niso zdrzali tempa. Sodnik Vaneli je bil slab in ni mogel krotiti vročih igralcev! — Olimp je v Trbov- ljah proti Rudarju B izgubil srečanje z 1:3, njegovi pionirji pa so premagali Kovinarja iz Stor s 4:0 in so z drugo zmago še vedno na prvem mestu na pionirskem prvenstvu Celja. CELJSKI PLAVALCI V SLOVENSKEM PRIMORJU Celjski plavalci so se odzvali vabilu pla- valnega kluba Soča in so preteklo nedeljo organizirali plavalne tekme in vaterpolo. Na- men tekmovanja je bil populariziranje pla- valnega športa v Slovenskem Primorj'u. Celjski plavalci so s tem nastopom pokazali, da dose- gajo kljub neugodnim pogojem za treninge dobre rezultate. . . Prireditev je bila dobro organizirana. Celjani so dosegli nekaj dobrih rezultatov poleg tega, da so osvojili vsa prva mesta. Rezultati: MOŠKI: 400 m prosto: Klančnik 5:42,0; Repar 6:50,2. - 100 m prosto: Klančnik 1:12,2; Trbove 1-13 4 — 100 m prsno: Baudek 1:30,2; Heric 1:34,5, — 100 m hrbtno: 1:32,0; Goršič 1:33,1. — 50 m metuljček: Goršič 0:41,2; Repar 0:43,5. Štafeta 4 X 50 m prosto: Neptun 2:11,2; Neptun ŽENSKE: 100 m prsno: Modic 1:44,6; Pečnik 1:45,0. — 50 m prosto: Jošt 0:39,4; Modic 0:44,0. - 50 m hrbtno: Jošt 0:48,2; Lovšin 0:49,1. V vaterpolu je B moštvo Neptuna prema- galo PK Sočo s 3 :1, A moštvo pa TVD Parti- zan iz Renč s 5:4. Tekmi so sodih celjski sodniški kandidati, ki so uspešno opravili svojo preizkušnjo. Tako je Celje dobilo prve republiške sodnike za vaterpolo in plavanje. Plavalci celjskega »Neptuna* na startu OBJAVE IN OGLASI Starca pri „čudeznem^^ vrelcu Nad vodno gladino je rahlo trepe- tala meglena soparica kot iz lonca na štedilniku, ko se voda ogreva. Nihče se ni zmenil zame in verjetno so mislili, da sem se tudi jaz prišel ka- lužit. Prislonil sem kolo k robu in ra- dovedno pomočil prste. O, kako topla voda! Neverjetno! Topla je, kot bi res- nično pod kamnitim dnom gorelo. Obrnil sem se k bližnji stari ženici, ki je samevala ob cekru in drobila skorjo zmesnega kruha. Ruto je imela zguba- no na zatilju in konca sta ji kot beli kiti padala na ploska, ovela prsa. Srebrnkasti šopki las so se ji privijali čez gube sivkaste >rute in nekaj prav drobnih kodrov se je nagnilo čez ras- kavo, razorano čelo. Nekoč so morali to biti temni lasje, ki so izpod židane rute nagajivo uhajali na gladko čelo in se smeiali v življenje z zardelimi lici, rahlo napetimi ustnami in sijočimi očmi. Zdaj? Zdaj pa hrapavost razora- nega čela orje svojo brazdo čez lica, da na ostrih ličnicah visi od starosti ustrojena koža uvelo in mlahavo ter je napeta le na slokem, koničastem nosu. Samo oči so še živahne, spokojno tople, in skoraj igrivo zro izpod pepel- natih obrvi. Rahlo drobi košček zmes- njaka, ki ga oklepa s koščenimi prsti togo in trdo, da se mi dozdeva njena roka okorna, kot hladen ud kakšnega robota. Opazoval sem jo takole in še le, ko se mi je skušala prijazno nasmeh- niti, sem jo ogovoril. »Mamka, kaj pa je to, da se vas je toliko nabralo? Ali se kopate v topli vodi?« »Ojej, kaj res ne veste?« je vpra- šujoče zategnila. Zdravit se hodimo semkaj. E, to je boljše, ko vsak dohtar. To tako pomaga, veste, da je kaj. V križu me je tako trgalo, da bog poma- gaj, jaz si nisem mogla več pomagati. Pri dohtar jih sem bila in dobila sem hude injekcije, pa vse skupaj za blažev žegen. Zdaj sem se pa tu nekajkrat umila, pa mi je veliko boljše«. Vlekla je besede z razklanim glasom in mi- gala s koščeno roko, da je p>odkrepila svoje prip>ovedovanje. »Veste, pa še za vse drugo pomaga. Se pijemo" jo. Ce je kdo na želodcu bolan, ga voda ščisti in laže je. Pravijo, da je neki ,radijo' v njej, pa jaz ne dam na to nič. Bog že ve, kakšno moč ji je dal. Pa za rane pomaga. Teta Neža izpod Olimske gore je imela dolgo rano na nogi — a, men- da več ko deset let! — x)a si jo je s tc vodo ozdravila, ko nobena druga zdra- vila niso pomagala. Od vseh irtrani se hodijo sem kopat in odnašajo vodo. Tam iz Zagreba, Maribora, Ljubljane, še celo iz Beograda so prišli.« Nezaupljivo sem poslušal starko, ki so se ji besede počasi izpletale, ker ne morem verjeti v nekakšne čudeže iz Lurda. Toda kopica ljudi, ki se je mo- čila v tej veliki mlaki? Mogoče pa je vendar nekaj v vodi? Ozrl sem se po ljudeh, ki so leno poležavali. Nasproti je krevsal rahlo sključen dedek. Tresla se mu je roka, s katero je prestavljal debelo, rjavo palico in noge se niso nič več pregibale v svojih gibih, temveč je bilo videti, kot bi se lomile. »Dober dan, bog daj!« je pozdravil in zdaj sem zagledal njegove tople in mirne oči, sive so bile, vdrte, nekoliko motne, kot bi bile trudne, a vendar v tistem hipu tudi nasmejane, kot bi se že veselile skorajšnjega večnega sna. »A, bog pomagaj in križanlaudon, koli- ko se jih pride žehtat v to mlako. Pa še gosposki so zraven, hehe... Včasih pa ni bilo tako, za mojih mladih let, čeprav je voda izpod pečine vrela ko danes, hehe... Kopat smo se hodili včasih. Morebiti pa sem zato starost včakal, ker sem se v tej žabji mlaki namakal, hehe...« Segavo je vezal be- sede in se dobrodušno smejal z neko- liko strgajočim glasom. Adamovo ja- bolko mu je poskakovalo pod uvelo kožo in ob smehu se je tudi to rahlo lomilo v vratu. »Kako se pa pravzaprav temu kraju pravi? Se je to Harinzlaka, dedek?« »Ja, že, že; toda to so Toplice. Ze oddavna nosijo ime: Toplice. Avtobus stoji tamle pri mostu in se tudi p^avi, da stoji na Toplicah. Meni je pokojni oče pravil — naj v miru počiva! — da so nekoč pred stoletji tu bile prar^ toplice,^ ki pa so se pogreznile. Vidite, šment, to pomeni, da so se že takrat zdravili, če drugega ne, pa revmatizem. Ko^-le, saj ne vem, če ga poznate, si je ozdravil revmatizem, ko že hoditi ni mogel več. Tod so se zdravili še stari Rimljani, ker je tu nekje tudi Rimska cesta. Takrat so baje bile toplice... Pa šele zadnje čase so zagnali takšen ples okrog tega. Kar jaz vem, so po- zimi hodile perice sem prat, še moja stara, ki jo je kljub vsemu že pred leti pobralo... Zdaj jo pa še pijejo po vrhu. Jaz, da vam pravim, pa še raje spijem kupico božje kapljice izpod gore, ki me tudi pomladi, hehe...« Za- smejal se je krhko, se odkrehal in med brezzobimi čeljustmi pljunil proti gra- , bi. »E, to pa že .'^ečem: dedcem le vino pomaga. Saj je dobro, ne rečem. Stare kosti imam, ko pa pridem iz vode, se mi zdi, da sem kar mlajša,« se je na- smehnila starka in me pogledala s starčevsko toplimi očmi. »No, pa se le pozdravite! Pomladiti se morate, da bosta šla s stricem še na ples,« sem se pošalil in se ozrl proti možakarju, ki je vznak ležal v travi in skozi sončna očala prebiral neko knjigo s pisanim ovojem. Prijazen sta- rec se je krhko smejal. Pustil sem starca in ki^enil k možu, da mi bo mogoče natančneje znal povedati o zdravilnosti toplega vrelca, ima r sebi »radium«, kot je omenila starka. KAJ JE Z ELEKTRIČNO NAPELJAVO V PREVORJU Če se pelješ skozi Prevorje, vidiš, kako stoje osamljeni drogovi za dalj- novod in električno omrežje. Prevor- jani že p^-ecej časa čakajo na elektri- ko, kljub temu da je tudi transforma- tor že postavljen. Toda DES iz Krškega noče montirati ta transfsormator, ker so Prevorjani brez vsakega denarja. Večkrat so prosili občinski ljudski od- bo':' za pomoč,. toda ta jim ni mogel dati 900.000 dinarjev, zato so se obr- nili na šenjursko občino, ki jim je de- nar tudi obljubila. »DELO IN VARNOST« ŠTEVILKA 5 Izšla je 5. številka strokovnega ča- sopisa »Delo in varnost«, ki ga izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS v Ljubljani. To je prvi in edini list v državi, ki se bavi s perečimi vprašanji zvišanja pro- duktivnosti in varčnega gospodarjenja v industrijski proizvodnji, s problemi pravilne, znanstveno utemeljene orga- nizacije dela, z vzgojnimi vprašanji ka- drov v gospodarstvu in s problemi zdravstvene in tehnične zaščite pri delu. Peta številka časopisa prinaša nasled- nje članke: Franjo Aleš: »Višjo produk- tivnost z ustrezno organizacijo dela«, inž. Ervin Perne; »DetSvec in časovne študije«, prof. Ivan Bertoncelj: »O me- todi praktične izobrazbe vodilnega ka- dra v proizvodnji«, inž. S. Pire: »Kdaj lestev, kdaj stopnice?«, inž. Ludvik Kavs; »Dvigalo naj ne bo giljotina v gradbeništvu«. Navodila za registracijo ose'bnih zaščitnih sredstev in varnost- nih naprav ter registracijo proizvajal- cev in prodajalcev teh sredstev. OBVESTILO TRGOVINSKE ZBORNICE Komisija Trgovinske zbornice za okraj Celje je ocenila na podlagi razpisa za predložitev osnutkov za nov sistem nagrajevanja v trgovi- ni predložene elaborate in ugotovila: Z raz- pisanimi nagradami se ne nagradi nobeno delo. ker ne odgovarja bistvu razpisa. Honorirata se deli, vloženi v elaborat pod šiframa »Kolek- tivni dohodek na storilnost« in >Trg-P-957«. Prvi s 4.000 din, drugi pa z 1.000 din. Honorarji se morajo dvigniti osebno pri zbornici med urad- nimi urami. Trgovinska zbornica OPOZORILO Opozarjamo vse hišne svete, lastnike hiš, ustanove in podjetja, da ne odlagajo z izpraz- nitvijo greznic do jeseni oziroma zime. ker podjetje potem zaradi preobremenjenos-ti ne bo zmoglo pravočasno izvršiti vsa naročila. Istočasno opozarjamo hišne svete in lastnike novih stavb na redno izpraznitev greznic, da ne bi prišlo do zamašitve dotočnih kanalov. JAVNE NAPRAVE TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ CELJE bo priredila v primeru, da se bo prijavilo zadostno število kandidatov KNJIGOVODSKE TEČAJE za trgovino in industrijo. Ti tečaji so na- menjeni prvenstveno onim, ki imajo v knji- govodstvu že nekaj prakse in ki so tak tečaj obiskovali že v preteklem letn. Ce se bo pri- javilo dovolj začetnikov, bo • Trgovinska zbor- nica organizirala tudi začetniški tečaj. Tečaji bodo enkrat tedensko po 5 ur v dopoldanskih ■rah. Zato naj kandidati predložijo dovoljenje podjetja, da smejo tečaj obiskovati. Ob za- četka tečaja vložijo 1000 din kavcije, ki se vrne, če bodo tečaj redno obiskovali. Prijave sprejema Trgovinska zbornica do 1. 10. t. 1. Trgovinska zbornica za okraj Celje PRODAM rasnega psa, šolanega, 2 leti starega Dobrmana. Strokovna ocena: prav dober. Na- slov v upravi lista. PRODAM štedilnik za vzidavo. Celje, Za vodna šf 22. UGODNO prodam stroj za izkopavanje krom- pirja. Kincl Franc, Šentjur. PRODAM parcelo, primerno za stavbišče (40 a), izruvač za krompir, stroj za luščenje koruze in stroj za brušenje kos. Žalec 86. PRODAM majhno posestvo z gozdom v bližini Šentjurja pri Celju. Lepa lega. Cena ugodna. Naslov v upravi lista. PRODAM, takoj, skoraj nov zidan štedilnik s tremi pečicami, najmodernejša gladka iz- delava (rje prosto). Kosmač Branko, Celje, Lopata 34. PRODAM spalnico, furnirano, popolnoma novo (kvalitetna izdelava), hrastov les I-a in rab- ljene sode. Vehovar Franjo, Celje, Oblakova cesta 5. PRODAM posestvo z vinogradom in gozdom r neposredni bližini Vojnika. Naslov v upravi lista. PRODAM nov ročni voz (platoner). Celinšek, Celje, Zidanškova 22. PRODAM ženski šivalni stroj z okroglim čol- ničkom (dobro ohranjen). Naslov v upravi lista. PRODAM čistokrvnega psa, pasme Doberman. Dve leti star, šolan, strokovna ocena prav- dober. Naslov v upravi lista. INŽENIR na praksi, išče za dva meseca sobo. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na upra- vo lista pod »samski«. UČITELJSKA družina sprejme starejšo žensko ali upokojenko, veščo gospodinjstva. Naslov v upravi lista. GREM za varuhinjo otrok ali gospodinjsko po- močnico. Ponudbe pod »oktober«. PREKLICU JEM sindikalno izkaznico št. 442494 na ime Mlakar Helena, Zepina 9, Skofja vas. ZAHVALA "" Iskreno se zahvaljujem dr. Rojcu in ■ priin. dr. Sušteršiču ter ostalemu kirurgičuenm osebju za uspešno zdravljenje. Dimec Helena, Celje NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 23. 9. 1936: dr. Cerin Jože, Celje, Can- karjeva ulica 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. me zjutraj. i CELJSKO GLEDALIŠČE ' Petek, 21. sept. 1956 ob 16 — Sofoklej: Anti- gona — I. srednješolski abonma Sobota. 22. sept. ob 20 — Sofoklej: Antigona — sobotni abonma in izven Nedelja. 23. sept. ob 15.30 — Sofoklej: Antigona i nedeljski abonma in izven ' Torek, :i->. sept. ou 20 — Sofoklej: Antigona — torkov abonma in izven Sreda, 26. sept. ob 20 — Cehov: Stare ruske šale — premiera — premierski abonma in izven Četrtek, 27. sept. ob 20 — Cehov: Stare ruske šale — četrtkov abonma in izven Petek, 28; sept. ob 16 — Cehov: Star« r»tike šale — I. srednješolski abonma KINO UNION, CELJE Od 23. do 26. 9. 1956: »Velika noč Catanovf«, ameriški barvni film Od 27. do 30. 9. 1956: »DIVJA BARBARA«, češki film Predstave dnevno ob 18. ia 2*. »ri. Ofc »e- deljah ob 16., 18. in 28. uri. KINO METROPOL, CELJE Od 22. do 25. 9. 1956: »SOLAJA«, jugoslovanski film Od 26. do 30. 9. 1956: »POTRAGAt. jugoslovanski film Predstave dnevao ob 18. ia 'M. um. Ofc »c- d«Ijah ob 16., 18. ia 2». Hri. Nedelja, 23. septembra 11,15 Izbrali ste — prisluknite! 11,30 Za vsakogar nekaj Ponedeljek, 24. septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Vedre melodije igra tamburaški orkester »Fr. Prešeren« p. v. Janka Hočevarja 17,30 O celjskem športu in športnikih 17,45 Slovenske narodne Torek, 25. septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhniteT 17,30 Plesno glasbo izvaja Celjski ples- ni orkester p. v. Vendija Videča 17,45 Lahka orkestralna glasba Sreda. 26. septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Dve uverturi Franca von Suppeja 17,30 Kulturni obzornik 17,35 E. Grieg: Hotbcrg suita op. 40 17,55 Glasbena medigra Četrtek, 27. septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 5 minut za naše gospodinje 17,35 Zabavna glasba 17,45 Poje mladinski pevski zbor 11. gimnazije p. v. Jurčka Trežeta Petek, 28. septembra 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Polke in valčke igra Celjski instru- mentalni kvintet, pojeta Erika Ko- zoderčeva in Volodja Peer 17,30 Igrajo veliki zabavni orkestri 17,45 Poje Komorni moški abor p. v. Egona Kunej« Sobota, 29. septembra 17,M Domače novice, objave i> iek)«Me 17,15 Izbrali ste — priilaknit«! 17,3« 2a v»«kogai mekaj KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU CELJE razpisuje MESTO DIREKTORJA r-adbenega podjetja »GRADITELJ«, Celje Pogoji: Gradbeni inženir s prakso v vodstvu podjetij ali tehnik z daljšo prakso. V poštev pridejo tudi osebe, ki nimajo teh kvalifikacij, imajo pa daljšo prakso v vodenju gradbenih podjetij. V poštev pridejo samo osebe, ki niso bile kaznovane. —- Ponudbe je poslati na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje do 30. sep- tembra 1956. Priložiti je življenjepis z opisom kvalifikacij in dosedanjih zaposlitev ter potrdilo o nekaznovanju.