PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE*


ftv.
ZAVAROVALNICA
SAVA
s
DELAVSKA
ENOTNOST
W«... v -	-»	....*ifc,^A.	4
r
Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1
Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER. KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ. MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA,
NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE In LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka
AsAA/S/NAA/VAAAAAAAAAAA/V/NAAAAA^AAAAAAAAA/SAAAAA/NAAAAA/NAAAA/^AAAAAAAA/VAAsAAA/VA/VAA/V/SAAAAAAAiV
OB OBLETNICI ZDRUŽITVE SLOVENSKIH ŽELEZARN
S skupnimi prizadevanji nadomestiti zamujeno
*
Enoletni rezultati skupnega dela dokazali upravičenost integracije slovenskega železarstva $ Srednjeročni načrt razvoja slovenskih železarn daje prednost kvalitetnim premikom v proizvodnem programu, realizacija tega programa pa bo Slovenijo po proizvodnji jekla vključila med razvite evropske
države
cS
ODLOČITE SE ZA IZDELKE ALPSKE MODNE INDUSTRIJE IZ RADOVLJICE
(B
IN ZADOVOLJNI BOSTE1
VV\AA/V/NAAAySAAyVVAA/VSAAAArvA/S^
19. SEPTEMBRA 1970 — ŠT. 37 — L. XXVII
Kaj z industrijo na manj razvitih področjih?
V dosedanjih razpravah o Složnostih razvoja manj razbitih predelov Slovenije v družbeno političnih organizacijah in republiški, skupščini te prevladovala ocena, da bodo imeli pri pospeševanju razsoja teh območij najpomembnejšo vlogo med gospodarskimi področji industrija, kmetijstvo in turizem, razumljivo odvisno od razmer na posameznem območju. Koncept razvoja industrije manj razvitih območij pa bi se moral opirati predvsem na sedanji obseg, strukturo in značaj industrije, delovne sile, ki je na boljo, in surovinske osnove za razvoj industrije?
Pri ugotavljanju, kakšne možnosti razvoja ima industrija na manj razvitih območjih, pa je treba upoštevati, da tehnični napredek z novo tehnologijo ter uvajanjem avtomatizacije na podlagi kibernetike vnaša nove elemente v industrijsko proizvodnjo. Industrija se vse bolj koncentrira v večjih krajih ali v njihovi neposredni bližini. V veliki meri je temu vzrok precejšnja odvisnost posameznih industrij od drugih gospodarskih organizacij ter storitvenih obratov, vključno znanstveno-razisko-valnega dela. Le tako se lahko zadrži korak s hitrim razvojem (Nadaljevanje na 4. strani)
K
O
H
<
h
g
O
M
J
o
M
>
Ul
2
o
H
O
•
U
Ul
J
Ul
2
o
H
<
O
Ul
Dejstvo, da je delavski svet Združenega podjetja slovenskih železarn zasedal 15. septembra
—	na isti dan, ko so se lani slovenski železarji na referendumu odločili za integracijo v obliki združenega podjetja — je sicer dajalo temu zasedanju nadih proslave te obletnice, vendar res le samo nadih. V bistvu pa je bilo to zasedanje — bilo je v Gospodarski zbornici v Ljubljani — posvečeno analizi bilance dosedanjega skupnega poslovanja, predvsem pa pogledu naprej, se pravi načrtu srednjeročnega razvoja slovenskih železarn v letih 1971—75.
Predsednik najvišjega samoupravnega organa slovenskih železarjev TOMAŽ ERTL je razpravo o dosedanjem delu združenega podjetja povzel z naslednjo ugotovitvijo: »Kljub različnim težavam je naša integracija dala mnoge dobre rezultate
—	po zaslugi prizadevanja naše skupne direkcije in seveda prizadevanja delovnih kolektivov vseh treh železarn. Ti rezultati dokazujejo, da jc bila združitev res življenjskega pomena za-našo sedanjost in prihodnost, saj moramo nadomestiti mnogo tega, kar £mo zamudili, hkrati pa doseči optimalno rast slovenskega železarstva«.
Član Izvršnega sveta SRS ING. IVAN ZUPAN, ki se je tudi udeježil tega zasedanja kot gost, pa je s tem v zvezi dejal: »Ob vaši združitvi smo se v iz-
vršnem svetu spraševali, ali boste združeni znali skupaj reševati tista vprašanja, ki jih prej vsak zaste niste mogli rešiti. Danes že vemo, da je odgovor na to vprašanje pozitiven, seveda pa bo potrebno še dosti
prizadevanj, da boste našli res pravi skupni imenovalec svojih načrtov. Vaši načrti bodo morali biti usklajeni z načrti republike, ki bo, železarne obravnavala kot celoto in jim pri tem skušala (Nadaljevanje na 4. strani)
n 12F ST
PO HIŠTVD
»■■■Ul
■■MBBLSI

■
:
■
S
s
s
I
s
s
■
s
I
s
■
s
a
s
■
13
■
■
■
I
5
■
S

iraHBMBHP
delavci gradbeno
INDUSTRIJSKEGA PODJETJA INGRAD CELJE O STALIŠČU SLOVENSKIH SINDIKATOV
Trenutki osvežitve ZLATOROG kornet
. IGNAC MOHORKO (prvi z leve), KV tesar, preživlja ženo jn tri otroke, mesečno zasluži nekaj več kot 1000 din: »Ja, “Peli smo sestanek in so nam povedaU, kaj hočejo doseči “•ndikati. Vendar doslej v našem podjetju v tem smislu aiso ”e nič storili, da bi nam izboljšali zaslužke. In da se sindikat Poteguje za delavce, je čisto prav. 800 din sicer ni veliko, am-P®« marsikje še toliko ne dobijo. Po mojem mišljenju bi bilo našem podjetju bolje, če bi zmanjšali število režijskih usluž-"oncev in če bi vselej pravočasno dobivali material, ki ga Potrebujemo. Ne vem, če je prav, da povem, ampak mislim, T® bi tudi sicer morali izboljšati organizacijo dela, da bi z njo -Pokrili- tisto, kar izgubimo, ko ponudimo nizko ceno, da bi ?® licitacijah dobili delo.« JAKOB PODCEDENSEK (drugi z ®Ve)> KV zidar, preživlja ženo in štiri otroke, mesečno zasluži ™ed 1100 in 1200 din: »Sindikat je delavska organizacija in f5®v je, da se poteguje za delavce. Vendar pa Je najmanjši “®®Iužek 800 din odločno prenizek za današnjo draginjo, saj tem denarjem še samec komaj životari. Sicer pa mislim, da
bi tudi ob dohodku, ki ga naše podjetje zdaj ustvarja, lahko bilo precej bolje, če bi vsi skupaj bolj varčevali pri materialu in če bi zmanjšali število neproduktivnih kadrov. Tisto, kar pri nas delata dva, bi v pisarni lahko opravil samo eden!« AVGUST FRISEK (v sredini), PK gradbeni delavec, preživlja ženo in tri otroke, mesečno zasluži nekaj več kot 700 din: »Ce si skromen in sam, bi z 800 dinarji lahko živci. Ce pa je družina, je denarja odločno premalo. Prav pa je, da Je sindikat to vprašanje postavil na dnevni red. Ce bo zadosti vztrajen, bi se' njegovo priporočilo morda celo uresničilo. A tole vam povem: za delo moramo vsi skupaj bolj poprijeti; tisti, ki so za to odgovorni, pa ga morajo tudi bolje organizirati. Potlej bi se veliko izboljšalo!« FELIKS PASCINSKI (drugi z desne), priučeni tesar, preživlja ženo in sebe, ker so otroci že pri kruhu, mesečno zasluži kakih 700 din: »Premajhne plače so in prevelika draginja je! Pozdravljam pa pobudo sindikatov in jim želim veliko uspeha. Potem bodo morda postavili na
dnevni red tudi vprašanje, koliko bi ob današnjih razmerah vsakdo moral zaslužiti v rednem delovnem časti, da se mu ne bi bilo treba izčrpavati še popoldne. Pri sedanjem zaslužku in tudi pri 800 dinarjih, kot Je predlagano, se dopolnilnemu delu ni mogoče Izogniti. Sicer pa ne vem, kaj naj bi še povedal. Morda to, da vse preveč razmetavamo z materialom, čeprav potem to plačujemo tudi iz lastnega žepa, ker je pač dohodek podjetja manjši!« PAVAO RUMIHA (skrajno desno), ZPK tesar, preživlja ženo in očeta, mesečno zasluži približno 950 din: »Najmanjši zaslužek, kot ga predlagajo sindikati, je resnično najmanjši, ob današnji draginji. Dobro in prav pa se mi zdi, da se je sindikat zavzel vsaj za tak zaslužek; tako bo sčasoma lahko zahteval več. Reči pa moram, da nam vsem po vrsti manjka znanja in da zaradi neznanja uničujemo material, škodo pa trpimo vsi skupaj. Razen tega bi vsaj v našem podjetju potrebovali še več strokovnih ljudi, takih, ki bi znali delo dobro organizirati!«	4?
lučka
Doseči hočejo vec
kot je dogovorjeno
GRADIVO ZA DRUGI KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE NAROČITE PRI ČZP DELAVSKA ENOTNOST LJUBLJANA, DALMATINOVA 4 j
^ oljskem podjetju INGRAD nihče izmed 2000 članov kolektiva ne zasluži manj kot 800 dinarjev. Izpolnili so vse samoupravne dogovore, ki so jih' letos sklenila gradbena podjetja v naši republiki	Ntadaijevanje na s strani)
predelava lesa M u b I j a n a j langusova 8
I
SVET 2SJ
VEc SREDSTEV DELOVNIM ORGANIZACIJAM
Sredi minulega tedna je zasedalo predsedstvo Sveta ZSJ in obravnavalo nekatera aktualna gibanja v gospodarstvu ter naloge sindikatov pri tem, sprejelo pa je tudi delovni program Sveta ZSJ do konca letošnjega leta in na vse delavce in sindikate sveta naslovilo apel, v katerem jih poziva, da se solidarizirajo z bojem narodov Indokine.
Uvodno besedo v prvo točko dnevnega reda je imel sekretar Sveta ZSJ Marjan Rožič. Dejal je, da je vodstvo jugoslovanskih sindikatov letos že nekajkrat obravnavalo družbeno-ekonomska gibanja pri nas, in to predvsem s stališča realnega materialnega in samoupravnega položaja delavcev.
Zatem je Marjan Rožič takole označil glavne značilnosti letošnjega družbeno-ekonomskega razvoja: postopno premagovanje ekstenzivnosti pri gospodarjenju in odločnejša usmeritev na zunanja tržišča; zatem nestabilnost gospodarjenja, ki vodi v deformacijo ekonomskih kriterijev in neupravičeno razsežnost inflacije, ter slednjič, očitna so nekatera nasprotovanja, protislovja in dileme v razvoju samoupravljanja, ki so posledica še vedno močnih etatističnih in tehnokratskih teženj.
Kar zadeva življenjski standard, je Marjan Rožič opozoril, da podatki za prvih osem mesecev letošnjega leta izpričujejo 10-odstotni porast življenjskih stroškov v primerjavi z istim obdobjem minulega leta ter da tako visok porast nesorazmerno močno prizadene zlasti tiste kategorije zaposlenih, ki prejemajo najnižje in nizke osebne dohodke. Pri tem je sekretar Sveta ZSJ opozoril, da je iluzorno iskati rešitve za stabilizacijo tržišča na področju restrikcij osebnih dohodkov in osebne porabe. »Živeti v tej iluziji,« je dejal Marjan Rožič, »pomeni zatiskati si oči pred dejanskimi vzroki in bežati od pravih rešitev.« Zveza sindikatov vidi drugje možnosti za stabilizacijo v gospodarstvu. Po besedah sekretarja Rožiča: »Zveza sindikatov se zavzema, da se investicije spravijo v realne okvire, da se proračunski presežki vrnejo v gospodarstvo, da se vse druge oblike porabe gibljejo v mejah doseženega dohodka, da v prihodnje veliko bolj skrbimo za povečanje produktivnosti in za zniževanje stroškov poslovanja kot pa za to, kako bi povečali dohodek. Zlasti pa se v sindikatih zavzemamo, da bi izoblikovali mehanizem ekonomskega vplivanja na večjo stabilnost življenjskih stroškov in da ga v vseh družbeno-političnih skupnostih konkretiziramo kot sestavni del ekonomske politike.«
V nadaljevanju je Marjan Rožič poudaril, da se sindikati odločno zavzemajo za uresničevanje posebnega programa stabilizacije, ki naj bi ga na podlagi družbenega dogovora uveljavili na vseh ravneh in v njegovo uresničevanje vključili vse dejavnike. Sindikati predlagajo, da na) bi že v oktobru pristojni organi ob sodelovanju vseh zainteresiranih opredelili ekonomske osnove razvoju v letu 1971, nakar naj bi sprejeli konkreten in-strumentarij te politike, pri čemer bi nam morale služiti za osnovo reforma, stabilizacija, močnejša materialna osnova združenega dela in stabilen položaj delavcev ne glede na to, kje delajo.
DENAR JE, PA VENDAR...
VOJVODINA
Občinski sindikalni svet v Novem Sadu je zbral podatke o tem, kako v delovnih organizacijah skrbe za obveščanje zaposlenih. Podoba je bila porazna, saj je od skupno 282 delovnih organizacij z 71.907 zaposlenimi delavci v tej komuni kar v 204 delovnih organizacijah z 41.015 zaposlenimi oglasna deska predstavljala edino sredstvo obveščanja. Med slednjimi je celo 18 kolektivov, ki zaposlujejo več kot 500 zaposlenih, v treh kolektivih zaposlujejo več kot 1200 delavcev, v enem kolektivu pa celo 1950 delavcev.
Druga ugotovitev novosadskih sindikatov pa je: neinformiranosti proizvajalcev pravzaprav ni krivo pomanjkanje sredstev. Vzrok, da proizvajalci niso informirani, je v tem, ker pač nihče za to ne poskrbi, marsikje pa je očiten tudi strah pred javnostjo dela.
BOSNA
IN HERCEGOVINA
ZASTOJ
V STANOVANJSKI GRADNJI
Predsedstvo konference sindikatov Bosne in Hercegovine je na zadnji seji obravnavalo problematiko v zvezi s stanovanjsko gradnjo in ugotovilo, da je bilo zgrajenih znatno manj stanovanj, kot bi bilo potrebno. Pomanjkanje planske, programirane stanovanjske gradnje za daljše obdobje, stalen porast cen, premalo sredstev, ki so povrhu še nenamensko in neracionalno porabljena — to so po oceni sindikatov glavni razlogi, ki delavcem preprečujejo, da bi si zagotovili streho nad glavo. Tako je na primer plan za obdobje od 1966. do 1970. leta predvideval dograditev 45.000 stanovanj, vendar pa bo v tem obdobju dograjenih le 20.000 stanovanj, čeprav je res, da bo v tem obdobju zasebna stanovanjska gradnja prekoračila planiran obseg za kakih 17 %.
ZAPISEK Z RAZŠIRJENE SEJE PREDSEDSTVA RO SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV
KAKO SE URESNIČUJEJO SAMOUPRAVNI DOGOVORI?
Predsedstvo republiškega odbora predlaga, naj delovne organizacije že zdaj začno izenačevati obračunske osnove in kalkulativne vrednosti del, sindikalne organizacije pa naj zahtevajo od organizatorjev, da bo najnižji osnovni dohodek tudi v gradbeništvu 800 dinarjev
Minuli torek in sredo je v Celju zasedalo predsedstvo RO sindikata gradbenih delavcev. Navzoči so najprej poslušali poročilo predsednika medobčinskega odbora sindikata gradbenih delavcev Celje o problemih in rezultatih pri delovanju tega odbora, nato pa so razpravljali o uresničevanju samoupravnih in družbenih dogovorov, o dolgoročnem razvoju gradbeništva ih industrije gradbenega materiala v Sloveniji, izhodiščih za resolucijo o nadaljnjem razvoju gradbeništva in industrije gradbenega materiala v Sloveniji ter slednjič še o organizaciji počitniškega naselja za gradbene delavce na Pacugu. Zaradi zaključka redakcije tokrat poročamo le o prvih dveh točkah dnevnega reda, medtem ko bomo o preostalih zadevah spregovorili prihodnjič.
Ce se zavzamejo vsi...
Ni naključje, da je predsedstvo RO sindikata gradbenih delavcev tokrat zasedalo v Celju. Tamkajšnji medobčinski odbor se je namreč med vsemi področnimi odbori sindikata gradbenih delavcev še najbolj izkazal pri svojem delu ter je zanj zainteresiral tako osnovne organizacije sindikata kakor tudi občinske sindikalne svete, na katerih območju deluje. Rezultat tega je, da so sindikalni sveti finančno in tudi sicer podprli prizadevanja tega odbora, in drugič, da se s pomočjo tega odbora vse bolj uveljavlja tudi konkretna vloga sindikalnih organizacij po delovnih kolektivih. Najvažnejše pri vsem pa je, da so po tej poti začeli graditi in uveljavljati enotno politiko delovanja sindikata gradbenih delavcev na celjskem območju. Tako so, denimo, sprejeli in tudi že uveljavljajo dogovore glede enotne višine terenskih dodatkov, zaposlovanja in izobraževanja, kriterijev za nagrajevanje vajencev in politike štipendiranja. Rezultat tega je, da se je bistveno zmanjšalo »preseljevanje« delavcev iz podjetja v podjetje. Razen tega pa je ta odbor nasploh pokazal izreden posluh za urejanje tudi drugih, za vse gradbince pomembnih vprašanj. Tako je ustanovil iniciativnijod-bor za gradnjo samskih domov za gradbene delavce v Celju; delovno skupino za pregledovanje delavskih naselij, ki nadzoruje Izpolnjevanje dogovora o minimalnih pogojih za ureditev teh naselij in skupino, ki pripravlja enotno metodologijo za pripravo in zbiranje potrebnih podatkov.
Povedali bi lahko še marsikaj, vendar naj bo dovolj. Naj pa poudarimo še enkrat, da so dosegljivi takšni in še boljši konkretni rezultati v delovanju sindikatov le tedaj, če pri delu poprimejo vsil
DOGOVORI IN SE ENKRAT DOGOVORI
Kakor je znano, so delovne organizacije gradbene operatlve na pobudo RO sindikata gradbe-
nih delavcev podpisale pet samoupravnih in družbenih dogovorov o urejanju zadev skupnega pomena. Člani predsedstva so na seji lahko izvedeli, da so dozorele priprave za podpis podobnih dogovorov tudi v opekarskih in montažnih podjetjih ter do so tudi v projektantskih organizacijah že začeli s pripravami, ki naj bi privedle do podpisa ustreznih samoupravnih dogovorov.
Zaradi objektivnih vzrokov — rezultat polletnih obračunov ne more pomeniti objektivnega merila — v tem trenutku po mnenju članov predsedstva ni
mogoče izreči objektivne ocene o uresničevanju vseh petih samoupravnih in družbenih dogovorov podjetij gradbene opera-tive. Nekaj več je možno povedati le o uresničevanju dogovora o vrednotenju dela v kalkulacijah, s katerim so bile — kakor je znano — določene najnižje obračunske osnove osebnega dohodka za posamezne kategorije delavcev. V zvezi s tem so člani predsedstva ugotovili, da je večina delovnih organizacij, ki pripadajo gradbeni operativi, ta dogovor že uresničila. Šele čez čas pa bo mogoče reči, ali in v koliko pod-
jetja to dosegajo tudi na račun letošnje konjunkture na trgu gradbenih storitev.
Ker je s pravkar omenjenim dogovorom predvideno, da morajo obračunske osnove do leta 1972 »ujeti« kalkulativne vrednosti del, bo te osnove potrebno že v naslednjem delu dvigniti bolj, kot pa bi to sledilo iz gibanja življenjskih stroškov, kar — po dogovoru — tudi morajo upoštevati. Prav zaradi tega j® predsedstvo RO sindikata gradbenih delavcev predlagalo dvoje:
•	da delovne organizacije že zdaj, seveda v mejah možnostii začnejo z izenačevanjem obračunskih osnov in kalkulativnd* vrednosti dela;
•	da sindikalne organizacije zahtevajo od organizatorjev proizvodnje, naj poskrbijo za tako organizacijo dela in proizvodnjei ob kateri bi kolektivi zaposlenim zagotovili osnovni dohodek najmanj 800 dinarjev, kot to predlagajo slovenski sindikati.
-mO
PRIPRAVE NA OBČNE ZBORE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA V ŠALEŠKI DOLINI_______________________ f
V ospredju vprašanja, ki zanimajo članstvo
V šaleški dolini bodo opravili občne zbore osnovnih organizacij sindikata, kot računajo, med 15. oktobrom In 31. decembrom letos. V središču pozornosti bo na občnih zborih razprava o predlogu srednjeročnega programa občine Velenje in o predvidevanjih za razvoj posameznih delovnih organizacij v razdobju do leta 1975. ‘
Sicer pa bodo na bližnjih občnih zborih osnovnih organi-, zacij sindikata razpravljali še o samoupravnih odnosih In o samoupravni zakonodaji ter v tej zvezi o mestu in vlogi družbenega dogovarjanja in o sodelovanju osnovnih organizacij sindikata s samoupravnimi organi.
Težišče razprave pa bo nedvomno obravnava vprašanj, ki zanimajo člane osnovnih organizacij sindikata. Tako bo govora o najnižjih osebnih dohodkih, o družbenem dogovoru o osebnih dohodkih ter o politiki nagrajevanja, varstva pri delu in delovnih razmerah, govora bo še o politiki izobraževanja ter
o dopolnilnem usposabljanju, 0 nadomestilih za čas bolezni d° 30 dni (pri čemer prevladuj® prepričanje, da bi moralo znašati nadomestilo najmanj 70 v<’ osebnega dohodka in ne bi smelo biti manjše od 500 dinarjev), o rekreaciji in oddihu, stanovanjski problematiki, nadom®' stilu za nočno delo itd.
Pred občnimi zbori osnovnih organizacij sindikata bodo v S®' leški dolini posvetili vso pozornost kadrovskim pripravam, v tej zvezi še posebej odnosu vod' štev do osnovnih organizacij sindikata, lastnostim članov W vršnih odborov, o drugačni z®' stavitvi — in to politični funkcije tajnika osnovne org®' nizacije ter o položaju predsednika osnovne organizacij® sindikata v delovni organizaciji’
V priprave na skoraj šnj® občne zbore osnovnih organizacij sindikata bodo v občini Velenje kar najbolj aktivno vključili člane občinskega sindikalnega sveta ter člane odborov sindikatov delavcev posameznih dejavnosti. Pred začetkom občnih zborov pa bo Občinski sindikalni svet Velenje pripravi1 konferenco s predsedniki osnovnih organizacij sindikata, kat bo tudi zadnji dogovor o pripravah na občne zbore.
*	(uš)

GLASILA DELOVNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE
Brez mobilizacijskega značaja
Za glasila delovnih organizacij, ki izhajajo na Slovenskem in ki jih je 161, smo zvedel) z rezprezentativno raziskavo sindikatov »Vsebina glasil delovnih organizacij Slovenije«, da je v njih premalo ekonomskih in primerjalnih informacij, da so preveč kronika preteklosti in da zato ne prispevajo veliko k večjemu vplivanju zaposlenih na politiko svojih delovnih organizacij, v tem sestavku pa dodajamo novo spoznanje,
Glasila nimajo mobilizacijsko-akcijskega značaja, saj je v njih skorajda tri četrtine vsebine vrednostno neopredeljene, To pomeni, da avtorji v svojih sestavkih neradi izražajo suoje Po-glede na dogodke, pojave in probleme v delovnih organizacijah. So mar nesposobni za kaj takega? Ne!
GLASILA NASTAJAJO KOT NEPRISTRANSKI VIR INFORMACIJ
V projektu raziskave »Vsebina glasil delovnih organizacij Slovenije« smo si zadali tudi nalogo, da je treba ugotoviti odnos avtor-jev do obravnavane vsebine oziroma tematike v glasilih, ali z dru-gimi besedami, kakšen odnos zavzemajo avtorji ob podajanju svojih misli Stališča smo razporedili v tri razrede: 1. nevtralna stahsča, to so trditve, konstatacije, opisi itd., ne da bi avtor pri tem zavze-mah stališče; 2) opredeljen odnos, to je pozitivna ali negativna ocena zadeve ki jo avtor obravnava, in 3) programatska stališča, to so ocene, kako naj bo oziroma kako bi moralo biti glede na
obravnavano zadevo.	.
Analitiki so vsak prebrani stavek uvrstili v enega izmed navedenih treh razredov, raziskava pa je dala naslednje podatke: nevtralnih stališč je v glasilih 70,39 %, opredeljenih stališč je 21,41 odstotka, programatskih stališč pa je le 8,20 %. To pomeni, da so objavljeni sestavki v glasilih delovnih organizacij na Slovenskem predvsem poročila, zgolj gole informacije in da so avtorji zvečine samo nepristanski opazovalci dogodkov in problemov. Nekaj vec kot petina celotne vsebine predstavljene misli hvali ali graja, se pravi, da jih tudi vrednoti.
NAJVEČ OPREDELJENIH STALlSC NA PODROČJU MEDSEBOJNIH ODNOSOV
Vrstni red z raziskavo predvidenih deset vsebinskih področij po upadanju deleža opredeljenih stališč (programatska stališča oziroma njihovi deleži so v oklepajih) je naslednji: 1. Medosebni odnosi 40,4 % (5,6 %), 2. cene In tržišče 28,9 % (0,8 %), 3. socialna politika 24,7 % (5,1 %), 4. ostalo 22,3 % (5,3 %), 5. finančno poslovanje
22.2	% (9,7 %), 6. družbeno-politične organizacije 21,5 % (14,5 %), 7. proizvodnja 19,7 % (11,9 %), 8. kadrovska politika In delovna razmerja 14,9% (8,3%), 9. samoupravljanje 14,6% (9,1%) in 10. notranja zakonodaja 11,2 % (13,0 %).
Posebnih odstopanj od poprečij torej ni, podpoprečnl deleži nevtralnih stališč pa so pri vsebinskih področjih »cene in tržišče«
61.3	%, »družbeno-politične organizacije« 64,0 % in »medosebni odnosi« 54,0 %, močno nad poprečjem pa so področja »samoupravljanje« 76,3%, kadrovska politika« 76,8% In »notranja zakonodaja« 75,8 %.
Za vsebinsko področje »samoupravljanje«, ki zajema kategorije, kot so izvolitev in rotacija članov delavskega sVeta in upravnega odbora ter drugih organov, sodelovanje kolektiva pri upravljanju, sprejemanje sklepov, kadrovanje za samoupravne organe, izobraževanje za samoupravne organe, reelekcija direktorja in vodilnih delavcev, pregled izpolnjevanja sklepov organov samoupravljanja Itd., kaže raziskava kar 76,3% nevtralnihx stavkov, 14,6% stavkov z opredeljenimi stališči in 9,1 % programatskih stavkov. To niso spodbudni podatki, kažejo pa na razmere v delovnih organizacijah. Avtorji le Izjemoma ocenjujejo celo tako pomembno tematiko, kot je samoupravljanje. Res je laže pisati nekritično in neprizadeto, ker na tak način tudi nikogar ni mogoče prizadeti in notranja cenzura ni »potrebna«. Toda »brez odprte, direktne, brezobzirne kritike«, kakor opozarja na Marxove misli mg. sociologije Bogdan Kavčič, »obstoječih razmer ni mogoče spreminjati in izboljševati...’«
In če vsebina glasil delovnih organizacij ni odprta, neposredna in brezobzirno kritična, tudi glasila ne morejo biti borci za naprednejše družbeno-ekonomske odnose v delovnih organizacija'1: Zato bodo morali zlasti uredniški odbori z uredniki ob podpor* družbeno-političnih organizacij slej ali prej načeti načelno in vsakdanjo razpravo o tako imenovani notranji cenzuri. Glasilo delovn® organizacije je ena izmed možnih poti za soočenje različnih poBjf' dov in stališč v delovni organizaciji. Zakaj ne bi avtorji v svoji*1 sestavkih razvijali določene misli, jih prepuščali drugim v oceno in kritiko ter jih tudi branili. Seveda pa je sprejemljiva taka uredniška. politika le, če temelji izbiranje predloženih sestavkov za objavo na načelu, da zmaguje sila argumenta in ne argument sil®’ Seveda pa bi bilo nftpak takšno zagovarjanje kritičnosti v g'a' j šilih delovnih organizacij pretiravati do druge skrajnosti, da bi s® zadeve sprevrgle v pranje umazanega perila. Medsebojne spore *n nesporazume, očitke najrazličnejše vrste In podobno je treba ševati drugod, ker v glasilih delovne organizacije zanje ne sme b*1 prostora.
KAJ JE POLEMIKA?
Polemika dviga vrednost sleherne publikacije — tudi glasila delovne organizacije. Zal pa je v krajšem času zelo težko pripeljat. do kraja polemiko o neki zadevi, saj glasila delovnih organizacij izhajajo poredkoma. Zato je treba pri odločanju, ali urednišri začne s polemiko ali ne, preveriti, ali bo snov aktualna tudi č® nekaj mesecev — torej toliko časa, da bodo prizadeti avtorji Iall5 svoje polemične misli izoblikovali in jih pripravili za objavo. L tega Uredništvo ne more zagotoviti, je prikladtteje organizirati taK imenovano okroglo mizo, za njo sprožiti in sprostiti polemiko, trd' ve in protitrditve pa posneti na magnetofonski trak ter glavne m*«^ sodelujočih z ustreznim uvodom in povzetkom objaviti hkrati eni izmed izdaj glasila!	T
DUŠAN REBOLJ
• PRIHODNJIČ:
»GLASILA ZRCALIJO KONFLIKTE MED SAMOUPRAVO ^ IN VODILNO UNIJO«
PO STOP-JNJAH PRIPOROČILA SINDIKATOV O ZASLUŽKU NAJMANJ 800 DINARJEV ZA NORMALNO DELO V REDNEM DELOVNEM ČASU
Doseči hočejo več,
kot ie dogovorjeno
Če sploh kje, potem je v gradbeništvu na sploh težko govoriti o poprečnih, z drugimi-panogami primerljivih osebnih dohodkih. Vpliv gradbene sezone, čeprav jo kolektivi skušajo raztegniti, kar se najbolj da, je namreč prevelik, da bi se ob vsakem trenutku lahko dokopali do realnih podatkov o zaslužkih za normalno delo v rednem delovnem času.
Kljub temu smo to poskusili storiti v celjskem gradbeno-industrijskem podjetju INGRAD. Pri tem so nam pomagali: predsednik sindikalne organizacije Štefan Klenovšek, direktor splošnega sektorja Franci Vitanc in analitik Ludvik Arnuš. Njihov »raport« bi bil naslednji: izpolnjeni so vsi samoupravni dogovori, ki so jih letos sklenile delovne organizacije gradbene operative, vštevši terenski dodatek. Zato za normalno delo v rednem delovnem času vsak član njihovega 2000-članskega kolektiva zasluži najmanj 8G0 din mesečno. INGRAD pa zdaj začenja boj, da bi slehernemu zaposlenemu v novem letu zagotovil najmanjšo osnovo osebnega dohodka 800 din, kot jo predlagajo sindikati, če k temu prištejemo še terenski dodatek — od 10 do 25% na osebni dohodek po vseh merilih — naj bi v letu 1971 neposredni proizvajalci v rednem delovnem času torej zaslužili najmanj 1000 din mesečno.
Pot do tega cilja seveda ne bo niti lahka niti kratka. Ker pa so trdno prepričani v uspeh, je prav, če povemo, na kakšnih temeljih gradijo svoje načrte.
KAKŠNO JE STANJE,
! KAKŠNE SO MOŽNOSTI?
Po besedah predsednika osnovne organizacije sindikata Stefana Klenovška je sindikat v podjetju INGRAD že pred časom opozoril samoupravne organe in vodstvo podjetja, naj bi upoštevali priporočilo konference slovenskih sindikatov o najmanjšem zaslužku 800 din za normalno delo v rednem delovnem času. Pobuda in opozorilo sindikata sta bila sprejeta. Se več: izdelali so tudi že konkreten program, kako naj bi dosegli ta cilj. Prizadevanja so usmerjena po dveh poteh hkrati: po poti nadaljnjega usposabljanja vseh zaposlenih, še zlasti pa ne-
kvalificiranih delavcev za zahtevnejša dela in v pripravo na izpolnitev samoupravnega dogovora gradbenih podjetij o zagotovitvi najmanjših obračunskih osnov v 1971 letu. Lete naj bi se glede na gibanje življenjskih stroškov zvišale za 12 “/o. Na račun obojega bi dosegli, da bi tudi začetnik oziroma nekvalificiran delavec prejemal najmanj po 800 din mesečno, s terenskim dodatkom pa še 10 do 25 Vo več, pač odvisno od tega,-kje je zaposlen.
»V našem podjetju je trenutno zaposlenih 207 nekvalificiranih delavcev, kar z dragimi besedami povedano pomeni, da je brez kvalifikacije le desetina kolektiva. Gre bodisi za začetnike ali pa za tiste, ki se pri delu niso izkazali,« je povzel analitik Ludvik Arnuš. »Ugotavljamo tudi, da je zavoljo mehanizacije dela ter izobraževanja
zaposlenih v strukturi vseh zaposlenih iz leta v leto manj nekvalificiranih delavcev. Gre za posledico tega, da se v sodobno organiziranem gradbeništvu nasploh zmanjšuje potreba po nekvalificiranih delavcih. Če te ljudi priučimo za opravljanje določenih del, jih tudi izvajajo bolje, so bolj produktivni. Zato smo se dogovorili, da bomo v zimski sezoni pripravili več tečajev, na katerih -naj bi zdaj NK delavci pridobili vsaj pol-kvalifikacijo. Na osnovi tega jim bomo lahko v novem letu zagotovili višjo osnovo osebnega dohodka.«
DVANAJST MESECEV DOLGA GRADBENA SEZONA
Uvodoma smo že omenili, da je INGRAD že izpolnil samoupravne dogovore, ki so jih letos na pobudo in predlog RO sindikata gradbenih delavcev sklenile delovne organizacije gradbene operative. Kaj to pomeni? Odgovarja direktor.splošnega sektorja Franci Vitanc:
»Za sklade namenjamo 26 Vo dohodka ali 10 %> več, kot je bilo dogovorjeno. Čeprav smo hkrati izpolnili dogovor o najmanjših obračunskih osnovah osebnega dohodka za določene kategorije delavcev (4,20 din na uro za NK delavca, 5,20 din na uro za PK delavca, 5,65 din na uro za KV delavca itd.) so zaslužki še vedno nizki, celo pod eksistenčnim minimumom, čeprav — vštevši terenski dodatek — pri nas zdaj nihče ne zasluži manj kot 800 dinarjev za normalno delo v rednem delovnem času. Ta .normala’ pa je za nas 184 ur na mesec, vendar različno po mesecih. V februarju, ki je najkrajši mesec, delamo na primer le 160 ur, julija pa 208 ur. Pozimi so proste vse sobote, v sezoni pa le ena na mesec.
To, o čemer sem govoril, je le ena stran medalje. Po dragi strani je namreč treba vedeti, da v gradbeništvu želimo raztegniti sezono na celo leto, torej na vseh dvanajst mesecev. Možnost za podaljšanje sezone pa je bodisi v gradnji turističnih objektov bodisi v industrijski gradnji. To pomeni, da so fiksni stroški razporejeni na daljše ob-voljo tega mogoče .prihraniti’ in
namensko prenesti v sklad osebnih dohodkov. To je torej še ena izmed možnosti za povečanje mase osebnega dohodka, o kateri moja predgovornika nista spregovorila. Se več: to tudi je eden izmed tistih virov dohod-dobje in da je del stroškov, ki odpade na zimsko sezono, za-kov, iz katerih bi lahko pritekala sredstva za še spodbudnej-še nagrajevanje strokovnih ka4-rov in organizatorjev proizvodnje nasploh, da bi — razen drugega — težili k taki organizaciji dela proizvodnje, ki bi bila raztegnjena na kar najdaljši možni čas.«
KLIN SE S KLINOM IZBIJA!
Če strnemo pripoved naših sobesednikov iz podjetja INGRAD, gre v bistvu za to, da si kar najbolj prizadevajo usposobiti celotni kolektiv za resnično hitro in še bolj kvalitetno gradnjo, s čimer edinole lahko kljubujejo skokovitemu naraščanju cen gradbenih materialov. Dela pa tudi bodo potekala v tem smislu, če bodo izvajalca — od »navadnih« delavcev do organizatorjev proizvodnje — tudi materialno bolj spodbudili. Kakor smo lahko slišali, jim doseženi rezultati to tudi omogočajo.
Opozoriti pa velja še na dvoje: osebni dohodki so in bodo dejansko precej višji, saj gradbeništvo predstavlja panogo, v kateri je podaljšano (nadurno) delo tako rekoč nujno. To poudarjamo zaradi tega, ker izjave delavcev, ki smo jih objavili posebej, upoštevajo zaslužke za normalno delo, torej za poprečno 184-umi mesečni delovni čas. Pri tem pa je treba vedeti, da je sporazum o najnižjih osnovah osebnega dohodka stopil v veljavo šele sredi leta in da se »prava sezona izteka šele zdaj. Če bi delavce podjetja INGRAD obiskali nekaj kasneje, bi nemara prav gotovo dobili bistveno drugačne odgovore.
Drago, v bistvu važnejše opozorilo pa je, da se načrti podjetja INGRAD glede izboljšanja osebnih dohodkov morda tudi ne bodo uresničili, če bo dlje trajalo sedanje pomanjkanje cementa in betonskega železa. »Za malo denarja — malo muzike«, ali z dragimi besedami: če ne bodo imeli materiala, ne bodo mogli delati tistega in toliko, kot bi lahko in kot želijo. To pa pomeni, da bi ob takem primeru in vsem njihovim hotenjem navkljub lestvica njihovih dohodkov — ne da bi upoštevali terenski dodatek, na katerega se znano stališče sindikatov sploh ne nanaša — začenjala z zaslužkom pri 670 dinarjih, kolikor naj bi v letu 1971 znašal mesečni zaslužek nekvalificiranega gradbenega delavca, določen s samoupravnim dogovorom podjetij gradbene operative.
MILAN GOVEKAR
Bogat asortiment damske Jesenske konfekcije. Na oddelku damske konfekcije prodajamo ekskluzivne, visokomodne modele v omejenem številu.
V MODNI HlSl razen damske tudi bogata izbira moške in otroške konfekcije in pletenin.
PRODAJNI SERVIS
modna hiša
LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK * •
Pravna posvetovalnica DE
•	VPRAŠANJE:
Sitar sem 62 let in Imam 17 let priznane delovne dobe, od tega v novi Jugoslaviji 6 let. Sedaj nisem zaposlen. Zanima me, če imam pravico do starostne pokojnine in če še lahko uveljavim leta zaposlitve v prejšnji Jugoslaviji z zaslišanjem prič.
F. B. r- LESIČNO
•	ODGOVOR:
Iz vaših navedb ni razvidno, ali ste bili po 1. 1. 1965. leta, ko je stopil v veljavo temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju, še v delovnem razmerju in imeli status zavarovanca. V tem primeru bi pridobili pravico do starostne pokojnine z dopolnjenimi 60 leti starosti in 20 leti pokojninske dobe (24. čl. tega zakona). Zavarovanec, ki je star 65 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, če ima vse zavarovalne dobe skupaj najmanj 15 let in od tega najmanj 40 mesecev v zadnjih petih letih ali 80 mesecev v zadnjih desetih letih (25. čl. tega zakona). Če po 1. 1. 1965. leta niste bili več zavarovanec, bi pridobili pravico do starostne pokojnine z dopolnjenimi 60 leti starosti, če bi znašala vaša pokojninska doba 35 let, z dopolnjenimi 65 leti starosti pa tedaj, ko bi znašala vaša pokojninska doba najmanj 25 let (233. čl. omenjenega zakona). Ker teh pogojev ne izpolnjujte, vam ne gre pravica do starostne pokojnine.
Zaposlitve iz časa pred 1. 1. 1965. leta ne morete več uve-Ijavljati z zaslišanjem prič, ker je rok za vložitev take zahteve Potekel že 31. 12. 1967. leta in ste torej ta rek zamudili. Po določbi 2. odst. 184. člena omenjenega zakona lahko po preteku roka, to je po 31. 12. 1967. leta, izjemno vložijo tako zahtevo pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje samo tisti, ki iz °bjektivnih vzrokov tega niso mogli prej storiti, in tisti, ki niso v delovnem razmerju, če ponovno vstopijo v delovno razmerje in postanejo zavarovanci, vendar morajo zahtevo vložiti v enem letu od ponovnega vstopa v delovno razmerje.
M. VEHOVEC
•	VPRAŠANJE:
Star sem 59 let in bom Invalidsko upokojen, ker me je invalidska komisija razvrstila v L kategorijo invalidnosti. Od 16.
3. 1935. leta do 31. 12. 1959. leta sem opravljal samostojno obrt, v tovarni delam 8 let, 11 mesecev in 15 dni, pomočniške dobe imam 4 leta, 1 mesec in 10 dni in priznano kot posebno dobo čas aktivnega delovanja v NOV od 1. 6. 1944 do 15. 5. 1945. leta.
Zanima me, koliko časa opravljanja samostojne obrti se mi bo štelo v posebno dobo za pokojnino in če moram leta samostojne dejavnosti odkupiti.
V. R. ” CELJE
• ODGOVOR:
Po 156. čl. temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju se šteje zavarovancu, ki je pred 15. 5. 1945. leta opravljal samostojno dejavnost kot obrtnik, v posebno dobo toliko časa samostojne dejavnosti pred 15. 5. 1945. letom, kolikor časa je bil po tem dnevu do 31. 12. 1964. leta, v delovnem razmerju s polnim delovnim časom. V posebno pokojninsko dobo se vam bo po tem določilu štelo toliko časa obrtne dejavnosti pred 15. 5. 1945. letom, kolikor časa ste bili v delovnem razmerju po prenehanju obrti od 31. 12. 1959 do 31. 12. 1964. leta.
Dokup let za vas ne pride v poštev, kajti leta samostojne dejavnosti pred letom 1966 lahko po 10. čl. pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja obrtnikov in samo-, stojnih gostincev dokupijo samo obrtniki in gostinci. Ta odločba pa ne velja za vas, ker ste opustili obrt in stopili v delovno razmerje.
M. VEHOVEC
KAKO SMO ORGANIZIRANI?
Oblike
in metode dela
Načela organiziranosti in delovanja sindikalne organizaciji v delovnih organizacijah z dislociranimi obrati
m
I.
Sedanja organizacija samoupravljanja in iz nje izhajajoči družbenoekonomski odnosi ter vsebina in obseg samoupravnih pravic delavcev opredeljuje družbeni položaj sindikalne organizacije — smo zapisali v enem prejšnjih sestavkov. Okoliščina, da je politična akcija sindikalne organizacije usmerjena k centrom odločanja, nedvomno vpliva tudi na oblike in metode družbenega delovanja sindikalne organizacije. Celo več, ni pretirano trditi, da metode in oblike dela samoupravne organizacije neposredno vplivajo in pogojujejo metode in oblike delovanja političnih organizacij, med njimi seveda tudi sindikalne organizacije. O tem nas prepričujejo primeri iz nekaterih delovnih organizacij. Z enako gotovostjo pa lahko trdimo, da obstaja tudi vzvratni vpliv načinov političnega delovanja sindikalne organizacije na oblike in metode dela samoupravne organizacije podjetja. Tovrstna interakcija v načinih dela med samoupravno in sindikalno organizacijo nas spodbuja, da respekti-ramo uspehe samoupravne organizacije ter v politično delo pogumneje vnašamo tiste oblike in metode, ki so uspešno prestale samoupravno preizkušnjo.
SESTANEK: PREVLADUJOČA OBLIKA POLITIČNEGA DELA
Oblike in metode dela sindikalne organizacije v podjetju z dislociranimi obrati so pogosto vse preveč standardne, če ne celo enake kot v manjših sindikalnih organizacijah. Osnovna, lahko bi rekli preizkušena oblika političnega dela je sestanek (vodstva, vsega članstva OOS v organizacijski enoti). Druge oblike političnega, delovanja, kot denimo politični aktiv, občasne komisije, konferenca ipd., ki se lahko pojavljajo tudi kot metode dela OOS, se ne pojavljajo pogosto, čeravno jih nekatere organizacije uveljavljajo (ZP »Iskra«, »Marles« Maribor in druge).
Čeravno govori proti sestanku kot osnovni obliki političnega dela veliko gospodarskih in materialnih razlogov (sestanek je »drag«; težave s prostori, kadar gre za sestanek celotne OOS), je najbrž iluzorno misliti, da bomo to »neracionalno« obliko odpravili ali jo docela nadomestili z bolj racionalno obliko. Značaj političnega dela je v dialogu, konzultaciji, dogovoru oziroma usklajevanju mišljenj; to pa se najbolj izraža na sestanku. Izhod je bržčas drugje: v organizaciji sestanka, da postane učinkovita oblika političnega dela, in v selekciji sestankov.
Pri organizaciji sestanka moramo upoštevati najmanj dva elementa učinkovitosti: čas sklica in predmet obravnave. Sestanek članstva OOS je v izjemnih primerih lahko med rednim delovnim časom, kar sindikalni organizaciji zagotavljajo mnogi statuti delovnih organizacij, sicer pa v prostem času. Odločitev o času sklica sestanka je vsekakor pogojena z objektivnimi možnostmi, da se ga čjanstvo udeleži (tisti, ki se vozijo, matere z otroki in drugi razlogi morebitne neudeležbe) in z organizacijo dela (izmensko delo ipd.). Zato nekatere sindikalne organizacije sklicujejo sestanke v času med dopoldansko in popoldansko izmeno, kombinirajo sestanek OOS z zborom delovne skupnosti ali pa se poslužujejo še drugih možnosti.
Izkušnje razkrivajo, da Je sestanek primerno obiskan ne glede na čas sklica, če je tema obravnave takšna, da so z njo prizadeti interesi vsega članstva oziroma vseh zaposlenih delavcev. V tem pa je tudi vsa modrost. Drugačnih sestankov ne potrebujemo in ne organizirajmo! »Informativne« sestanke, kjer članstvu in zaposlenim pripovedujemo, pojasnjujemo, skratka. Jih obveščamo o nečem, kar Je že mimo, lahko nadomestimo z drugimi organiziranimi oblikami obveščanja. Uspešnost torej zagotavljajo kreativni sestanki ali zbori delavcev, na katerih članstvo oziroma zaposleni o nečem razpravljajo in odločajo.
Umestno se Je vprašati, kje Je tista, optimalna meja, znotraj katere so »prizadeti interesi vsega članstva oziroma zaposlenih« in ki zagotavlja uspeh pri udeležbi na sestanku. Ali je to sestanek celotne sindikalne organizacije ali njenih ožjih organizacijskih enot? Sestanek celotne sindikalne organizacije (opomba: mislimo na manjše organizacije sindikata s preprostejšo organizacijsko strukturo; v delovnih organizacijah z dislociranimi obrati sestanek celotne sindikalne organizacije tako in tako ne pride v poštev) je manj uspešen kot sestanek ožjih skupin članstva. Pogosto je organizacija sindikalne organizacije v delovni organizaciji tako zakoreninjena, ustaljena in stereotipna, da v celoti opredeljuje tudi njene oblike in metode političnega dela. Metoda političnega dela nemalokrat seže samo tako daleč, kot sega organizacijska raven. Da smo jasnejši: zakaj bi, denimo, sklicevali sestanek članstva celotne sindikalne organizacije, če se pojavi specifičen problem samo v eni izmed organizacijskih enot? Zakaj bi sklicevali sestanek članstva celotne OOS v organizacijski enoti, ki šteje tudi več kot 100 članov, če se pojavi problem, ki je zadeva samo 50 članov oziroma delavcev? Teh 50 Članov se bo razprave oziroma sestanka udeležilo, preostalo članstvo, ki mu je problem predaleč, pa bo ob obravnavanju le pasiven opazovalec. To bi bila neracionalna metoda političnega dela in sama po sebi vodi k pasivnosti.
Najbrž se vse preporedko vprašamo, katero metodo, obliko in organizacijsko raven naj izberemo za razrešitev pojavljajočih se problemov?! Tako nekoristno trošimo moč, sredstva in drugo, s tem pa tudi učinkovitost.
NAČIN SPREJEMANJA STALlSC IN SKLEPOV
Sprejemanje stališč in sklepov OOS bi moralo biti tudi v integriranih podjetjih in podjetjih z dislociranimi obrati organizirano tako, da bi imelo članstvo možnost vplivati na politiko svoje organizacije. Toda temu vedno ni tako, saj organizacija dela v sindikalni organizaciji takega podjetja zahteva drugačen pristop kot v OOS z enostavno organizacijsko strukturo. Pogoj, da članstvo lahko sodeluje v oblikovanju politike sindikalne organizacije, ne glede na njeno velikost In razčlenjenost organizacijske strukture, je njegova pravočasna obveščenost o nameravanih akcijah (informiranje pred dogodki). Naše izkušnje kažejo, da je članstvo sindikalne organizacije praviloma obveščeno po že opravljenih nalogah, sejah, dogodkih v delovni organizaciji. Izjemoma je obveščeno pred dogodki, s čimer mu je tudi dana možnost vzvratnega vplivanja, kadar so v razpravi samoupravni akti delovne organizacije. Tak način obveščanja pa seveda v veliki meri izključuje enakopraven politični dialog oziroma politično komuniciranje. Na vprašanja, kako je članstvu zagotovljena možnost vplivanja na oblikovanje politike organov sindikalne organizacije v podjetju, smo največkrat dobili odgovor, da na sestanku članstva. Bežen pogled v pogostost sestajanja članstva (»po potrebi«) očitno kaže, da ni kontinuiranega političnega vpliva članstva na delo vodstev sindikalnih organizacij.
Kot protiutež centralizaciji političnega dela, ki v takih primerih prevladuje, in od članstva odtrganemu izvršilnemu organu sindikalne organizacije bi morali dosledno uveljavljati nekatere širše oblike političnega dela, tako na primer konferenca, izvoljena glede na število članstva, delegatski sestav izvršilnega telesa sindikalne organizacije in druge.
Da bi uresničili načelo demokratičnosti pri sprejemanju stališč in sklepov, mora vsaka organizacija sindikata izdelati zase najbolj primeren sistem obveščanja, zlasti pa mora določiti kdo, kako, kdaj in o Čem informira. Po drugi strani pa morajo vodstva sindikalnih organizacij članstvo nenehno spodbujati in mu nuditi možnosti, da sodeluje v vseh fazah odločanja (pobuda, obravnava, sprejem odločitev, izvrševanje, kontrola).
Najučinkovitejših oblik in metod političnega dela ni — te so samo učinkovite, konkretne in jih je večje število. Sindikalne organizacije jih morajo ugotavljati in oblikovati samostojno, primerno njihovim pogojem dela, organizaciji'dela v delovni organizaciji ter drugim okoliščinam, še zlasti pa vsebini delovnih nalog.
JOŽE SINTIČ
KAKO
GOSPODARITI Z GOZDOVI
Javna razprava o gospodarjenju z gozdovi je v Sloveniji Izzvenela v ugotovitev, da je lahko sedanja sistemska ureditev skupnega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi in sedanja organizacijska delitev na gozdno-gospodarska območja trajna osnova za razvoj gozdnega gospodarstva. Ob tej osnovni ugotovitvi pa je bilo mogoče slišati tudi kritiko sedanjega sistema gospodarjenja z gozdovi ter vrsto predlogov, kako ga izboljšati.
Eno drži, so poudarili razpravljavci: gozdovi so nedvomno dobrina splošnega družbenega pomena, ki zahteva stalno skrb družbe za njeno ohranitev in povečanje. Zato je potrebno oceniti, če sedanji način gospodarjenja z gozdovi dovolj ščiti splošne družbene koristi.
Vpliv družbe na gospodarjenje z gozdovi se najbolj neposredno odraža v ukrepih, ki zagotavljajo učinkovite možnosti za nego in obnovo gozdov. Gospodarjenje z gozdovi zahteva torej neposredno družbeno usmerjanje sredstev za razširjeno-gozdno-biološko reprodukcijo. Pri tem gre zlasti za vprašanje, kako doseči večje sodelovanje in povezanost med gozdnogospodarskimi področji in kakšen način delovanja, združevanja in gospodarjenja s temi sredstvi je najprimernejši za zagotovitev smotrnega gospodarjenja z gozdovi na sedanji stopnji našega družbeno-ekonomskega razvoja.
Če želimo razvijati te odnose, moramo, razumljivo, upoštevati lastninske odnose glede gozdov in zagotoviti, da bo tudi samoupravljanje kmečkih lastnikov gozdov postavljeno na take temelje, ki bodo omogočili kmetom-lastnikom gozdov enakopravno odločanje pri gospodarjenju z gozdovi v okviru gozdno-gospodarskih organizacij. Vsebina samoupravnega odločanja je odvisna tudi od možnosti lastnikov gozdov, da razpolagajo z rezultati svojega dela, to je z dohodkom od prodaje. Zato je potrebno poiskati.takšne rešitve, ki bodo zasebnim lastnikom gozdov dajale možnosti za sodelovanje in odločanje o rezultatih svojega dela, gozdnim gospodarstvom možnosti za samostojno poslovanje, uporabnikom lesa pa zagotovile uravnovešene odnose na lesnem trgu.
Z zveznim zakonom o gozdovih bi bilo potemtakem čim-prej treba urediti odnose, ki sodijo na področje temeljev družbeno-ekonomskega sistema, zlasti lastninske odnose, z' republiškim zakonom pa druga vprašanja gospodarjenja z gozdovi, zlasti pa način oblikovanja, združevanja in .uporabe sredstev za obnovo gozdov.
-ik
Kaj z industrijo	I
na manj razvtih	j
področjih?	J

(Nadaljevanje s 1. strani)
Industrijske tehnologije, ki se zelo hitro menja in zato zahteva stalno sodelovanje z drugimi podjetji ter raziskovalnimi organizacijami.
dosedanje industrije v Sloveniji, za katero je značilna precejšnja razdrobljenost. Ta dejstva je nujno potrebno upoštevati tudi pri ugotavljanju možnosti razvoja industrije na
Uvajanje avtomatizacije ter- manj razvitih območjih, ja proizvodnjo enakih ali zelo Po predlogih, ki jih je bilo podobnih izdelkov v velikih mogoče slišati. v dosedanji količinah. Takšno proizvodnjo razpravi o tem vprašanju, naj pa je možno uvesti le v manj- bi bila podlaga za nadaljnji šem številu podjetij in še to razvoj industrije vse tesnejše v sodelovanju ne samo v jugo- poslovno sodelovanje med pod-slovanskem prostoru, temveč jetji z manj razvitih območij
tudi z inozemskimi partnerji. Optimalne serije proizvodnje večinoma presegajo potrebe domačega tržišča.
V vsej drugi proizvodnji, zlasti v manjših podjetjih, ki so razpredena izven večjih industrijskih centrov, pa bomo morali uvajati ali take proizvode, kjer so za množično proizvodnjo potrebne razmerno manjše polno avtomatizirane naprave (ki pa so za tovrstno proizvodnjo optimalne), ali pa izdelke, ki zahtevajo veliko ustvarjalnega dela in jih proizvajamo navadno v manjših količinah, ker želimo kupcem ustvariti zelo raznovrstno iž-biro, prilagojeno različnim individualnim potrebam.
Vse to pa omejuje razvoj
Mi veste
in drugimi podjetji, razumljivo, na osnovi poslovnega interesa. Pri tem je pomemben dejavnik razpoložljiva delovna sila, ki pa zaradi manj ugodne kvalifikacijske strukture omogoča predvsem razvoj takih industrijskih obratov, ki zahtevajo manj kvalificirano delovno silo.
Surovinska osnova za razvoj industrije na teh območjih bodo slej ko prej kmetijski proizvodi in les. Vendar predstavlja prednost za razvoj industrije že sama možnost, da se lahko industrijski obrati vsaj v prvem obdobju razvijajo tudi brez obsežnejših vlaganj v stanovanjsko komunalno izgradnjo.
VINKO BLATNIK
Jugoslovanski investicijski in Jugoslovanski kmetijski banki ter Jugoslovanski banki za zunanjo trgovino — ne škodi. Tekma za prvo mesto v prvi bankarski ligi se pravzaprav šele začenja. Največja bo postala tista banka, ki bo uspela sredstev. Če se bosta združili postati glavni poslovni partner beograjska združena banka in	-1-
.... do je bilo pred petimi leti v Jugoslaviji še 196 bank, danes pa jih je 67. Petnajst bank drži trenutno v rokah štiri petine skupno vloženih
gospodarska banka v Beogradu, bo to največja koncentracija denarja in kredita. Čeprav pri nas še ni organiziranega tržišča kapitala, lahko kljub temu govorimo, da se banke pripravljajo na dan, ko bo tako tržišče. obstajalo. Razen ljubljanske banke, ki je v Beogradu prva odprla veliko
največjih proizvodnih in trgovskih delovnih organizacij;
..., da je po januarskem sklepu Z1S, naj bi za potrebe železnic proizvedli doma 3600 tovornih vagonov, enako število pa uvozili, je nastalo zatišje, ki — kot trdijo proizvajalci vagonov — kaže, da je železnica svoječasno ali umetno ustvarjala pomanjkanje va-
podružnico, sta v tem mestu gonov ali pa, da sedaj, milo osnovali svojo poslovalnico tudi investicijska banka iz Titograda in kreditna banka iz Zagreba, beograjska banka pa namerava odpreti svoje poslovne enote v Sarajevu, Skopju, Zagrebu, Ljubljani in Titogradu. Po vsem tem sodeč pa izguba visokih mest na tabeli skupnih kreditnih kapacitet trem »zveznim« bankam —
rečeno, ravna neodgovorno. Čeprav je skupnost jugoslovanskih železnic prejela ponudbe od domačih proizvajalcev vagonov, doslej še nihče iz skupnosti JŽ ni odgovoril, ali je ponudba sprejemljiva ali ne. Verjetno bo treba zopet čakati do 'jeseni, ko se pomanjkanje vagonov najbolj čuti;
VELEBLAGOVNICA
ja
UMITIMI
Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah!	:i
TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2
BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1
3 priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin za sebe,
za družino, za dom in za gospodinjstvo KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7
9 potrošnikom nudi blago na obročno od* plačevanje
9 za tuje kupce jo v hiši menjalnica
LJUBLJANA
BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, BLAGOVNICA NAMA, Kočevje

S SKUPNIMI PRIZADEVANJI NADOMESTITI ZAMUJENO
(Nadaljevanje s 1. strani) pomagati v skladu s svojimi možnostmi. Plotovi med slovenskimi železarnami so že podrtij sedaj pa, ko ste podpisali pogodbo o sodelovanju z železarno Sisak, podirate tudi medrepubliške plotovei To mora dati pozitivne rezultate, vedno pa se morate zavedati, da bo položaj slovenskega železarstva na jugoslovanskem trgu trden le tedaj, če boste s kvaliteto svojih izdelkov vedno vsaj za en korak pred drugimi proizvajalci črne metalurgije.«
NAJPREJ DOSEČI POLNO IZKORIŠČANJE OBSTOJEČIH PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI
Ko je delavskemu svetu podajal bilartco enoletnega poslovanja združenega podjetja, je
stalež zaposlenih povečale za 5,5 Vo.
Gregor Klančnik:	»Manjka
nam predvsem kreatorjev tehnološkega postopka in kvalificiranih proizvajalcev. Dejstvo je, da nam primanjkuje delavcev na obstoječih proizvodnih napravah v vseh treh železarnah. Pri polni zasedbi delovnih mest in dobrem izkoriščanju delovnega časa bi v vseh železarnah lahko dosegli znatno večjo realizacijo, predvsem pa višji dohodek. Zato kakršnekoli ambicije za gradnjo novih proizvodnih naprav niso upravičene, dokler ne bomo izkoristili vseh sedanjih proizvodnih kapacitet in povečali proizvodnjo hladne . valjarne na Jesenicah, livarne v Štorah in mehansko obdelanih končnih izdelkov na Ravnah.«
železa in blagovna proizvodnja 801.500 ton oziroma — z odštetimi medsebojnimi menjavami med tremi železarnami —757.000 ton.
Proizvodnja surovega jekla se bo v primerjavi z letošnjim letom povečala za 20 °/o (gradnja novih agregatov ni predvidena), proizvodnja surovega železa za 30°/o. Takšna proizvodnja surovega jekla pa še vedno ne bo zadostovala za predvideni obseg blagovne proizvodnje jeklarskih izdelkov in bo združeno podjetje (predvsem Jesenice in delno Store) moralo nabaviti od drugih proizvajalcev še vedno kakih 200.000 ton valjanih polizdelkov letno. Zato pa bo v tem obdobju dosežen bistven kvalitetni premik: medtem ko bo prihodnje leto proizvodnja SM jekla še vedno predstavljala 51
generalni direktor ZPSZ Gregor t-	*	.... odstotkov celotne proizvodnje
Klančnik med drugim dejal:
»Že ob ustanovitvi našega podjetja smo sklenili, da bo letno in dolgoročno načrtovanje glavni regulator poslovnih ekonomskih odnosov, izvajanje usklajenih zasnov pa glavna prednost združenih železarn. Zato je to prvo leto obstoja združenega podjetja bilo leto snovanja načrtov za prihodnje leto, za petletno obdobje 1971—75 in za dolgoročno načrtovanje do leta 1985. Mnogo smo zamudili, ker ’ nismo bili združeni leta 1961, ko je vsaka železarna zase zasnovala razvojne programe, ki medsebojno niso usklajeni. Nesreča pa ni taka, da je ne bi mogli popraviti; sedaj, ko združeni načrtujemo za krajšo in daljšo prihodnost, bomo najlaže dosegli ubranost proizvodnje in poslovanja slovenskih železarn«.
Tov. Klančnik je nato dejal, da je leto 1969 združeno podjetje zaključilo s 1.313 milijoni din realizacije, kar v primerjavi z letom poprej pomeni povečanje za 24,5fl/o, za sklade pa je ostalo 23,7 milijona dinarjev. Slednje je sicer seveda tudi napredek v primerjavi z letom 1968, ko je skupna izguba slovenskih železarn znašala 60 milijona dinarjev realizacije (15 0/o le dobro tretjino skladov iz leta 1966, čeprav je takrat realizacija slovenskih železarn bila za 35 Vo nižja, kot je bila njihova realizacija v lanskem letu.
Letos bodo slovenske železarne prvič poslovale polno leto združeno, prvič pa imajo tudi enoten gospodarski načrt.. Prvo polletje so zaključile s 726,9 milijoni dinarjev realizacije (15 "/o . povečanje), za slade pa je ostalo 21,6 milijona dinarjev. Takšen ostanek dohodka ni zadovoljiv, saj je rezultat depresiranih osebnih dohodkov in minimalno vkalkulirane realizacije.
Poprečni osebni dohodki slovenskih železarjev so v prvem polletju letošnjega leta bili 1250 dinarjev, torej manj od poprečja dohodkov v republiki, ki so znašali 1310' din. To povzroča fluktuacijo, ki je bila največja na Jesenicah, kjer je bilo v prvih osmih mesecih letošnjega leta zaposlenih 6fl/o manj delavcev kot v istem obdobju lani; Store so zadržale lanskoletno raven zaposlenih, Ravne pa so svoj
Poslovno poročil o enoletnem poslovanju združenega podjetja je posredoval generalni direktor
ZP SŽ Gregor Klančnik
TEMELJNE POSTAVKE SREDNJEROČNEGA NAČRTA
Železarji se zavedajo, da je boljša realizacija njihove proizvodnje v letošnjem letu predvsem rezultat zvišanih cen, ne pa rezultat povečanja blagovne proizvodnje, ki skoraj stagnira. K temu gotovo »prispeva« predvsem odliv kadrov, ki jim bodo prav zaradi tega v prihodnje morali posvečati mnogo več pozornosti . — tako z zvišanjem osebnih dohodkov kot sploh z izboljšanjem delovnih in življenjskih razmer.
Za prihodnje leto predvideva združeno 'podjetje proizvodnjo
708.000	ton surovega jekla (povečanje v primerjavi z letošnjo planirano proizvodnjo za 13 Ve) in 584.500 ton blagovne proizvodnje (povečanje za 14 Vo). Poprečje osebnih dohodkov naj bi se dvignilo na 1450 din, pri tem dvigu pa naj bi imeli prednost oblikovalci tehnološkega postopka in kvalificirani delavci.
T6 proizvodnjo naj bi dosegli s sedanjimi delovnimi sredstvi^ brez večjih investicijskih posegov, skratka, z boljšim delom. Dosežki v tem letu bodo važen pogoj za realizacijo celotnega petletnega načrta, katerega cilj je proizvodnja 800.000 ton surovega jekla, 235.000 ton surovega
surovega jekla, bo po zaključku petletnega načrta ta delež padel na. 40 “/o (proizvajale ga bodo samo še Jesenice), 60 Vo proizvodnje pa bo predstavljala proizvodnja elektrojekla. Podobni premiki so načrtovani pri predelavi: izdelki prve stopnje predelave bodo predstavljali le še 51,5 «/0 (prihodnje leto še 73 Vo), izdelki višje stopnje predelave pa 48,5 «/o dosežene blagovne proizvodnje (leta 1971 samo 27 odstotkov). To pa pomeni, da predvidena investicijska vlaganja niša namenjena širjenju proizvodnje po obsegu, temveč predvsem prehodu na večji delež kvalitetnih proizvodov oziroma izboljšanju strukture proizvodnje.
Poraba jekla v Sloveniji že sedaj presega 400 kg na prebivalca, kar je trikratno jugoslovansko poprečje, s proizvodnjo
800.000	ton (450 kg na prebivalca) pa bi se Slovenija leta 1975 vključila med razvite evropske države. Na podlagi že omenjene proizvodnje bi se realizacija v letu 1975 povečala v primerjavi s planirano letošnjo realizacijo za 67 o/o oziroma za 980 milijonov dinarjev.
Vse to naj bi bilo med drugim doseženo z investicijskimi naložbami v skupni višini 1.169,6 milijonov dinarjev, od katerih naj bi naložbe v obratna sredstva znašala 764 milijonov dinarjev. Ni treba posebej poudarjati, da železarne pri tem računajo na krepko pomoč skupnosti — predvsem naše republike — saj z lastnimi možnostmi niso niti zdaleč sposobne zagotoviti potrebnih sredstev. Pri tem še posebej računajo na konverzijo raznih dosedanjih dolgoročnih kreditov, katerih odplačevanje naj bi do 1978. leta prevzela republika.
To so nekatere temeljne postavke srednjeročnega programa razvoja združenega podjetja slovenskih železarn, ki ga bo sedaj delavski svet poslal v razpravo v vse tri železarne. Hkrati s tem
je delavski svet sprejel odločitev, da bo ZPSŽ sodelovalo s svojimi sredstvi pri gradnji nuklearne elektrarne, ki jo bo Slovenija gradila skupaj s Hrvaško in ki naj bi imela moč 600 MW. MILAN POGAČNIK
Ste slišali...
..., da je na iniciativo nemških in jugoslovanskih sindikatov začel radio Kbln oddajati za vse nemške radijske postaje poseben program za Jugoslovane, ki vsebuje. . tudi. pravne nasvete socialnega ' in delovnega značaja. Naši ljudje so popolnoma neobveščeni o svojih pravicah. Ker ne vedo, da imajo pravico do otroškega dodatka, jugoslovanski delavci v Avstriji letno izgubljajo več desettisoč novih dinarjev. Oni v Nemčiji letno izgubijo 170 milijonov novih din zato, ker niso informirani o tamkajšnjem davčnem sistemu. Zastavlja se vprašanje, zakaj ne bi našega časopisa za tujino »Novosti iz Jugoslavije« dajali delavcem brezplačno. Nemški sindikat bo začel izdajati brezplačen časopis za jugoslovanske delavce. Prav tako delijo brezplačno tudi emigrantski tisk, ki ima po ocenah naklado 300.000 izvodov, kar je trikrat več kot je mesečna naklada vseh jugoslovanskih časopisov, ki jih prodajamo v tujini;
■'., da je za sedanja gospodarska dogajanja v Srbiji najbolj značilno združevanje podjetij — osnovnih nosilcev proizvodnje, trgovine in storitev. 46 integriranih gospodarskih organizacij od 6000, kolikor jih je v Srbiji, ustvarja 31,4 odstotka skupnega dohodka gospodarskega sektorja, 45,8 odstotka skupnega priliva sredstev v sklade, zaposluje pa 27,7 odstotka vseh zaposlenih. V integracijskih procesih v zadnjem času ni pritiskov od zunaj in je osnova združevanja ekonomski interes partnerjev. Razen tega integrirana podjetja kažejo izredno življenjsko silo. Do redkih dezintegracij prihaja le tam, kjer so se podjetja združevala zaradi pritiskov;
\ B UME ST
POHIŠTVO
VAŠE POHIŠTVO V LETU 1970 Izbirajte PATRICIJA CLAUDI J A ALEKSANDRA ali nova FLORIDA
Za vas Izdeluje
BREST Cerknica
ZATAPISOME, PREPROGE, OBLAZINJENO POHIŠTVO
da ima Slovenija okoli 67 mehanografskih in elektronskih računalnikov. Realno-pa je pričakovati, da bo imela, čez pet let na milijon prebivalcev okoli 80 računalnikov-Iz sedanjega procesa je razvidno, da hoče imeti vsaka tovarna svoj računalnik, S čimer neracionalno trošimo sredstva in izkoriščamo strokovno delo;
KAKO je z gradnjo ZIMSKO-ŠPORTNEGA SREDIŠČA v ZGORNJEM POSOČJU?
Zelena luč za Kanin
Po večletnih pripravah se zdaj začenja gradnja sistema kaninskih žičnic in ostalih objektov v sklopu novega zimsko-športnega središča nad Bovcem # Sčasoma: 1700 novih delovnih mest
S podpisom pogodbe med beograjsko investicijsko banko in konzorcijem za gradnjo alpskega turističnega centra v Bovcu se prižgala zelena luč za gradnjo sistema kaninskih žičnic in objektov v sklopu novega zimsko-športnega središča na Bovškem. S 5,6 milijarde S dinarjev naj bi v prvi fazi, do konca naslednjega leta, zgradili glavtjo Šilo kaninske žičnice, ki bi turiste in smučarje dvignila pod Prestreljenik na višino 2222 metrov, po dve sedežnici in vlečnici, restavracijo ob zgornji postaji, nov hotel s pokritim bazenom v Bovcu, dovozne ceste in parkirne prostore ob spodnji postaji Žičnice v Gozdecu nad Bovcem. Upoštevaje iz»edno ugodne podnebne razmere, zaledje iz sosednje Italije in dogovor, po katerem bodo za smučarje in turi-
ste v kaninskem pogorju močno sproščene obmejne formalnosti, bi se na tukajšnjih smučiščih od prvega snega in do konca maja takoj po dograditvi te faze lahko smučalo na urejenih smučiščih vsaj 2500 ljudi. Investicijski elaborat zato tudi predvideva, da bi ob takšnem obisku novi alpski center lahko že od začetka posloval rentabilno in bi moral ustvarjati letno vsaj po 300 milijonov S dinarjev čistega dohodka.
Kako je z napovedmi in z dejanskimi rezultati še predobro vemo. Zato ne bi mogli priseči, ali in v koliko imajo prav pobudniki te gradnje (24 podjetij iz vse Primorske, ki so združena v konzorcij zbrala dobro milijardo S din lastnih sredstev), ko napovedujejo tako obetavne rezultate. Vendar pa njihovi načrti, razen tega, da so dokaj drzni, vsebujejo toliko novega in spodbudnega, da že zavoljo tega
Najvišji porast v negospodarstvu
Gibanje osebnih dohodkov v trboveljski občini
Ob koncu prvega polletja letos je znašal poprečni osebni dohodek na zaposlenega v trboveljski občini 1329 din in je bil za 175 din ali za 15 % višji kot v enakem obdobju lani. Iz podatkov je razvidno, da so poprečni osebni dohodki porasli najbolj v negospodarstvu, in sicer za 22 %, v gospodarstvu pa samo za 14 %.
Kot značilnost naj omenimo, da so bili poprečni osebni dohodki zaposlenih v središču revirjev v tem obdobju za 6,5 % večji kot v Sloveniji, vendar samo v kovinski industriji, gradbeništvu, komunalnih dejavnostih in v prometu. Pod poprečjem pa so bili v prvi vrsti v premogovništvu, elektroindustriji, gostinštvu, obrti, projektiranju, lesni industriji in socialnem zavarovanju._ V Zasavskih premogovnikih so se letos osebni dohodki povečali samo za 6 %. Zaostreni Pogoji gospodarstva, zlasti neugodne geološke razmere v posameznih jamah in pomanjkanje delavcev na odkopih, so bistveno vplivali na ustvarjanje celotnega dohodka, dohodka in na delitev za osebne dohodke.
Zanimivo je tudi to, da so v nekaterih trboveljskih delovnih skupnostih imeli ob koncu prvega polletja nekoliko nižje osebne dohodke kot v enakem obdobju lani.. V podjetju Mehanika so se osebni dohodki na zaposlenega znižali za 308 din ali kar za 21 %, v podjetju Čevljarstvo za 12 % in v Iskrini tovarni polprevodnikov za 3 %. Povsod drugod so Povečevali osebne dohodke bolj ali manj v skladu s produktivnostjo.'
Vendar tudi v Zasavju ugotavljajo, da letošnji, deloma višji.osebni dohodki ne dosegajo podražitev življenjskih stroškov. Kot rečeno, so najbolj prizadeti zasavski rudarji, deloma Pa tudi nekateri drugi delovni kolektivi, kjer so se razmere gospodarjenja zaradi podražitev reprodukcijskega materiala ali surovin bistveno poslabšale, podjetja pa niso povečevala cen svojim izdelkom.	- m -
moramo o njih povedati nekaj več.
Gre predvsem za to, da so na Bovškem s pripravami na gradnjo njihovega alpskega centra začeli na način, ki je v naših razmerah povsem noV, čeprav je — najbrž edino smotrn. Za razliko od tistih investitorjev, ki dogradijo danes nekaj, jutri — če imajo denar — pa z gradnjo nadaljujejo, so se v Bovcu odločili za kompletno gradnjo prve faze do celote. Sodijo namreč, da je* edinole rentabilno in da samo taka gradnja omogoča tudi tiste finančne učinke, s katerimi je možno nadaljevati gradnjo. Pobudniki te akcije so po dolgem iskanju tudi našli partnerja, omenjeno beograjsko'banko, ki je pripravljena podpreti njihove načrte.
Podobno pot, torej izgradnjo po zaključenih fazah, nameravajo ubirati tudi v prihodnje. Sčasoma naj bi na Kaninskih podih nastala urejena smučišča, na katerih bi bilo sočasno dovolj prostora za 10.000 smučarjev, navkljub temu pa bi ostal »rezervat« za tako imenovano turno
smučanje, ki spet prihaja v modo. In kot bi gradnja sistema kaninskih žičnic z ene strani olajšala dostop v ta predel Julijcev v poletnem in zimskem času, bi po drugi strani nedvomno vplivala na razmah turizma v vsej zgornji Soški dolini, še posebej pa v Bovcu in njegovi okolici, ki sta zdaj nekako odmaknjena. Računajo, da bi postopoma na tem območju zgradili najmanj 2000 novih (ležišč in poskrbeli za vse potrebne spremljajoče objekte in še vse tisto, kar sodobni turizem nujno potrebuje. Če bodo dejansko tudi delali tako, kot napovedujejo, spričo naravnih in drugih pogojev, predvidene investicije nikakor ne bi bile nedonosne.
O ekonomskih učinkih je za zdaj seveda težko govoriti s številkami. Zgovoren pa je podatek, da bi z izgradnjo Alpskega turističnega centra v Bovcu postopoma lahko dobilo zaposlitev skupno 1700 ljudi. To pa je številka, ki v naših razmerah nasploh veliko pomeni.
M. G.
OBETAJOČA PRIHODNOST
Ko je delavski svet Tovarne avtomobilov Maribor pred časom sprejemal perspektivni plan podjetja, je bilo jasno,-da zastavljenih načrtov ne bo. moč realizirati le s pomočjo lastnih zmogljivosti. Plan podjetja predvideva namreč že v letu 1975 proizvodnjo 13.000 vozil letno. Uresničitev te zamisli pa bo terjala tolikšne investicije, napore in razumljivo tudi tolikšno število pridnih rok, da vsemu temu kolektiv tovarne avtomobilov sam še dolgo ne bi bil kos.
»Zato smo se razgledali naokrog...«, pripovedujejo v TAM, »tako smo se začeli dogovarjati s predstavniki Tovarne železniških vozil Boris Kidrič. Ko smo proučili izdelane elaborate, smo se še bolj ogreli za združitev, piko na »i« pa bo seveda postavil referendum, ki bo v obeh delovnih organizacijah 28. septembra letos ...«
Čeprav so bile potrebne študije o ekonomski upravičenosti združitve Tovarne avtomobilov Maribor in TŽV »Boris Kidrič« izredno zahtevne in dolgotrajne, je osnovni namen tega koraka razmeroma preprost. Gre za združitev proizvodnih kapacitet, za združitev sredstev, ljudi in njihovega znanja, kar vse bo omogočilo večje serije, cenejšo proizvodnjo in s tem hitrejšo ekspanzijo in vključevanje na mednarodno tržišče. To pa z drugimi besedami pomeni, da se obeta delavcem obeh delovnih organizacij spodbudna prihodnost.
In zato tudi združitev.
V Mariboru, posebno pa v obeh omenjenih delovnih organizacijah, se zavedajo pomena bližnjega referenduma. Izid glasovanja bo imel namreč v vsakem primeru dolgotrajne posledice, ki jih ne bodo občutili samo člani obeh delovnih organizacij, temveč celotno mariborsko pa tudi slovensko gospodarstvo. Zelo verjetno je, da bo novo združeno podjetje že v bližnji prihodnosti iskalo še nove partnerje. Več ljudi več zmore...
Zato so tudi priprave v obeh mariborskih delovnih organizacijah na bližnji referendum izredno temeljite in obetajo samo najboljše.	A. UL
Doklej le odskočna deska?
Vsako leto zapusti koprsko Luko skoraj polovico delavcev. Kako zajeziti tolikšno fluktuacijo, ki pred-
»stavlja za gospodarjenje v podjetju resen problem
Občutnemu poslabšanju ekonomskega položaja naših pristanišč je v veliki meri krivo nerešeno financiranje infrastrukture. Dejstvo namreč je, da znaten del investicij v lukah predstavlja gradnjo inftrastruk-turnih objektov, toda tovrstne investicije vrnejo vložena sredstva šele v daljšem razdobju in v okviru celotnega narodnega gospodarstva. Prav zato financiranje infrastrukturnih objektov povsod urejajo na poseben način, denimo iz proračunskih sredstev ali pa z beneficiranimi krediti, medtem ko so morale naše luke graditi infrastrukturne objekte s pomočjo kreditov. ki so jih banke odobravale pod zelo težkimi pogoji.
Posledica tega nerešenega vprašanja pa je med drugim tudi izredno visoka fluktuacija, ki hromi delo in odnaša luškim
»Vsako leto zapusti naše podjetje približno polovica vseh delavcev. To pa predstavlja za podjetje breme, ki ga le težko prikažeš z nekaj stavki...«
-Samo lani je zapustilo Luko Koper več kot 600 delavcev. Po pripovedovanju Franca Krnela in generalnega direktorja Egona Prinčiča je vzrokov za tolikšno fluktuacijo veliko.
»Številni mladi delavci, ki pridejo v naše podjetje iz najrazličnejših, tudi iz najbolj oddaljenih krajev,, želijo v letu ali dveh zaslužiti toliko denarja, kolikor ga potrebujejo za začetek uresničevanja svojih dolgoročnih načrtov. Skratka, pridejo, delajo leto dni, nato pa se vrnejo. Res pa je, da visoko fluktuacijo povzroča tudi sama narava dela. Delo v pristanišču je namreč pogosto povezano z
Ki nromi ueio m uuoasa	velikimi telesnimi napori, Ijud-
kolektivom precejšen d l	. nenehnrv iznostavlieni mu-
prisluženega denarja.
»Tudi v Luki Koper je fluktuacija izredno pereč problem .. nam pripoveduje Franc Krnel, vodja biroja za analize in plan v koprski luki.
je so nenehno izpostavljeni muhastemu vremenu, žgočemu poletnemu soncu in ledeni burji, poleg tega pa morajo pogosto prenašati tudi smrad in druge nevšečnosti. Zaslužek sicer ni slab, vendar še vedno ne tolik-
šen, da številni delavci ne bi odhajali v tujino. Poprečni osebni dohodki znašajo v luki za 182 ur dela na mesec blizu 1440 dinarjev. Hujši problem kot osebni dohodki pa so stanovanja. Za gradnjo prepotrebnih stanovanj pa naš kolektiv nima dovolj sredstev.«
Skratka, v Luki Koper morajo nenehno razmišljati o tem, kje bodo dobili nove delavce. »Mobilizacija« ljudi. je izredno draga, potrebne investicije v novince pa zelo visoke. Potrebno se je dogovarjati z zavodi za zaposlovanje, organizirati obvezne zdravniške preglede, uvajalne seminarje in kdove kaj še vse. Tudi samoupravni sistem se razvija počasneje, kot, bi se lahko, nenehno izmenjavanje delavcev vpliva ha medsebojne odnose, delovno disciplino, skratka, na vse tisto, kar je nujno potrebno za uspešen razvoj sleherne delovne organizacije.
»Precejšnje težave imamo tudi z zaposlovanjem strokovnjakov ...,« pripovedujejo v Luki Koper. V glavnem pridejo v luko le tisti, ki jih je štipen-
dirala naša delovna skupnost, kar pa spričo naših potreb ni dovolj. Danes bi potrebovali več šolanih ljudi zlasti na delovnih mestih neposrednih organizatorjev dela...«
Kolektiv koprske luke vidi izhod iz slepe ulice v pospešeni gradnji stanovanj. Samskih in družinskih.
»Pa ne gre le za pomanjkanje stanovanj. Fluktuacijo bomo zajezili tudi z bolj preštudiranim sistemom izobraževanja, s primernejšim nagrajevanjem in z normalizacijo delovnih razmer .,.,« je dodal Franc Krnel.
A. Ul.
Inles
ribnica
OKNA
V/RATA
POLKNA
PRODAJA
NA
KREDIT
V OBJEKTIVU

slovesnost v gorenjski predilnici
JSravii^teuh petek, 11. septembra, je kolektiv Gorenjske predilnice Škofja Loka ob dvajseti obletnici samo-b a ‘t“nJa v podjetju slavil pomembno delovno zmago. Ob navzočnosti številnih predstavnikov gospodarskega “^o-političnega življenja, ki so se odzvali povabilu delavcev, je'tega dne podpredsednik republiškega SVeta Vinko Hafner odprl nov obrat barvarne in predilnico volne ter prenovljen obrat kodravke. linica so..kadili dve leti, tovarna pa je vanje investirala 20 milijonov din. Kot smo zvedeli, bo Gorenjska pre-Dletem,,2	močno povečala obseg proizvoduie, saj namerah uvesti predelavo volne in sintetike za ročno
~~ dVeh na tržišču zelo iskanih končAih artiklov. V Gorenjski predilnici pričakujejo, da se bo skupna a°segia *Pr°-ZVOtinje Povečala za 30 odstotkov (lani je znašala 100 milijonov dinarjev), medtem ko naj bi leta 1971 *H>viipnpnf milijonov din. Omeniti velja, da je tovarna danes kaj malo podobna skromnemu, po vojni usta-mtt podjetju, kjer so sprva izdelovali le preprosta bombažna vlakna, (-ig)
Na Igu se vztrajno
\s •	* 9
sinjo
V Kovinski industriji Ig pripravljajo nov proizvod. Že nekaj časa namreč teče poizkusna proizvodnja radiatorjev za centralno kurjavo. Nič kaj radi ne govorijo o tem. Naslednje leto, pravijo, bo proizvodnja stekla. Tekoči trak že pripravljajo in tudi prve izdelke že preizkušajo.
Tovarna na Igu ni ena tistih, za katero bi napravili načrte, jo zgradili in dobili ključe. Pred dvajsetimi leti je bilo to le majhno obrtno podjetje z 18 delavci. Delali pa so brzo-parilnike in še nekatere kmetijske stroje in orodje.
»Nekaj časa ni in ni šlo. Potem pa se je odprlo,« pravijo. Začeli so izdelovati galanterijsko opremo in kovinsko embalažo. Pred sedmimi leti so s patentom zaščitili čep za bencinski sod. Odkar pa so dobili Lefeldov stroj za spajanje sodovega dna, krijejo precejšen del jugoslovanskih potreb po bencinskih sodih. Niso ostali pri tem. Njihovo trgovsko opremo in kovinske strope si lahko ogledate v veleblagovnicah Beograda, Skopja, Novega Sada, Osijeka, Ljubljane, Celja ...
In ge nekaj: če imate na avtomobilu obtolčeno ali zarjavelo tablico, vam na Igu naredijo novo. Tu namreč že več kot deset let izdelujejo registrske tablice za vso Slovenijo.
Danes je iz nekdanje kovinske delavnice nastala tovarna z 220 delavci in novimi tovarniškimi poslopji. Pravkar dokončujejo nove prostore za skladišče in pripravljajo načrte za nadaljnjo gradnjo.
/
tjnano je, da družbeno-politične skupnosti že vsa leta po f j vojni porabljajo več, kot bi bilo gospodarno. Vendar: še tako globoka skleda se sčasoma sprazni, če iz nje hitreje zajemamo, kot vanjo vlivamo. Zato se vse več gospodarstvenikov zavzema za red v naši proračunski politiki. Tako predlagajo, naj bi družbeno-politične skupnosti na vseh ravneh končno začele sprejemati celovite finančne bilance svojega delovanja, da se bo jasno videlo, kdo pije in kdo plača.
Sestava finančnih bilanc bi, razumljivo, ne smela imeti le finančno-tehničnega pomena, ampak predvsem pravnega. V njej bi morali določiti gornjo dopustno mejo za vso izvenproračunsko porabo. Soglasje skupščin družbeno-političnih skupnosti k odločitvi samoupravnih skupnosti o višini oziroma stopnji prispevka bi moralo biti usklajeno z bilanco družbeno-političnih skupnosti, kar naj bi zagotovili z zveznim zakonom.
Zveza naj bi po tem predlpgu svoje celotno finančno poslovanje predstavila s bilanco javnega financiranja federaci-
VEČ REDA V PRORAČUNSKO POLITIKO
je, to je z zveznim proračunom., Ta bilanca naj bi imela tri dele:
•	administrativnega, ki naj bi vseboval stroške za JLA in proračunska dopolnilna sredstva za manj razvite reyu-b like,
•	posebni del — za financiranje gospodarskih posegov, npr. obresti, premije itd;
® sanacijski del — za odplačilo notranjih in zunanjih posojil ter za investicije po že sprejetih predpisih. Ta del bilance naj ima le prehoden značaj.
Pri tem naj bi zveza razbremenila dvoj proračun vseh tistih zadev, ki sodijo v republiško in občinsko pristojnost kot so npr. beneficirane pokojnine, financiranje notranjih zadev, v proračun pa vključila vse svoje obveznosti, torej tudi izvenproračunsko bilanco. Svoje sprotne proračunske obveznosti naj bi krila z dohodki od carin, s presežkom obresti narodne banke, zveznim prometnim davkom in afinitetami prejšnjih investicij iz sredstev federacije, obveznosti iz preteklih let pa z morebitnimi presežki sredstev zveznega proračuna, iz prelivanja sredstev državnega kapitala, iz sredstev nove emisije ipd. S postopnim kritjem starih obveznosti naj bi zveza ukinjala posamezne vire za njihovo kritje.
Za vsako prekoračitev predračunskih stroškov pri zveznih investicijah naj bi zveza v prihodnje obremenila neposrednega investitorja oziroma republiko, v kateri gradijo.
Ob tako opredeljenih stališčih o vlogi zveze ,je razumljivo, da bi zvezni organi ne mogli brez posebnega soglasja republik sprejemati aktov (resolucij in priporočil) o razvoju in urejanju tistih dejavnosti, ki ne sodijo v njeno pristojnost, kot na primer socialno varstvo, izobraževanje, cene komunalnih uslug, stanarine itd.
Z zveznim zakonom bi morali torej zagotoviti le nujne osnove za enoten davčni sistem, s katerim določimo osnove najpomembnejših davčnih oblik. Republike pa naj se same . odločijo, kako izvajati davčno politiko. Zveza bi s svojim zakonom nikakor ne smela določiti in urejati vseh možnih davčnih virov, ker bi bilo to v nasprotju s smislom XVI. ustavnega amandmaja.	VINKO BLATNIK
r
'N
DRŽAVNA
ZALOŽBA
SLOVENIJE
»
je izdala slovenski prevod romana
Vasilija
Vasilikosa:
V antični Grčiji je bila črka Z simbol za sporočilo »zei« — 2IVI. Pred šestimi leti so bili zidovi v Atenah prekriti z neštetimi Z, ki so bili napisani naskrivaj. Z njim je grško ljudstvo izpovedalo svetu, da borba, ki jo je začel levičarski poslanec Lambrakls, zahrbtno ubit v Solunu leta 1963, še ni končana.
ZGODBO o tem zločinu je napisal grški pisatelj Vasilij Vasilikos (1933), ki živi od leta 1967 kot izgnanec v Franciji. Leta 1953 je izšla njegova prva knjiga ZGODBA O JAZONU, ki ji je leta 1956 sledila ŽRTEV MIRU. Znan je tudi njegova trilogija: RASTLINA, VODNJAK, ANGELIZACIJA. Razen tega je Vasilikos objavil še AMERIŠKO MITOLOGIJO in ZUNAJ ZIDOV.
Po romnu Z, ki je bil preveden že v sedem jezikov, je bil posnet tudi film, ki je dobil najvišje filmsko priznanje — Oskarja za najboljši film leta 1969. Film je tudi najboljše priporočilo k poglobljenemu branju romana.
Slovenski prevod romana je izšel pri Državni založbi Slovenije. Cena romana je 58 din. Dobite ga v vseh knjigarnah, založba vam ga pošlje tudi na dom, če ji pišete na naslov:
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 1	Oddelek za knjižne zbirke

VREDNOTENJE DELA NA OSNOVI SLOVENSKIH POPREČIJ, RAZMER IN MOŽNOSTI
Novemu katalogu na pot
m
Dve leti izkušenj, trdega in solidnega dela ter prizadevanj
Na seji predsedstva Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti so minuli teden verificirali Katalog 2 o nekaterih osnovah in merilih za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih. O vsebini Kataloga 2 in o tem, da ga je treba izdati, so se s posebno anketo odločile osnovne organizacije sindikata in občinska ter medobčinska vodstva sindikata družbenih dejavnosti, prav tako pa seveda tudi republiški odbor.
Katalog 2 pomeni dopolnitev prvega kataloga, ki so ga izdali maja 1969. leta, ne pa spremembe načel. Tako prvi kot drugi katalog namreč temeljita na-tehle osnovnih izhodiščih:
@ da 'je delo družbenih dejavnosti soustvarjalni sestavni del celotnega družbenega dela, ne pa neproduktivna potrošnja;
© da je v družbenih delavnostih treba uresničiti načela dohodka in delitve po rezultatih vdela;
9 da je treba vrednost dela družbenih dejavnosti določiti na
družbene dejavnosti določena z ustavo in zakoni.
Katalog 2 je predvsem prikaz slovenskih poprečij in orientacija za zavestne odločitve po poti družbenih dogovorov in orientacija za notranjo delitev.
V posebnem poglavju obravnava Katalog 2 družbene in druge samoupravne dogovore in posebej poziva tudi osnovne organizacije sindikata delavcev družbenih dejavnosti, naj aktivno in ustvarjalno sodelujejo pri nastajanju in sklepanju teh pomembnih dokumentov.
ZA VSAKIM DINARJEM — OPRAVLJENO DELO
Podrobneje kot v prvem je v Katalogu 2 opredeljen dohodek družbenih dejavnosti in njegove sestavine ter direktna odvisnost dohodka od opravljenih storitev. Program je le izhodišče za akontacijo, definitivni dohodek pa v vsakem primer zavisi od izvršenega programa.
Precej obsežno je v Katalogu 2 obdelano poglavje o notranji
benih dejavnosti za gospodarstvom. Tako predlaga Katalog 2 slovensko orientacijsko poprečje za osebne dohodke snažilke 900 dinarjev in za 335 značilnih skupin delovnih mest na 24 področjih družbenih dejavnosti zneske osebnih dohodkov, ki naj bi bili normalni za .te kategorije v primerjavi z gospodarstvom, seveda glede na zahtevnost dela.
Predsedstvo Republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti je pri obravnavi osnutka Kataloga 2 in na osnovi uvodne obrazložitve, ki jo je podal tajnik republiškega odbora tega sindikata Slavko Grčar, posebej podčrtalo, da je nujno potrebno, da se vsi delavci družbenih dejavnosti, zlasti pa člani sindikata, vključijo v prizadevanja, da bo vsak dinar dohodka v resnici zaslužen z opravljenim delom. Posebej so člani predsedstva poudarili, da morajo delavci družbenih dejavnosti zares racionalno izkoristiti razpoložljivi delovni čas. Predsedstvo RO sindikata delavcev družbenih de-
osnovi dogovorjenih normativov po poti družbenega in samoupravnega dogovarjanja;
• da je delavcem v družbenih dejavnostih treba zagotoviti v bistvju enak družbeno-ekonom-ski položaj, kot ga imajo delavci na ustreznih delovnih mestih v gospodarstvu.
Vsa ta načela so Tiružbeno priznana z ustavo in zakoni, katalog jih le bolj razčlenjuje in količinsko opredeljuje.
NEPOGREŠLJIVA MNENJA BAZE
V	Katalogu 2 so najprej navedeni podatki iz ankete, ki je zajela osnovne organizacije sindikata ter občinska in medobčinska vodstva sindikata družbenih dejavnosti. Na osnovi odgovorov so med drugim ugotovili, da prvega kataloga posredno ali neposredno niso uporabili le v 7,4 % delovnih organizacij, in to v takih, v katerih nimajo nikakršnega vpliva na delitev (na primer civilne osebe na delu v JLA). Povsod drugod pa je bil katalog pomembna osnova in pripomoček pri urejanju vrednotenja dela bodisi V notranji delitvi, bodisi pri sklepanju družbenih in samoupravnih dogovorov.
V	Katalogu 2 je še posebej opredeljen namen te edicije. Sindikati so menili, da je treba zlasti poudariti, da katalog ni centralni tarifni pravilnik, ki bi avtomatično izenačeval dohodke na slovenskem območJu in ki ne bi upošteval razmer in možnosti ter rezultatov dela. Prav tako sindikati posebej poudarjajo, da katalog ni potuha nikomur, pač pa da je eden od instrumentov za načrtno in samoupravno urejanje medsebojnih odnosov na osnovi delovne uspešnosti in kvantifikacije načel, ki so za
delitvi. Razen ocene vrednosti delovnih mest in določanja akontacij na tej osnovi so obravnavane še druge sestavine notranje delitve, kot na primer: kako ugotavljati rezultate dela, honorarno, nadurno in nočno delo, dežurstvo, stalna pripravljenost, vpliv delovnih izkušenj in izobrazbe na delo, nadomestila za strokovno izobraževanje, regresi za redne letne dopuste itd. Katalog 2 daje vtis precej izpopolnjenega modela celotne notranje delitve dohodka, ki ga je mogoče uresničiti na področju družbenih delavnosti. Model, ki ga bo vsekakor treba po posameznih dejavnostih dopolniti s specifiko, je sistematično oblikovan pripomoček za notranjo delitev.
LETO DNI NASKOKA ZA GOSPODARSTVO '
V posebnem poglaviu kataloga je prikazana primerjava osebnih dohodkov in skladov skupne porabe v SRS tako za gospodarstvo kot za negospodarstvo. Statistični podatki, ki so tu navedeni, povedo, da se bodo osebni dohodki v SRS letos povečali v primerjavi z lanskim letom za približno 17%. Izračunano je tudi, da znašajo poprečni letošnji osebni dohodki v slovenskem gospodarstvu za nekvalificirane delavce 924 dinarjev, za kvalificirane 1229 dinarjev, za delavce s srednjo izobrazbo 1567 dinarjev, za delavce z višjo izobrazbo' 2222 dinarjev in za tiste z visoko izobrazbo 2766 dinarjev. Za leto 1971 predvideva Katalog 2 za delavce v družbenih delavnostih zneske osebnih dohodkov, ki bodo v gospodarstvu predvidoma uresničeni že letos. To pomeni, da Katalog 2 ohranja princip enoletnega zaostanka delavcev druž-
javnbsti se je odločno izreklo proti vsem oblikam zaslužkarstva in proti nepotrebnemu honorarnemu in nadurnemu delu.
ZADNJA NA. LESTVICI KULTURA IN ZDRAVSTVO
Kljub velikim družbenim naporom v zadnjih letih — tako so ugotovili člani predsedstva RO sindikata delavcev družbenih
dejavnosti na seji — obstajajo še precejšnja nesorazmerja v vrednotenju dela. Trenutno najbolj zaostajajo osebni dohodki delavcev na področju zdravstva in kulture. Tako so na primer letos osebni dohodki delavcev z višjo strokovno izobrazbo v zdravstvu za 23% pod slovenskim poprečjem te kvalifikacijske skupine, delavci v zdravstvu s srednjo izobrazbo zaostajajo za 18 %, visokokvalificirani delavci na tem področJu pa zaostajajo v primerjavi z gospo-
n iin st
POHIŠTVO
darstvom za 22 %. Podobno, ponekod še slabše, je stanje v kulturi.
Velika težava pri usklajevanju osebnih dohodkov v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih nastaja predvsem tudi zaradi inflacije, ki v znatni meri sproti požira rezultate organiziranih družbenih prizadevanj za ustrezno vrednotenje dela V družbenih dejavnostih.
Na predsedstvu so obširno razpravljali o tem, kolikšen vpliv naj ima na dohodek delavcev družbenih dejavnosti razvitost ali nerazvitost posameznih območij. Čeprav je intencija prizadevanj tako sindikatov kot n drugih družbeno-političnih dejavnikov postopno izenačevanje dohodka delavcev družbenih dejavnosti posameznih kvalifikacijskih skupin, pa bo zaenkrat še treba upoštevati tudi lokalne razmere, seveda do razumne meje. Razlike v materialni bazi med posameznimi območji se v Sloveniji že manjšajo, kar velja zlasti za šolstvo. Člani predsedstva so odločno poudarili, da je s tendenco izenačevanja treba nadaljevati, da pa ni mogoče vztrajati na avtomatičnem popolnem izenačevanju dohodkov, ker bi bila taka zahteva v danih razmerah nerealna.
Zanimanje za Katalog 2 je vzpodbudilo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, da se je odločil, da ga bo dal tiskati v 8500 izvodih. Člani predsedstva so izrazili prepričanje, da bo pri drugem katalogu napačnih interpretacij manj kot pri prvem katalogu. Vzrok za to je dejstvo, da je na eni strani prvi katalog že utrl pot tudi drugemu in razčistil marsikatere nehotene pa tudi hotene nejasnosti, na drugi strani pa je Katalog 2 mnogo bolj sistematičen kot prvi in podrobneje obravnava nekatera prej manj obdelana ali pa/samo nakazana vprašanja.
Dve leti izkušenj s Katalogom 1, ki jih je RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti analiziral in upošteval pri izdelavi Kataloga 2, dve leti trdega in sistematičnega dela ter prizadevanj je prav gotovo solidna osnova za nadaljnje akcije

Na 10 cicero
• MUTA
V nov upokojenski dom se Je pred nedavnim vselilo 15 upokojencev z družinami. Stanovanja so dali tistim upokojenim ohianom U vseh krajev radeljske občine, ki so doslej prebivali v zelo slabih razmerah. Gradnja stanovanj je veljala nad 700 tisoč dinarjev.
V. B.
tudi pionirsko sobo, učilnico za tehnični pouk in druge prostore. Gradnja bo veljala približno 4 milijone dinarjev, denar zanjo pa bodo prispevale občine Radlje, TIS, prebivalci, najeli pa so tudi kredit. Pri graditvi bodo pomagali pionirji in mladinci, kmetje pa bodo prispevali les.	V. R.
KOČEVJE
MARIBOR
Razstavo 11 slikarjev — amaterjev, delavcev TAM, ki je v pro- - , storni avli inštituta podjetja, sl je kanlzadje. ogledalo že veliko ljudi. Organizator razstave in njen pokrovitelj je sindikalna organizacija TAM. Tako naj bi še bolj vzpobudili dejavnost krožka tamovskih slikarjev In kiparjev. Ustanovili so 3-članski odbor, ki bo tudi v prihodnje organiziral enkrat na leto slikarsko in kiparsko razstavo.
Prvi podatki o letovanju zaposlenih kažejo, da je letos več delavcev preživelo del letnega dopusta v počitniških domovih, ki jih imajo delovne organizacije kočevske občine v Umagu, Novem gradu, Crikvenlci, Selcah, Pagu, Strunjanu in drugod. Cene so bile domala za vse delavce dostopne, saj so del stroškov za letovanje prispevale sindikalne In delovne or-V. D.
SLOVENSKE
KONJICE
VUZENICA
Pred nedavnim so delavci gradbenega podjetja Iz Radelj zač.U s prvimi zemeljskimi deli za gradnjo novega šolskega poslopja, ki bo po načrtih gotovo do začetka prihodnjega šolskega leta; V novi šoli bo šest matičnih učilnic In velika telovadnica, uredili pa bodo
V okviru proslave 10-letnice obstoja In delovanja bo delavska univerza za Slovenske Konjice pripravila dvodnevno strokovno ekskurzijo za svoje dolgoletne sodelavce. Predvideno je, da se bodo ob tej priložnosti srečali In sestali s predstavniki delavskih univerz v Škofji Loki In v Slovenj Gradcu. Tako si bodo medsebojno Izmenjali dosežene Izkušnje na različnih področjih Izobraževanja odraslih, še posebej pa se bodo pogovorili o tistih prizadevanjih, kjer je posamezna delavska univerza dosegla dobre rezultate. V. L.

»MARLESOVCI« MONTIRAJO NOVO NASELJE
-M
f

V Zalogu pri Ljubljani raste novo stanovanjsko na--selje © Za sedaj nosi še ime MS 17 Zalog © Začeli so ga graditi pred letom dni in kot pravijo, bo naslednje leto vseljenih vseh 288 stanovanjskih enot © Gradbena podjetja Agroobnova, Ingrad, Univerzal in Železniško gradbeno podjetje se skupaj z Marlesom iz Maribora trudijo, da bi lastniki bodočih stanovanj dobili ključe o pravem času
Minilo je že dobro leto, od-	in kje zelenica ali vrtiček pred
kar sem bil zadnjikrat v Zalogu.	hišo. Povsod je bilo živahno. Na
Od takrat se je precej spreme- strehi v drugi vrsti so kleparji nilo. Ko sem se pred dnevi spet pritrjevali žlebove in montirali odpeljal tja, se skoraj nisem več pločevinaste obrobe ob dimni-
Druga etapa izgradnje naselja MS 17 se je že začela. Gradbena podjetja kopljejo jame in postavljajo temelje
znašel. Takoj ko prideš čez tistih deset ali več tirov, so poleg nekaj več nadstropnih blokov zrasle vrste pritličnih stavb. Celo naselje. Poklicna radovednost mi ni dala miru. Ustavil sem avto in se sprehodil po bodočem novem naselju.
Pritlične hišice, pritisnjene druga ob drugo, med njimi se je že dalo slutiti, kje bo ulica
kih. Obenem so skozi vrata nosili kopalne kadi in čudne naprave, za katere sem kasneje zvedel, da so plinski bojlerji za toplo vodo in centralno kurjavo. V tretji vrsti so pleskarji pleskali okna in vrata. Zopet drugje so mizarji s strojem popravljali tovarniško napako vrat. Na začetku prve ulice pa so prav tisti dan že začeli z de-
Prizor, ki ga včasih nismo bili vajeni. Ulice urejajo in celo asfaltirajo, še preden so stanovalci vseljeni , i , Ig, 1^1
lom asfalterji in lahko sem stopil že na prve metre asfaltne ulice bodočega naselja, ki ima sedaj še delovno ime MS 17.
Nisem bil edini radovednež tisti dan. To mi je bilo jasno, že ko sem parkiral avtomobil med nekaj fičkov in dvema »boljšima« avtomobiloma. Med delavci so se mešali »civilisti« in si z zanimanjem ogledovali nastajajoča stanovanja.
»Tole, prav gotovo je tole naše! Ko sem bil zadnjič tukaj, še ni bilo pod streho. Ampak, gotovo se nisem zmotil. Tole je.«
Bila sta mlada. Pravzaprav ne čisto mlada. Njemu bi prisodil, da je morda mehanik, mizar ali kaj podobnega. Ona pa delavka v kaki tovarni. ,
Nehote sem se ustavil in prisluhnil.
»Poglej, vrata že imava« je bila ona vsa srečna.
»Saj res! Saj je že skoraj gotovo. Poglej, v kopalnici je že kad in tudi ploščice so že po steni. Seveda, bojlerja še ni, pa bo kmalu. Si videla, da ga v sosednji hiši že montirajo.
Še in še sta modrovala: kam bosta postavila mizo, kje bo
lllllllllllllllllllllll!lllll!lll!lillllllllllllll!lllllillll!!l!illllllll!llll!illlllilllll
Predsednik RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Vinko Kastelic je v četrtek sprejel delegacijo sindikata zdravstvenih delavcev Poljske. Delegacija, ki jo vodi predsednik omenjenega sindikata dr. Janos Bienarcik, se v Jugoslaviji mudi na povablio CO sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije. Med obiskom na republiškem odboru v Ljubljani so se gosti iz Poljske zanimaj! za delo in pogoje delovanja sindikata v zdravstvenih ustanovah ter za organizacijo zdravstvene službe pri nas. Kasneje pa so obiskali še več delovnih organizacij, kjer so še posebej želeli poizvedeti za nji-uusua pusiavna mizo, kjc uu	hovo konkretno delo in izkušnje. Med drugim so gosti iz Poljske v Ljubljani obiskali Zavod za
03JP&K?'-- P08”^8.- KphKo ..P00?'	zdravstveno varstvo. Zdravstveni dom in Višjo šolo za zdravstvene delavce, na Jesenicah pa so bili
Fotoslužba DE
stale zavese. Pa kaj bi našteval. Pogovori o novem bodočem stanovanju so kar pri vseh enaki.
Pustil sem ju, da sta uživala in kovala svoje načrte in šel iskat barako, kjer je pisarna delovišča.
Vprašal sem za šefa gradbišča in predstavila se mi je kot nadzorni organ investitorja BOJANA SAVENC.
»Začeli smo lani avgusta. Precej so nas zadržale, več kot smo računali, komunalne naprave. Treba je bilo napeljati vodo, kanalizacijo, plin in elektriko. Vse to je bilo treba urediti prej, preden smo začeli graditi. Pred letom so bile tu njive in naslednje leto bo tu 288 stanovanj. Prva etapa, ki jo sedaj končujemo, je 147 enot. Tisto, kar ste videli tam na desno, že kopljejo temelje za drugo etapo. Vse bo gotovo... no," ... recimo do konca 1971. leta.«
Povedala je še, da bodo v naselju garsonjere z 22 in 36 m*, dvosobna stanovanja s 47 m* in dvoinpolsobna stanovanja s 65 kvadratnimi metri. Vse hiše pa bodo zgrajene iz montažnih elementov Marlesa iz Maribora. Cene so precej nižje, kot pri klasični gradnji in so nekaj pod 2000 N-din za kvadratni meter. Tako mala garsonjera stane
v tamkajšnji bolnišnici in na sedežu občinske skupščine.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIII1IIIIIH
43.000, velika 62.000, dvosobno stanovanje 100.000 in dvoinpolsobno stanovanje 120.000 novih dinarjev. K vsakemu pa spada še od 7 do 18 kvadratnih metrov kleti in od 100 do 300 m2 vrta oziroma zelenice.
Investitor naselja je Marles, organizator pa »SOSESKA«, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Bežigrad-Moste,
Prvi stanovalci so se vselili že prejšnji mesec ali natančno 21. avgusta. »Soseska« je odkupila skoraj polovico stanovanj za stanovalce tistih objektov, pretežno barak iz Savskega naselja, ki jih bodo v kratkem podrli. Ostala stanovanja pa so že zdavnaj razprodana.
Tovariš JANKO KRANJC, ki je delovodja Marlesa, upa, da bodo zadnje ključe izročili lastnikom ob koncu prihodnjega leta. Prepričan je, da je bojazen pred montažno gradnjo nekaterih čisto odveč, saj njihove mantažne stavbe stojijo že tudi deset let. Z njimi so menda vsi zadovoljni.
Tekst in foto: ANDREJ AGNIC
Hill
pohištvo m oprezna, za vas dom

""•'m
centrala ljubfjana titova 51
Se malo in temelji s kletjo bodo gotovi. Potem boj^ prišli »marlesovci« in iz elementov sestavili	Ko bodo stanovalci prišli, bo okolica hiš že lepo urejena
hišo
b letošnjih napakah v tu-Blrizmu, ki se vanje spbti-kamo na vsakem koraku, postaja vse bolj jasno, da ta gospodarska panoga ne sme postati nekakšna ljudska igra na srečo, ki naj prinaša devize, ampak resna, dobro proučena gospodarska dejavnost. Izkušnje kažejo, da pospešuje turizem vrsto drugih gospodarskih aktivnosti, razširja možnosti zaposlovanja in pomaga manj razvitim območjem
niti dosedanje delo in rezultate pri razvoju turizma v republiki in na posameznih področjih (brez samohvale), nato pa, zaradi omejenih sredstev, poiskati različne 'množne vire za nadaljnji razvoj turističnega gospodarstva, da bi ga usposobili za večjo konkurenčnost na svetovnem tržišču. Glede na spremembo zakona o usmeritvi republiških sredstev za investicije v gospodarstvu, po- katerem smo sred-
HO-RUK! KAJ PA ZDAJ ?
k hitrejši gospodarski in družbeni rasti.
Pri uveljavljanju takšnega spoznanja smo v zadnjem času dosegli pomembpe uspehe. Od posamičnega projektiranja in izgradnje posameznih objektov smo prišli do kompleksnega projektiranja, v katerem snujemo večje turistične osnove, zlasti v obmorskem in alpskem področju. Integracijski procesi in poslovno sodelovanje gostinskih in turističnih organizacij z organizacijami drugih panog gospodarstva so že pripeljali do ustanovitve večjih konzorcijev, ki omogočajo združevanje sredstev za razširjeno reprodukcijo. Bistveno se je izboljšala tudi možnost investiranja v primarne turistične zmogljivosti. Beneficiranje obrestne mere je v precejšnji meri povečalo poslovni interes bank pri vlaganju v turistične objekte. Ugodni kreditni pogoji so ustvarili tudi večje možnosti za uvoz tujega kapitala.
Vendar smo pri razvijanju turizma obstali na pol poti. Po mnenju gospodarstvenikov bomo zato morali čimprej oce-
stva, predvidena za investicije v turizem, preusmerili v železarstvo, bi kazalo tudi del sredstev tako imenovanega državnega kapitala nameniti za gradnjo turistične infrastrukture, zlasti na manj razvitih območjih.
Turistični strokovnjaki razen tega priporočajo, naj bi vzpodbudili tudi prizadevanja za nadaljnji razvoj domačega turizma, saj pri nas ni mogoče uspešno turistično gospodariti, če ni v turizmu osnovni potrošnik domači turist. V okviru teh prizadevanj bi morali posvetiti posebno pozornost mladinskemu turizmu, to je proučiti njegov materialni položaj in z družbeno pomočjo spodbujati njegov razmah.
Vsa ta prizadevanja za nadaljnji razvoj turizma je treba, razumljivo, v celoti vklju-Xiti v dolgoročni koncept razvoja Slovenije. To pa pomeni (če želimo turizem naglo razviti), da moramo predvsem izboljševati možnosti za nadaljnje povezovanje vseh dejavnosti, ki v turizmu lahko vnovčijo svoje proizvode ali storitve.
|
0l) T0P'l\ TAM
• KOPER
Prejšnji teden so v atriju Pokrajinskega muzeja v Kopru zaprli razstavo likovnih del delavcev amaterjev obalnega področja, ki sta jo pripravila POKRAJINSKI MUZEJ in OBALNI SINDIKALNI SVET KOPER, izvedla pa jo je sekcija likovnih amaterjev. To razstavo, ki je bila odprta več kot mesec dni, si je ogledalo več tisoč domačinov ter tujih turistov. Posebne pozornosti so bila deležna dela umetnikov amaterjev Marina Mahniča in Konija Štajnba+ierja.
Tako številčen obisk na tej razstavi, ki je bila letos druga po vrsti, kaže, da bo potrebno
tudi v prihodnjem letu organizirati podobno razstavo. Delavcev, članov sindikata, ki se amatersko ukvarjajo s slikarstvom, kiparstvom ali drugim likovnim ustvarjanjem, je tudi na obalnem območju veliko; manjka pa samo medsebojnega povezovanja in skupnega nastopanja. Namen te razstave je bil, da pomagajo sindikati vsem tem ustvarjavcem ter na ta način pospešujejo vsa likovna prizadevanja naših delovnih ljudi, saj so njih dela mnogokrat v umetniškem in vsebinskem pogledu zelo kvalitetna in zanimiva ter zaslužijo ustrezno pozornost in priznanje širše družbe.
K. C.

PRED POŽARNO-VARNOSTNIM TEDNOM
Rdeči petelih požira milijone
Industrija najslabše zavarovana pred požari
Požari, ki jim ni kriva samo malomarnost ljudi, temveč tudi slabo organizirana in zaostala gasilska služba in ne nazadnje omaluvažujoč odnos delovnih organizacij do varnosti, povzročajo vsako leto veliko škode. Časi, ko smo na vsake tri leta zabeležili po en večji požar, so že zdavnaj mimo. V zadnjih šestih letih narašča zlasti v in-
vseh drugih občinah pa je ta služba več ali manj le na papirju. V 23 slovenskih občinah opravlja delavec za notranje zadeve več služb (promet, javni red in mir, potni listi, društva, izvrševanje kazni itd.) skupno s požarno varnostjo. Potem ni čudno, da je služba, ki v svoji preventivi ne stane veliko, požre
pa milijone ustvarjenih sredstev, kadar pride do požara, občinski pastorek.
Gasilska zveza upa, da bo novi zakon o varnosti pred požari, ki bo kmalu v razpravi na republiški skupščini, zagotovil tej dejavnosti ne samo stalni vir dohodkov, temveč tudi možnosti bolj učinkovite organizacije.
•	SLOVENSKE W KONJICE
PTT podjetja Celje je v nedeljo 13. tu v Slovenskih Konjicah je bil pred kratkim posvet s predstavniki večjih gospodarskih organizacij o problematiki s področja varstva pri delu. Predlagali so, da bi kazalo še v letošnjem letu izvesti poseben teden, ki bi bil namenjen s posebnim poudarkom na tovrstno problematiko. Da bi bila celotna akcija čim bolj konkretna, bodo občinski sindikalni svet in osnovne sindikalne organizacije zbrali podatke o zneskih, dodanih iz izrednih prispevkov za socialno zavarovanje, ki izvirajo zaradi visokega števila izgubljenih dni po raznih delovnih nezgodah in obolenjih. Z njimi bodo seznanili organe samoupravljanja, razen tega pa so predlagali, da bi o njih morali razpravljati na bližnjih občnih zborih osnovnih sindikalnih organizacij ter z njimi seznaniti vse zaposlene delavce. Glede konkretne izvedbe »Tedna varnosti« so sklenili,, da ’ bodo datum določili kasneje, ko bodo urejene nekatere potrebne priprave.	V. L.
•	CELJE
Osnovna sindikalna organizacija Ptt podjetja Celje je v nedeljo 13. septembra 1970 priredila piknik pri Vrunčevem domu na Svetini. Na piknik so bili povabljeni vsi aktivni člani kolektiva in ptt upokojenci. Okrog 370 udeležencev se je prijetno razvedrilo. Ponovno so se srečali upokojenci in aktivni člani kolektiva ter so obujali spomine na čase, ko so še skupaj delali in sc veselili delovnih uspehov. Upokojenci so se predvsem zanimali za dosežke podjetja, avtomatizacijo ptt prometa, mlajši pa so od njih slišali marsikatero modro in poučno. Ob prijetnem kramljanju, dobri kapljici in zakuski jim je dan hitro minil. Ta piknik bo ostal vsem udeležencem v prijetnem spominu.	L. J.
dustriji škoda zaradi ognjenih zubljev, ki upepelijo včasih s trudom in pritrgovanjerri od ust ustvarjene delovne naprave.
Na tiskovni konferenci, ki so jo minulo sredo sklicali Gasilska zveza Slovenije. Republiški sekretariat za notranje zadeve in Komisija za požarno varnost IS Skupščine SRS, so še posebej opozorili na problem industrije, ki ima največja bogastva, pa jih pred požari najslabše varuje. Konferenca naj bi bila uvod y požarno-varnostni teden, ki bo 20.—27. septembra in v katerem želijo še posebej opozoriti na škodo, ki nastaja zaradi požarov, hkrati pa tudi na to, da niti .požarno inšpekcijske službe niti gasilska služba po podjetjih niso zadovoljive.
Od vseh gasilskih služb so gasilske enote v industriji najslabše organizirane. Se posebej je to slabo v industrijskih centrih, saj na primer v Ljubljani ne premoremo niti ene industrijske poklicne gasilske enote.
Takemu stanju ni vzrok sapio pomanjkanje denarja, ki ga' gasilske organizacije res nimajo dovolj, da bi se bolje organizirale, pač pa tudi pomanjkanje enotnih predpisov in ne nazadnje bolj jasnih stališč o tem, kako organizirati požarno-var-stveno službo, da bo efektna. Zaradi neustrezne organizacije in premajhne strokovnosti je ta služba na občinskih skupščinah neučinkovita. V desetih občinah opravljajo službo požarnega varstva samostojni požamo-var-nostni referenti, v petih občinah imajo organizirano medobčinsko požarno inšpekcijsko službo, v
V tovarni avtoelektričnih izdelkov »ISKRA« v Šempetra pri Gorici je skrb za delovnega človeka vsestranska. Težko bi rekli, da je katera od dejavnosti, ki omogočajo delavcem boljše življenjske in delovne pogoje, zapostavljena. Vsekakor pa je na prvem mestu skrb za boljše in varnejše pogoje pri delu. Petletni načrt preventivnega varstva Pri delu, ki so ga sprejeli samoupravni organi, bo pogoje dela še bolj izboljšal. Za realizacijo tega programa so" namenili 3 milijone novih dinarjev. Teh sredstev seveda ne bo mogoče dati naenkrat, pač pa postopoma. Z vsakim dinarjem, ki ga bodo vložili v ta namen, pa bo ne samo rasla produktivnost, temveč bodo tudi delavci bolj varni in zdravi. Da je temu tako, kažejo že dosedanja prizadevanja, saj je v tovarni avtoelektričnih izdelkov »Iskra« v Šempetru pri Gorici relativno malo bolniških izostankov in poškodb pri delu. Mimo tega, da podjetje skrbi za tople obroke hrane v tovarniški restavraciji in da te obroke krije tovarna z dotacijo — lani je presegla 500 novih dinarjev — imajo dobro'organizirano tudi zdravstveno in zobozdravstveno službo. — Kolektiv je, tako kot Podjetje,-' relativno mlad. Njegova poprečna starost je 27 leL Stanovanjski problemi so za mlade delavce in njihove družine poseben problem. Delovni kolektiv ta problem načrtno rešuje. V zadnjih dveh letih so vložili v stanovanjsko izgradnjo skoraj 5 milijonov novih dinarjev. Vseh problemov še niso rešili, saj so na vrsto uspeli priti le najnujnejši prosilci. Pravijo pa, da bodo zagotovo te probleme rešili v naslednjih letih. — Na sliki eden izmed stanovanjskih blokov, kjer stanujejo delavci tovarne avtoelektričnih izdelkov »ISKRA« v Šempetra
—■	pri Gorici
• AMANDMA V PRAKSI • AMANDMA V PRAKSI • AMANDMA V PRAKSI • AMANDMA V PRAKSI • AMANDMA V PRAKSI • AMANDMA V PRAKSI • AMANDMA V PRAKSI • AMANDMA 1
Pristojnosti individualnih izvršiinilnih organov jasno razmejiti
Z uveljavitvijo ustavnega amandmaja XV. in zakona o prenehanju veljavnosti določil zveznih zakonov, ki so v nasprotju z določili amandmaja, so prenehala veljati skoraj vsa določila, ki so doslej določala individualne izvršilne pristojnosti direktorja delovne organizacije. Glede dela direktorja delovne organizacije sta ostali v njegovi izključni pristojnosti samo dve vrsti zadev:
—	skrb za zakonitost poslovanja in
—	zastopanje delovne organizacije.	1
V gornjem primeru gre torej za področje pristojnosti, ki niso deljive in jih mora zato izvrševati le en individualni izvršilni organ. Glede na to, da je delovno /mesto direktorja v vsaki delovni organizaciji skladno z določili temeljnega zakona o podjetjih obvezno, je razumljivo, da ti dve vrsti zadev sodita v njegovo delovno pristojnost. Druge pristojnosti, ki jih je v preteklosti imel direktor, pa se skozi določila statuta lahko dajo tudi v pristojnost drugih individualnih izvršilnih organov. O tem, kdo lahko poleg direktorja delovne organizacije opravlja funkcijo individualnega izvršilnega organa, smo govorili v prejšnjem sestavku. V današnjem sestavku bi se. podrobneje seznanili z nekaterimi vprašanji, ki zadevajo delitev individualnih pristojnosti med več individualnih izvršilnih organov v delovni organizaciji.
Razumljivo je, da se individualne izvršilne pristojnosti — enako kot kolektivne izvršilne pristojnosti — navezujejo na vsebino dela določenega organa upravljanja v podjetju oziroma organizacijski enoti. Pri tem mislim na to, da se individualne izvršilne pristojnosti individualnih organov na rfivoju podjetja navezujejo na delovno področje delavskega sveta podjetja, kot tudi na to, da se pristojnosti individualnih izvršilnih organov v organizacijskih enotah navezujejo na sklop vsebinskih pristojnosti sveta organizacijske enote oziroma zbora delovne skupnosti take organizacijske enote (v kolikor organizacijska enota nima sveta). V statutih delovnih organizacij, v katerih je opredeljeno več individualnih izvršilnih organov tako na ravni podjetja kot tudi na ravni notranjih organizacijskih enot, pogosto delajo napake v opredeljevanju njihovega položaja.
Pri opredeljevanju pristojnosti individualnih izvršilnih organov se torej srečamo najprej z vprašanjem razmejitve samoupravne vsebine na različne notranje organizacijske ravni v delovni organizaciji. V delovni organizaciji, ki je ne sestavlja več organizacijskih delov, je opredelitev enostavnejša. Individualne izvršilne naloge predstavljajo vse tiste izvršilne pravice in dolžnosti, ki jim je za njihovo izvršitev najprimerneje določiti kot naloge enega ali več individualnih izvršilnih organov.
Poleg ravni delovne organizacije ločimo znotraj nje še tri statusno različne samoupravne nivoje oziroma različen samoupravni položaj organizacij združenega dela. Položaj oziroma delovno področje vsakega individualnega izvršilnega organa v delovni organizaciji pogojujejo samoupravni nivo oziroma sklop samoupravnih pravic in dolžnosti, ki se na takem niroju lahko uresničujejo. Vsak samoupravni nivo pa ima tudi določeno samoupravno organizacijsko strukturo, katere sestavni del lahko predstavlja tudi individualni izvršilni organ. Obseg samoupravne vsebine (to pa zavist od statusa — položaja delavcev v združenem delu) pogojuje širino individualnih izvršilnih pristojnosti na določenem nivoju upravljanja. Za tako ugotovljene individualne izvršilne pristojnosti pa lahko določimo v statutu enegk ali več nosilcev. Zato govorimo o enem ali več individualnih izvršilnih
organih na nivoju delovne organizacije in enem ali več individualnih izvršilnih organov na nivoju določene notranje organizacijske enote.
Pogosta so določila v statutih delovnih organizacij, po katerih individualne izvršilne naloge opravlja več individualnih izvršilnih organov. Toda le v nekaterih statutih so individualni izvršilni organi pravilno konstituirani, njihove pristojnosti pa jasne in samoupravnemu nivoju skladno določene. V mislih imam določila, s katerimi se npr. delovno mesto vodje samostojne organizacije združenega dela opredeljuje kot funkcija individualnega izvršilnega organa, ki ga pa ne voli svet ali zbor delovne skupnosti v samostojni organizaciji združenega dela, temveč delavski svet podjetja. Tak individualni izvršilni organ opravlja naloge individualnega izvršilnega organa organizacijske enote, za svoje delo pa ni odgovoren tistim, ki so mu poverili izvršilne pristojnosti, to je zboru delovne skupnosti, enoti ali svetu enote, temveč delavskemu svetu podjetja (le-ta ga voli in razrešuje). Omenjene rešitve kažejo bolj na nepoučeno kot pa namerno zapletanje poti za uveljavljanje osebne odgovornosti nosilcev funkcij individualnega izvršilnega organa.
Oglejmo si kot primer rešitve globalm* delitve individualnih izvršilnih ristojnosti na več področij, kot tudi primer njihove podrobnejše vsebinske elitve med več individualnih izvršilnih organov.
Po določilih statuta RUDNIKA LIGNITA VELENJE je direktor rudnika:
—	v cilju izvajanja/poslovne in tehnične politike centralnega delavskega sveta dolžan: da organizira delovni proces v podjetju, da predlaga centralnim organom upravljanja mere za izboljšanje organizacije dela; da skrbi za modernizacijo in razvoj podjetja; da skrbi za učinkovito varstvo pri delu in za organizacijo splošne ljudske obrambe; da z odločbami razporeja delavce na delovna mesta; da sklepa pogodbe in druge posle v korist podjetja itd.
—	v cilju izvajanja samoupravne politike centralnega delavskega sveta Je dolžan: da skrbi za razvoj samoupravljanja v podjetju; da se udeležuje zasedanj centralnega delavskega sveta ter s svojimi predlogi pomaga centralnemu delavskemu svetu pri odločanju; da se po potrebi udeležuje sej kolektivnih izvršilnih organov; da skrbi za strokovno in pravočasno pripravo materialov, ki se obravnavajo na centralnem delavskem svetu; da skrbi za točno in dosledno izvajanje odločitev; da centralnemu delavskemu svetu poroča o poslovnih rezultatih podjetja; da skrbi za pravočasno in točno informiranje kolektiva o vseh odločitvah centralnih organov upravljanja;
—	v cilju zakonitosti dela v podjetju dolžan: da zastopa podjetje navzven; da v imenu podjetja da tožbo, pritožbo, predloge in druge zahteve sodišču in državnim organom; da sklepa pogodbe v skladu z odločitvami centralnega delavskega sveta; da daje pomoč osebam, ki v interesu podjetja prevzamejo razne posle ali sklepajo dogovore; da prepreči izvršitev samoupravne odločitve, če ugotovi, da je ta’ v nasprotju z zakonom, statutom ali drugimi splošnimi akti podjetja, tako centralnega delavskega sveta, kakor tudi kolektivnih izvršilnih organov; itd.
V omenjenem statutu je tudi določilo, po katerem »direktor Izvršuje svoje dolžnosti s poslovno-tehnične in samoupravne politike ter zakonitosti dela v podjetju sam ali po strokovnih službah . ..«
Lahko ugotovimo, da primeroma navedeno grupiranje individualnih izvršilnih pristojnosti predstavlja zanimivo novost v iskanju boljših normativnih rešitev. Omenjena delitev pa je kljub temu vsebinsko vprašljiva.
Ali je primerno izdvojiti v posebno skupino pristojnosti zadeve v zvezi z izvajanjem poslovno-tehnične politike delavskega sveta in s področja zakonitosti dela v podjetju ter tako omejiti področje izvajanja samoupravne politike le na organizacijske in manipulativne naloge? Ali ne predstavljajo ...' opredeljene poslovno-tehnične izvršilne pristojnosti le sestavino (ki je ni mogoče izločiti) izvrševanja samoupravne politike podjetja? Izvajanje samoupravne politike namreč nikakor ne more predstavljati le izvrševanje nalog, ki organizacijsko-tehnično omogočajo ... * delovanje samoupravnih organov, temveč pomenijo tudi izvrševanje (odločanje) o uresničevanju sklepov samoupravnih organov. '
Enako je s področjem nalog glede zakonitosti dela v podjetju. Zako-nitost ne pomeni le varovati skladnost odločitev samoupravnih organov z ustavo in zakonom, temveč prav tako dosledno uresničevati v statutih in drugih splošnih aktih zapisane samoupravne norme. Torej je tudi varovanje zakonitosti izvrševanje samoupravne politike podjetja.
Da navedene pristojnosti v celoti nimajo izvršilnega značaja, značaja izvršilne odločitve, nam dokazuje določilo, po katerem lahko direktor določene, njemu poverjene pristojnosti poverja v izvrševanje tudi drugim delavcem v podjetju. V ncizčiščenem besedilu "statuta je takšno določilo mogoče, v primeru, ko pa bi statut opredeljeval le izvršilne odločitve in iz njih izhajajoče odgovornosti, pa tak prenos ne bi bil mogoč. .Saj so te pristojnosti poverjene določenemu v funkcijo individualnega organa voljenemu delavcu in ne kateremukoli delavcu v delovni organizaciji.
Podobno bi lahko ocenili opredelitev ostalih individualnih izvršilnih organov v podjetju, katerih je več in ki so po že navedeni opredelitvi nosilci strokovno-organizacijske in samoupravno-politične odgovornosti. Ne glede na to pa si zaradi vsebinske delitve individualnah izvršilnih pristojnosti med več individualnimi izvršilnimi organi oglejmo opredelitev individualnega izvršilnega organa s področja komercialne politike. Le-ta je kot nosilec samoupravno-politične odgovornosti dolžan:
— da samostojno odloča o izvajanju politike centralnega delavskega sveta in kolektivnih izvršilnih organov ter da za te odločitve tudi odgovarja; da se udeležuje sej kolektivnih izvršilnih organov; da na sejah kolektivnih izvršilnih organov aktivno sodeluje in pomaga pri oblikovanju sklepov in stališč, ki jih ti organi sprejemajo; da skrbi za zakonitost sprejetih odločitev, ki jih sprejemajo kolektivni izvršilni organi in da so te odločitve v skladu s poslovno politiko podjetja; da pripravljajo sami ali preko strokovnih služb vse predloge, ki jih sprejmejo organi upravljanja, itd. ...
Kot nosilec strokovno-organizacijske odgovornosti pa ima naslednje pravice in dolžnosti: da skrbi za to, da so predlogi, ki jih pripravljajo sami ali preko strokovnih služb, strokovno utemeljeni, nedvoumni, razumljivi in po možnosti v več variantah; da pripravlja poročilo in ostali material za centralni delavski svet, kadar kolektivni izvršilni organi predlagajo njegovo sklicanje; da vodi in organizira delo strokovnih služb; da skrbi za racionalizacijo dela v strokovni službi, ki jo vodi; da nudi strokovno pomoč svojim sodelavcem in službam na svojem področju; daje predloge za enotno izvajanje komercialne politike podjetja, predloge vrst in plasmajev proizvodov, predloge za nabavo potrebnih reprodukcijskih materialov za proizvodnjo v samostojnih organizacijah združenega dela ... itd.
Primer normativne opredelitve delovnega področja navedenih indivi- \ dualnih izvršilnih organov nam pojasnjuje, da so individualne izvršilne pristojnosti l(v večjih in organizacijsko bolj sestavljenih delovnih organizacijah) vsebinsko deljive. Takšna delitev pa ni povsod primerna. Neučinkovitost pričakovanih posledic bomo dosegli ob delitvi individualnih izvršilni!1 pristojnosti le tedaj, ko bo delitev skladna z delitvijo dela v tehnični organizaciji dela. Ce takšna skladnost ni podana, bo delitev disfunkcionalna z nepričakovanimi posledicami.
Oblika individualnah izvršilnih organov in opredeljevanje njihovega delovnega področja se bo z vedno večjim uveljavljanjem v praksi morala stalno dopolnjevati. To dopolnjevanje pa bo zlasti nujno na področju °Pr®* deljevanja delovnega področja individualnih izvršilnih organov, saj bo praktična uveljavitev doslej sprejetih določil gotovo pokazala številne vrzeli.
TOS PETER
Šport

KRATKO IN JEDRNATO
PRVI
KONSTRUKTOR
Kolektiv Mariborske li~ varne je nedavno praznoval 20. obletnico delavskega samoupravljanja. V okviru proslav je organiziral kegljaški klub Livarne na kegljišču Konstruktorja kegljaško tekmovanje, ki se ga je udeležilo osem sindikalnih ekip.
Prvo Tfl.gP-fo
gradbeno podjetje Konstruktor z 843 podrtimi keglji. Sledili jjo: TAM — 774, Brivci — 694, Livarna — 680, ELKO, — 678 kegljev itd.
PRESENETLJIVA ZMAGA
Delovni kolektiv Metalne je letos praznoval 50-let-nico obstoja tovarne. Nogometni klub Metalne in športna komisija sta priredila na igrišču Kovinarja nogometni turnir, ki so se ga udeležile reprezentance kolektivov TAM, Mariborskega tiska, Primata in Metalne. V prvi tekmi je lanski in letošnji sindikalni prvak Mariborski tisk premagal TAM s 5:1, Metalna pa Primat s 6:0. V finalni tekmi je Metalna zasluženo premagala Mariborski tisk z 2:0 in s tem osvojila prvo mesto. Zmaga Metalne je predstavljala precejšnje presenečenje. Letos bodo torej nogometaši Metalne kandidirali za najboljše mesto v sindikalnem nogometnem tekmovanju.
PESTER SPORED
Komisija za šport pri občinskem sindikalnem svetu je za jesenski del športnih tekmovanj pripravila srečanja v malem nogometu, rojcometu, tenisu in športnem1 ribolovu. Tekmovanja bodo v septembru in oktobru.) Prav tako bo v septembru medobčinsko, srečanje med predstavniki Celja in Maribora v namiznem tenisu: Konec meseca pa bo. na kegljišču Konstruktorja četveroboj kegljaških reprezentanc sindikata Ptuja, 'i Lendave, Murske Sobote jn Maribora. V oktobru bodo na sporedu še srebanja v nogometu in rokometu rded predstavniki Murske Sobote in Maribora.
SREČANJE V KRALJ EVU
Sindikalna reprezentanca Maribora v kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahi) se bo v oktobru udeležila športnega srečanja »Bratstvo — jedin-stva« v Kraljevu, kjer bo nastopilo 15 mestnih reprezentanc ,i2 Jugoslavije. Nastopili bosta tudi reprezentanci Celja in Ljubljane.
ŠP0RTNI RIBOLOV
Ribiška sekcija TAM je priredila ekipno ribiško tekmovanje za člane kolektiva. Tekmovanje je bilo v Račnhj kjer ima tovarna velik ribnik, ki je namenjen popoldanski rekreaciji tamovcev. Na tekmovanju je nastopilo 17 5-članskih ekip, med katerimi je bila najboljša ekipa iz obrata Mehanične obdelave z 5070 točkami oziroma s 4,7 kilograma ulovljenih rib. Naj-dspešnejši posameznik pa je bil Bela Bukvič s 2145 točkami.
^	J. R.
Na prvih delavskih igrah sindikatov Primorske so bili najuspešnejši v malem nogometu športniki
iz Nove Gorice
V NOVI GORICI SO SE SREČALI ŠPORTNIKI OSMIH PRIMORSKIH OBČiN
DIS PRIMORSKE 70
Delavske igre sindikatov Primorske 70 bi ostale udeležencem v najlepšem spominu, če si ne bi nekateri posamezniki prizadevali, da bi prišli do točk
kar za »zeleno mizo«...
Če ne bi bilo zjutraj dežja in če ne bi bilo pozneje s strani nastopajočih toliko ugovorov oziroma pritožb — ki so bile, mimogrede povedano, precej odveč — bi ostal letošnji 13. september športnikom Primorske zares v lepem spomin. Kljub vsemu pa moramo zapisati, da so prve delavske igre sindikatov Primorske v bistvu uspele. Znova so se lepo izkazali novogoriški požrtvovalni športni delavci in prvič so se srečali na igrišču predstavniki osmih primorskih občin, ki so se borili za čim višji plasma v posameznih panogah in s tem za najvišjo lovoriko — lep prehodni pokal.
S prvimi delavskimi igrami sindikatov Primorske so pobudniki tega srečanja prebili led. Vse namreč kaže, da bodo postale igre tradicionalne, da se bodo športniki primorskih delovnih kolektivov odslej dalje - sestali vsako leto, letos v tem, drugo leto v onem kraju.
»Vsekakor zasluži pobuda občinskih svetov Zveze sindikatov vseh primorskih občin, da bodo vsako leto skupno organizirali tekmovanje najboljših športnih tekmovalnih ekip, vse priznanje in podporo. Vedno hitrejši ritem dela zahteva od zaposlenih tudi večjo telesno-vzgojno, športno in drugo rekreacijsko dejavnost, če želimo, da bo delavec telesno, in duševno zdrav in da bo dosegel še večje delovne'uspehe. Tudi zato bomo morali V prihodnje posve-/titi večjo pozornost izgradnji vsaj skromnih športnih objektov ob delovnih organizacijah in sploh dati večji poudarek športu .. .,•« je v posebnem biltenu, ki ga je izdal organizator, Občinski sindikalni svet Nova Gorica, poudaril Stefan Cigoj, zvezni poslanec in sekretar medobčinskega komiteja ZK za Goriško in ob tej priložnosti predsednik častnega predsedstva.
Na letošnje, to je prve delavske igre sindikatov Primorske so se sindikalni sveti dolgo časa pripravljali. Zato smo bili z izvedbo, ki jo je prevzela Občinska zveza za telesno kulturo Nova Gorica, zares zadovoljni.
Ob tem naj povemo, da se v tej svoji oceni malce razhajamo z ocenami nekaterih ekip oziroma posameznikov, ki niso vzeli resno propozicij, saj so prišli v Novo Gorico, kot denimo, na popoldansko rekreacijo, brez slehernih dokumentov — še »osebno« so pozabili doma — nakar so se nešportno znašali nad častnim razsodiščem, organizacijskim odborom in celo častnim predsedstvom.
No, ne glede na vse: dobra šola za v prihodnje! Namreč, četudi gre za povsem prijateljsko sindikalno športno srečanje, ne gre brez spoštovanja pravil. Škoda, da to še danes ne vedo vsi, celo nekateri ne, ki se ima-
jo za »prekaljene« športnike.
Ce organizatorjem minulo nedeljo v Novi Gorici ne bi zjutraj nagajal" dež, bi se zbor udeležencev z defilejem in svečano otvoritvijo začeli točno ob napovedanem času. Tako pa je prišlo do krajše zamude, ki sama po sebi ne bi niti »ajmanj kvarila celotne prireditve, če se ne bi tako močno zavlekla tekmovanja v balinanju.
Po predhodnem dogovoru so se najboljši športniki primorskih organizacij pomerili to pot v sedmih športnih panogah: malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, balinanju, streljanju in šahu. Skoraj vsa srečanja so bila v novogoriškem športnem parku, to je tako rekoč v samem centru mesta, kar je dalo igram še posebno prijetno in obenem svečano obeležje.
Posebno nekatera srečanja so bila na dokaj visoki športni ravni, na primer v balinanju, namiznem tenisu in malem nogometu, zato so prišli na svoj račun tudi gledalci, ki se jih je zbralo, posebno popoldne, kar veliko. Takoj po jutranjem dežju se je namreč na Goriškem zjasnilo in toplo nedeljsko sonce je zvabilo na piano staro in mlado.
Če se iger ne bi udeležili nekateri neresni posamezniki, ki so želeli vzeti vse skupaj malce preveč na lahko in potlej zmagati za »zeleno mizo«, bi ostalo srečanje v Novi Gorici vsem zares v najlepšem spominu. Tako pa so nekateri, ki niso prinesli s seboj niti najosnovnejših potrebnih »papirjev«, vseskozi obremenjevali organizatorje s pritožbami in negodovanjem, češ da so pravila prekomplicirana, da sta sleherni formalizem, vsaka natančnost na sindikalnih športnih igrah nepotrebna in odveč. Pri tem pa so na žalost pozabljali, da so propozicije sestavljali sami. oziroma njihovi zastopniki, da so predstavljala pravila iger skupni dogovor vseh sodelujočih.
Vse, ki so pripotovali v Novo Gorico, pa se pred tem niso po-
trudili niti toliko, da bi prečl-tali »navodila udeležencem DIS Primorske 70«, in so potlej hoteli osvojiti točke »na silo« in ob tem, vsaj v nekaterih primerih zelo nešportno in žaljivo ukrepali, moramo vsekakor spomniti na naslednje dejstvo: tudi v športu, čeprav sindikalnem, ne gre brez »papirjev«. Ze zelo zelo dolgo ne več. Pa še to: na športni prireditvi, katere osnovni namen je sklepanje prijateljstev, izmenjava pogledov in izkušenj, poglabljanje vezi in plemenitenje odnosov, skratka prijateljstvo na vsej črti, bi človek pričakoval, da točke in rezultati niso tako silno pomembni, kot so nekateri po vsej sili hoteli dokazati v Novi Gorici. In, kdor je zares športnik, mora znati športno prenesti tudi poraz. Tako bi bilo edino prav Jn upajmo, da bo tako v prihodnje.
Na prvih DIS Primorske so zmagali Novogoričani. Sledijo jim športniki Kopra, Postojne, Idrije itd.
A. ULAGA
III. TRADICIONALNE IGRE DELAVCEV KOVAŠKE INDUSTRIJE V SLOVENJEM GRADCU__
Prihodnjič bolj množično
V skupnem plasmaju najuspešnejši domačini
V	Slovenjem Gradcu so bile minulo soboto lil. tradicionalne športne igre delavcev kovaške industrije iz severne Slovenije. Več kot 150 športnikov se je pomerilo v petih panogah: malem nogometu, rokometu, streljanju z zračno puško, odbojki in kegljanju, sodelovali pa so športniki Jekla iz Ruš, Kovinske industrije iz Zreč, Tovarne poljedelskega orodja iz Mute, Tovarne kovanih izdelkov iz Vitanj, Tovarne kos z Lovrenca na Pohorju in domačini — sodelavci Fecra.
Srečanje je uspelo — to so v glavnem ugotovili vsi sodelujoči, ki so ob zaključku kramljali o tem in onem. Mnenje večine je bilo, da bi kovaške igre v prihodnje razširili še na nekatere druge panoge (šah, namizni tenis, uvedli pa naj bi ponovno tudi zimske igre), da bi na srečanjih sodelovalo še več delavcev. Igre v Slovenjem Gradcu so bile sicer zanimive, toda bile bi še mnogo bolj, če bi vsaka sodelujoča tovarna imela ekipe za vse panoge. Res je sicer, da povsod nimajo možnosti za strelski šport, rokomet, odbojko in še kaj, toda na igrah vendar ne gre za življenjsko važne rezultate in prav nič nečastno ni, če ekipa ni med najboljšimi. Prepričani smo, da bi v vsaki med šestimi sodelujočimi tovarnami lahko zbrali ekipe za vse panoge — potemtakem bi bilo lahko tekmovanje še bolj privlačno, resnično bi lahko doseglo svoj namen, ki ni le v merjenju športnih moči, temveč tudi v medsebojnem spoznavanju, prijateljstvu in.tudi lažjem reševanju skupnih problemov.
Organizacija prireditve je bila dobra, saj so se sindikalni delavci pri Fecru zelo potrudili, da bi vsi gostje zapustili mesto ob Mislinji z lepimi vtisi.	,
V	malem nogometu igralci Tovarne poljedelskega orodja in livarne iz Mute niso imeli resnega tekmeca in so zbrali vse možne točke. Za rokomet sta se prijavili le dve ekipi: Fecro in TPO Muta. Prireditelj je imel močnejšo ekipo in je prepričljivo premagal edine tekmece z visokim rezultatom 28:9. Odbojkarji so prikazali lepo igro, najboljši pa so biR igralci iz ruškega Jekla, ki so premagali Zrečane in Slovenjgradčane z 2:0. V streljanju so bili znova najboljši domačini* ki so dosegli 607 krogov. Druga je bila ekipa Kovinske industrije iz Zreč, ostali pa so znatno zaostali. Najboljši posameznik pri streljanju je bil Jože Vlah iz Fecra s 160 krogi, drugouvrščeni Jazbec iz Zreč pa je zaostal le za štiri kroge. Kegljanje je spet pomenilo zmago športnikov Fecra, Le-ti so zmagali v ekipnem .plasmaju s 75 keglji prednosti, imeli pa so tudi najboljšega posameznika — Leskovška, ki je podrl 214 kegljev. Kuhar iz Lovrenca in Goričan iz Fecra sta podrla 202 keglja in si tako razdelila drugo in tretje mesto.
V	skupnem plasmaju, kjer so upoštevali rezultate iz vseh
panog, so bili najboljši domačini, ki so dobili tudi velik prehodni pokal. Najboljše ekipe in posamezniki v vseh disciplinah so dobili pokale in praktična darila, ki so jih razdelili na zaključnem družabnem večeru.	V.. R.
PO LETNIH ŠPORTNIH IGRAH SLOVENSKIH ŽELEZARJEV
ŽELEZARJI O IGRAH
Letne športne igre delavcev združenega podjetja Slovenske železarne so povsem uspele. Vsi, ki so bili prvo septembrsko soboto na Ravnah, bodisi kot tekmovalci ali kot opazovalci, so bili mnenja, da tako dobro organiziranih železarskih iger še ni bilo. In vsi, ki smo jih povprašali za mnenje o igrah, so pohvalili organizatprje in obenem izrazili željo, naj bi v bodoče igre obsegale tudi nekatere druge panoge, kot na primer plavanje, šah, več smučanja, košarko itd. Tudi atletskih panog naj bi bilo več, sodeč po pogovorih s številnimi tekmovalci.
Nekatera izmed mnenj o namenu iger, organizaciji in nadaljnjih načrtih smo tudi zapisali. Posamezniki so povedali:
Srečko Sudžukovič, valjar z
Jesenic: »Po mojem je bila organizacija na višini, takšnih iger , še nisem doživel. Zelo sem zadovoljen tudi s tekmovalnim dosežkom — drugi sem bil v metu krogle. Spoznal sem nekaj novih prijateljev, to pa je tudi eden od glavnih namenov naših iger. Še bolj bi morali sodelovati, v več panogah bi morali tekmovati, bilo bi še bolj zanimivo.«
Marjan Pristov, metalurški tehnik, prav tako iz jeseniške železarne, je menil: »V naši železarni bi morali več pozornosti posvetiti rekreaciji, predvsem naj bi zajeli večje število delavcev. Nimamo dovolj primernih igrišč za razne panoge, tega pa ravenskim kolegom ne manjka. Pri nas smo ves denar dajali le za hokej, drugih objektov pa
SINDIKALNE TEKME V CELJU
Jesenski del sindikalnih športnih iger v Celju je že v polnem razmahu. Vsak dan se vrstijo tekmovanja v I. in II. nogometni ligi, rokometu in malem nogometu za starejše člane. Poleg tega bodo v jesenskem delu na sporedu še naslednje discipline: biciklizem, kegljanje in odbojka. Tekmovanje v obeh nogometnih ligah gre h koncu. V 9. kolu I. lige so bili doseženi naslednji rezultati:
Železarna : Zlatarna 3:0 (Kavka 1, Godicelj 2), EMO : Klima 0:1 (Rihtar), Kovinoteh-

OB NAKUPU NE POZABITE
Ea MARKET E3 SUPERMARKET


Jbtpecial
»SO

'V

na : Ingrad 1:0 (Mozetič), Izletnik ; Železnica 0:3 b. b.
Lestvica po 9. kolu: l. Cinkarna 11 točk, 2. Železnica 11,
3.	Kovinotehna 9, 4. EMO 8, 5. Železarna 8, 6. Tehnomercator 6, 7. Zlatarna 5 (—1), 8. Klima 5,
9.	Ingrad 4 (—1), 10. Izletnik 0 (—2).
Vse kaže, da bo o prvaku odločala tekma med Cinkarno in Železnico v zadnjem kolu.
V	II. ligi so bili v 9. kolu doseženi naslednji rezultati: Merx •' Cetis 1:1 (Tavčar, Poznič), Savinja : Libela 1:0, Žična : Elek-trosignal 1:1 (Kavčič, Doberšek), Prosveta : Aero 0:0, Avto Celje : Metka 3:0 b. b.
Metka je zaradi nerednega tekmovanja izključena iz lige.
Lestvica po 8. kolu: 1. Cetis 10 točk, 2. Aero 9, 3. Prosveta 9,
4.	Elektrosignal 7 (—1), 8. Libela 6, 6. Savinja 6, 7. Avto Celje 4 (—1), 8. Žična 4, B. Obnova 8 in
10.	Merx 0 (—2) točk.
V	rokometu nastopa 10 članskih ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Skupina A: Prosveta, Cetis, Ingrad, Libela, Železnica, Skupina B: Toper, Cinkarna, EMO, Klima, Železarna.
Prvi rezulatati: Cetis : Libela 12:8, Prosveta : Cetis 12:7, Prosveta ; Libela 14:13.
Se posebno zanimivo bo tekmovanje starejših članov (nad 35 let) v malem nogometu, ki se bodo letos pomerili že drugič. Po spomladanskem delu tekmovanja je vrstni red naslednji: 1. EMO, 2. Izletnik, 3. Cinkarna, 4. Klima, 5. Cetis, C. Železarna, 7. Občina, 8. UJV.
Kar 100 plavalcev iz raznih celjskih kolektivov se je udeležilo plavanja v okviru tekmovanja za sindikalno rekreacijsko značko. Tekmovalci do 30 let so plavali na 300 m, od 30 do 40 let na 200 m in nad 40 let na 100 m. Več kot polovica je presegla norme za največje število možnih točk.
Moramo zapisati, da je tekmovanje za sindikalni rekreacijski znak vzbudilo veliko zanimanje med pristaši športa in rekreacije v Celju. Kar 5 delovnih kolektivov pripravlja izlete na Triglav (tak izlet prinaša vsakemu tekmovalcu veliko število točk). Sicer pa to tekmovanje sestoji iz dveh delov: točkovanja aktivnosti v okviru sindikalne organizacije in doseženih rezultatov v individualnih skupinah •— plavanju, streljanju, kegljanju, planinstvu in smučanju.
TONE GORŠIC
skorajda nimamo. Ravenčani so ravnali najbolj umno: takšnega športnega parka še nisem videl.«
Tone Kelenc iz Štor: »Mislim, da izražam mnenje vseh, če pravim, da so igre lepo uspele. Zadovoljni smo z organizacijo kot s tekmovalni dosežki. Nas žele-zarje združuje podobno delo, enaki problemi, zato je koristno za nas, da se tudi čim boljše spoznamo med seboj. Rekreacijsko življenje v združenem podjetju je bolj zaživelo, več je načrtnosti, seveda pa bi tudi tu še lahko napredovali. Zadovoljen sem.«
Ivan Pušnik, modelni mizar iz ravenske železarne je menil, da je prav, da je tudi na športnem področju prišlo do sodelovanja in dodal: »Srečanje naj bi obsegalo še več disciplin, več naj bi bilo tudi tekmovalcev. Prav je, da nastopajo le neregistrirani športniki, ker le tako rekreacija doseže svoj namen. Vsako leto bi moralo biti boljše, težiti moramo za tem. V naši
inies
VRATA
OKNA
ribnica na kredit
tovarni je rekreacija letos slabo tekla. Ni bilo pravega zanimanja, tudi resnosti med tekmovalci je bilo bolj malo opaziti. Spoznali smo nekaj kolegov, igre pa so, v celoti gledano, uspele.«
V združenem podjetju Slovenske železarne so torej na pravi poti uveljavitve rekreacijske dejavnosti. Resno se zastavili delo, rezultati so dokaj ugodni in če se bodo trudili s takšno" vnemo tudi v prihodnje, potem še lepši rezultati vsekakor ne bodo Izostali. Predvsem bodo morali napore zastaviti v množičnost, V. R.
PODOBE
NAŠEGA
w: ■
ČASA
— Jaz mislim, da se je treba najprej dogovoriti, kako
bomo delali, ne? Ce bo delal vsak po svoji glavi...
— Jaz se s tem strinjam! Mislim pa, da smo se veliko styari že pogovorili in da se ni'treba o teh stvareh več pogovarjati, ampak takoj začeti delati.
— Tudi jaz mislim tako kot tl. Ampak, kaj naj začnemo najprej delati?
— Najprej cesto! Ko bomo imeli cesto, pa bomo začeli lahko zidati tovarne.
— Prav! Kod pa naj gre cesta?
— Jaz bi jo postavil po dolgem.
— Jaz postrani.
— Jaz pa povprek.
—	Prav, pa po koščkih!
—	Pa potem?
—	Potem bi gradili tovar*
—	Jaz tudi!
—	Jaz tudi!
—	Jaz pa luko.
—	Jaz tudi!
NAŠE IGRE
— Kje pa naj začnemo?
— Jaz bi na jugu.
— Jaz na severu.
— Kaj pa, če bi jo gradili po koščkih?
—	Kakšne?
—	Jaz za aluminij.
—	Jaz tudi!
—	Jaz tudi!
—	Jaz bi pa raje železarno.
— Jaz tudi!
— Prav, pa začnimo!
In otroci so se razpršili po našem in sosedovem dvorišču ter začeli graditi. Najprej ce-
sto po koščkih, po dolgem, postrani in povprek čez dvorišče, nato druge zanimive stvari.
Po našem in sosedovem dvorišču je kmalu stalo vse polno tovarnic aluminija in celuloze, železarnic, elektrarnic in lukic.
Ljudje pa, ki so hodili gledat, kaj otroci počno, da je na našem dvorišču kar naprej smeh, so začudeno zmajevali z glavo.
Kaj ne bi!
VINKO BLATNIK
NA ZAHTEVNIH TUJIH TRŽIŠČIH ČEDALJE VEČ IZDELKOV VELENJSKE TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME »GORENJE«	r
Oktobra
čez »veliko lužo«
Velenjsko »Gorenje« je v letošnjem letu usmerilo izvoz strojev za gospodinjstva v pretežni meri na zahtevna zahodnoevropska tržišča in v ZDA. Prihodnje leto bo TGO »Gorenje« Velenje za italijansko firmo Zanussi, drugi največji izvoznik strojev v Zvezno republiko Nemčijo
Hkrati s hitrim porastom proizvodnje povečujejo zadnja leta v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje tudi izvoz. Medtem, ko se lani skozi vse leto odpremili na tuja tržišča za nekaj nad 3 milijone dolarjev strojev za gospodinjstva, so letos iztržili toliko denarja z blagovno menjavo s tujino že v prvih sedmih mesecih.
V velenjski Tovarni gospodinjske opreme Gorenje se dobro zavedajo, da si bodo zagotovili nadaljnji razvoj le ob ve-likoserijski proizvodnji. Ta pa terja vse večje vključevanje v mednarodno blagovno menjavo. Ne samo zaradi premajhnega domačega tržišča za tak obseg proizvodnje, pač pa tudi zategadelj, da se lahko kar najbolj objektivno oceni vrednost pro-' izvodnje in jo primerja z dosežki drugih.
Ker bodo odpremili večje pošiljke strojev za gospodinjstva tujim kupcem v prihodnjih jesenskih mesecih, računajo, da bodo letos z blagovno menjavo s tujino zaslužili v velenjskem Gorenju najmanj 7 milijonov dolarjev. V primerjavi z lanskim letom bodo torej izvoz več kot podvojili.
Čeprav je v tem letu odpadel v večjem obsegu že predvideni izvoz na nekatera vzhodnoevropska področja, pa Velenjčani niso vrgli »puške v koruzo«, kot se temu reče. Povečali so prizadevanja za večjo uveljavitev na zahtevnih zahodnoevropskih tržiščih in v nekaterih drugih državah, kar je še posebej pohvalno. In v teh prizadevanjih dosegajo pomembne uspehe.
Električne štedilnike bodo v prihodnje prodajali tudi največji blagovni hiši v Zahodni Nemčiji, specializirani za prodajo izdelkov s pomočjo katalogov, in sicer Quelle. Gospodinjske stroje pa zdaj izvažajo tudi večjemu številu specializiranih trgovin za prodajo teh izdelkov v Zvezni republiki Nemčiji. Tja izvozijo tudi čedalje več luksus-nih štedilnikov, predvsem takih z vgrajenimi programskimi urami. Trgovskim hišam Quelle v Avstriji so odpremili prve večje pošiljke pralnih strojev. Še v tem "letu bodo tvrdki feauknecht iz ZRN odpremili prve peči na olje. V tem letu jih bodo izvozili 45.000 kosov. Oktobra pa bo velenjsko Gorenje odpremilo prve hladilnike čez »veliko lužo«, v Združene države Amerike, in sicer družbi Selectron International iz Chicaga.
Glavno tržišče za izdelke To-
Ali veste..
V.', da se v svetu ■prijavi letno okoli 400.000 iznajditeljev (70 °/o teh pride na Sovjetsko zvezo, ZDA, Japonsko in obe Nemčiji). V Jugoslaviji pa je bilo leta 1967 prijavljenih komaj 880 patentov, a lani 1016. V tem pogledu zaostajamo za Bolgarijo, ki letno prijavi 1700 patentov, Češkoslovaško 6890, Madžarsko, Romunijo in Poljsko. Leta 1939 je bilo prijavljenih le 482 izumov. Vendar pa imamo v primerjavi s predvojnim stanjem najmanj petkrat boljšo tehnično ureditev z moderno tehnologijo in najmanj petkrat več tehnične inteligence, Zaradi vsega tega so družbena prizadevanja za izboljšanje tega stanja več kot nujna;
varne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je Zvezna republika Nemčija. Izdelke Gorenja prodajajo vse večje blagovne hiše, kot Neckermann, Quelle, Horten, Hertie, Kaufhof, Kar-stadt itd. ter vrsta specializiranih trgovskih hiš za prodajo tovrstnih izdelkov. Pošiljajo pa jih tudi nekaterim velikim firmam. Letos bodo v ZRN izvozili okrog 80.000 hladilnikov (v prvem polleltju so jih prodali 30.000), nad 60.000 električnih štedilnikov ter nekaj tisoč pralnih strojev. Tem pa se bo pridružilo še 45.000 peči na olje, ki jih bodo odpremili tvrdki Bauknecht. Precej izdelkov bo šlo tudi v sosednjo Avstrijo. V Združene države Amerike bodo odpremili prve hladilnike, pogodbo imajo za pet let. Sicer pa je velenjsko Gorenje doslej prodalo pralne stroje tudi v Hong Kong, na Cipru je mogoče kupiti pralne stroje, štedilnike in hladilnike, izdelane v Velenju, v Avstralijo so prodali hladilnike, v češkoslovaško socialistično republiko pa so izvozili večje količine pralnih strojev.
PREDVIDEVANJA ZA IZVOZ V LETU 1971: PRODATI V TUJINO ZA NAJMANJ 15 MILIJONOV
DOLARJEV IZDELKOV
V	prihodnje bodo v velenjski Tovarni gospodinjske opreme Gorenje izvoz še hitreje povečevali. Po doslej sklenjenih pogodbah in predvidevanjih je mogoče pričakovati, da bodo prihodnje leto iztržili z izvozom najmanj 14 do 15 milijonov dolarjev. Velenjska TGO Gorenje pa bo postala v Zvezni republiki Nemčiji, in sicer za italijanskim
' Zanussijem, drugi največji uvoznik strojev in opreme za gospodinjstva!
V	letu 1971 se bo precej povečal izvoz v Združene države Amerike, saj bodo tja odposlali najmanj 70.000 hladilnikov, preučujejo pa tudi možnosti za izvoz nekaterih drugih izdelkov.
V	Zvezno republiko Nemčijo bodo prodali prihodnje leto nad
100.000	hladilnikov. V izvoz v to državo pa bodo,vključili zraven električnih še plinske štedilnike. To predstavlja nov pomemben uspeh Gorenja pri uveljavljanju na tujih tržiščih, saj je spričo zahtevnih tehničnih predpisov (pa tudi zaradi zaščite domačih proizvajalcev) kaj težko dobiti potrebne ateste. V ZR Nemčijo bodo izvozili tudi večje količine pralnih strojev, in sicer okrog 50.000 strojev.
S tvrdko Korting bodo razširili sodelovanje na področju proizvodnje, črno-belih televizijskih sprejemnikov in računajo, da bodo odpremili v ZR Nemčijo večje količine teh sprejemnikov. Nadaljevali bodo z izvozom peči na olje tvrdki Bauknecht. Firmi Krups iz ZRN pa bodo izvozili 250.000 stenskih tehtnic, in sicer iz nove tovarne v Mozirju. Ta izvoz temelji na dolgoletnem sodelovanju med tvrdkama Gorenje in Krups na področju proizvodnje malih gospodinjskih strojev.
Seveda pa si v Velenju prizadevajo, da bi razširili področ-
je, kamor izvažajo izdelke TGO Gorenje. Nova tržišča naj bi bila v Skandinaviji in Franciji, pa morda še kje drugje. V izvoz pa bodo vključili tudi še nekatere druge proizvode, zlasti še zmrzovalne skrinje in omare, ki jih bodo proizvajali v pretežni
meri za izvoz.	•
Velenjsko Gorenje bo v prihodnjem letu, po doslej sklenjenih aranžmajih sodeč, izvozilo polovico celotne proizvodnje hladilnikov in električnih štedilnikov ter pomembne količine pralnih strojev. Izvozilo pa bo tudi vso proizvodnjo stenskih tehtnic iz obrata v Mozirju. Verjetno pa pripravljajo v Gorenju tudi glede izvoza, podobno kot je primer na drugih področjih, kako presenečenje.
M. H
I
n
Del velike proizvodne hale
V	zadnjem času se je zvrstilo pri nas veliko razprav o tem, kako bo z razvojem tekstilne industrije. Ugotavljamo, da sta tako modernizacija in avtomatizacija tekstilne industrije neizpodbitna nujnost. Tistim, ki se za to pot ne bodo odločili, ni zagotovljena perspektiva. Vendar pa pri nas z odločitvami v tej smeri še vse preveč odlašamo. Pozabljamo verjetno, da Zaposluje naša tekstilna industrija še zmeraj nad 200.000 delavcev, se pravi, da je še vedno pomembna gospodarska dejavnost. Likvidacija posameznih tovarn bo nedvomno terjala odpiranje novih delovnih imest v drugih panogah gospodarstva in potrebne investicije za to. Investicije so nujne, pa najsi gre za modernizacijo tehnologije in proizvodnih procesov v tekstilni industriji ali pa za odpiranje novih delovnih mest v tistih delovnih organizacijah, ki bi prevzele delavce iz tekstilnih tovarn, ki bi jih zaprli.
MED PRVIMI SO SE ODLOČILI ZA PREUSMERITEV PROIZVODNJE
V	občini Dravograd, točneje v Otiškem vrhu, deluje Tekstilna industrija. Začetki tovarne segajo v leto 1933, ko je bila na pogorišču nekdanjega mlina urejena tovarna, v katero pa so, žal, namestili stare stroje. Zaradi dotrajanih strojnih naprav ter proizvodnega programa, to je proizvodnje bombažnih tkanin ter barvanja, se je znašel delovni kolektiv Tekstilne industrije Otiški vrh pri Dravogradu v precejšnjih težavah. Večjih vlaganj v tovarno ni bilo. Pred sedmimi leti so namestili nekaj novih statev ter druge dodatne v opreme.
Leta 1968 so v tovarni začeli
s poskusi uvajanja sintetičnih surovin. Zaradi zastarele tehnologije in dotrajanih strojnih naprav pa tudi ta prizadevanja niso rodila uspehov. Tovarna sama pa v danih pogojih tudi ni bila sposobna zadovoljiti vsem zahtevam tržišča z visoko stopnjo oplemenitenja.
Kljub vsem prizadevanjem in željam delovna organizacija vsa leta po drugi vojni ni prišla na vrsto za modernizacijo strojnega parka in tehnologije. Zato tudi ni čudno, če se je število zaposlenih zategadelj iz leta v leto zmanjševalo.
Letos so samoupravni organi in vodstvo tovarne sklenili, da je treba napovedati boj negotovi perspektivi jutrišnjega dne. Med več predlogi so se v prvi fazi odločili za preusmeritev proizvodnje, sicer za zdaj še znotraj tekstilne industrije. Za naprej pa si želijo zagotoviti trajnejšo perspektivo z vključitvijo v enega od domačih velikanov, konkretno v TGO Gorenje Velenje.
NOVA PROIZVODNJA — SKORAJ 200 NOVIH DELOVNIH MEST
Sporazumno s Poslovnim združenjem tekstilne industrije Slovenije je Tekstilna industrija Otiški vrh pri Dravogradu nedavno tega podpisala dogovor o preusmeritvi proizvodnje oz. točneje za proizvodnjo ženskih hlačnih nogavic v sodelovanju z zahodnorfemško tvrdko SCHULTE — DIECKHOF. Pogodba določa triletno sodelovanje, v Otiškem vrhu pa bodo počenši s 1. januarjem 1971 vsak dan dodelali 100.000 ženskih hlačnih nogavic. Zahodnonem-ški partner Schulte — Dieckhof bo celotno proizvodnjo Tekstilne industrjie Otiški vrh odkupil, prevzel pa je tudi vse obveznosti glede tehnologije in priuče-
vanja delovne sile. Odprta pa so vrata tudi za nadaljnjo razširitev sodelovanja.
In kaj bo prinesla Tekstilni industriji Otiški vrh ta prva preusmeritev proizvodnje? Bistveno je, da bo tovarna lahko zaposlila okrog 200 novih delavcev, pretežno žensko delovno silo. Osebni dohodki, ki so v tovarni v Otiškem vrhu med najnižjimi v tekstilni industriji na Slovenskem in v občini, se bodo po preusmeritvi proizvodnje zvišali od zdajšnjih 740 din v poprečju na okrog 1000 dinarjev. Seveda pa bo mogoče s povečevanjem produktivnosti ter z izboljšanjem organizacije dela osebne dohodke sčasoma še zvišati. In še nekaj: tovarna v Otiškem vrhu posluje zdaj na meji rentabilnosti, akumulativnost pa je spričo velike iztrošenosti osnovnih sredstev pod povprečjem. Po preusmeritvi bodo ustvarili nekaj sto tisoč’dinarjev tudi za sklade in za kritje drugih potreb zaposlenih.
SLOVO OD STARE TOVARNE
Pred mesecem dni so začeli odstranjevati stare stroje in nameščati nove. V prihodnje bo teklo delo v 2 izmenah. Zaposlovali bodo kar 86 % ženske delovne sile. Nekvalificirano delovno silo, ki jo' bodo na novo sprejeli na delo, bodo priučili za posamezne faze dela v dveh mesecih. Pri izobraževanju kadrov bo tovarni pomagala pol-zelska Tovarna nogavic.
S priučevanjem delavcev za novo proizvodnjo so v Otiškem vrhu že začeli. Najpozneje do konca leta mora biti vse nared, tako da bi že z začetkom januarja 1971 stekla proizvodnja v predvidenem obsegu, to je dodelava 100.000 ženskih hlačnih nogavic na dan.
Preusmerjtev proizvodnje bo veljala Tekstilno industrijo Oti-
V TEKSTILNI INDUSTRIJI OTIŠKI VRH PRI DRAVOGRADU PREUSMERJAJO PROIZVODNJO
ODLOČITEV
OB PRAVEM ČASU
Proizvodni program in zastarelost strojne opreme in tehnologije nista več zagotavljala potrebnega denarja za modernizacijo proizvodnje oziroma za izvajanje nove tehnologije 0 Tekstilna industrija Otiški vrh pri Dravogradu sklenila triletno pogodbo z zahodnonemško tvrdko SCHULTE — DIECKHOF za proizvodnjo ženskih hlačnih nogavic O Kolektiv pa si želi zagotoviti trajnejšo perspektivo tudi za naprej, pri čemer računa, da se bo vključil v veliko družino Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje
ški vrh okrog 1,400.000 dinarjev. Točneje rečeno — toliko denarja bo morala za to svojo odločitev zbrati izven delovne organizacije, to je v obliki posojil. Pomoč in razumevanje za to so pokazali tako sklad skupnih gospodarskih rezerv občine Dravograd, Kreditna banka Celje — podružnica Slovenj Gradec kot tudi republiški sklad. Gre za eno od prvih tekstilnih tovarn pri nas, ki se je odločila za preusmeritev proizvodnje in nedvomno jte mnogo bolje in racionalneje, da se podpre preusmeritev, ki zagotavlja odpiranje novih delovnih mest, višje osebne dohodke in ustvarjanje skladov, kot pa da bi denar porabili za kritje izgub.
Želijo si zagotoviti
TRAJNEJŠO PERSPEKTIVO
Čeprav so v Tekstilni industriji v Otiškem vrhu pri Dravogradu zdaj sredi snovanj okrog nove proizvodnje in navzlic temu, da za prihodnja tri leta ni pričakovati težav glede proizvodnje in prodaje vseh izdelkov, pa se v tovarni zavedajo, da je treba zagotoviti trajnejšo perspektivo kolektivu, ki bo štel v prihodnje nad 300 članov. Zavedajo se, da spričo pre-dimenzioniranosti zmogljivosti tekstilne industrije prj nas in neizvedene specializacije ter delitve dela po vsej verjetnosti ni mogoče iskati trajnejše perspektive v tej gospodarski panogi-Med več predlogi o tem, kako naprej, ko poteče pogodba z zahodnonemško tvrdko Schulte -7-Dieckhof, je največ zavzetosti za to, da bi se delovna skupnost vključila v veliko družino Tovarne gospodinjske opreme G°' renje iz Velenja, seveda s povsem novim in velenjskim P°' trebam in zahtevam prilagoJ6" nim proizvodnim programom.
(ek)