m PRIMORSKI DHEVMIK GLASILO tog-V^ltev. 194 (1284) OSVOBODILNE F3CMTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE PoStnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST sreda 17. avgusta 1949 Cena 15 lir - 2.50 din Nedeljske volitve v Nemčiji niso rešile nobenega problema 1ZI*I volitev je vplival tudi teror i»roti komunistom - ISei-°»anove izjave ^®^*KFURT, 16, — v nedeljo Komentarji naprednega tiska o volitvah ,v, tfeh zahodnih conah Nem- 'e za zahodnonemški par- stntu ‘ nedell« sq izvolili 60 od-kov rv«i„ drugih 40 od- Smelt‘v® zahodnonbmSki par v nedel. ;°y poslamcev, DnrCV ?a določili po pro- vseh? 1nem volivnem istemu. V tiranih iZf^n„ih conah regi' volivcev, od 24,490.725, t. j. hSh 34’179-422 volivcev, ,8*r* je volilo To Vo,E°l°žaj nemškega ljudstva btsrj 341 če bolj težak. Volitve , -■o res.-, °Iivc- ? nobenega problema, ker ^^i^biso bili poklicani, da iz- birajo med enotnostjo in razcepitvijo, med mirovno pogodbo ali okupacijskim statutom. Reimann je nato poudaril, da je komunistična partija dosegla večje uspehe v petih velikih industrijskih centrih Porurja. V razgovoru z dopisnikom CTK je Reimann izjavil: «Kljub številnim protikomunističnim izzivanjem in kljub temu da so nemški organi sporazumno z okupacijskimi oblastmi ovirali glasovanje komunističnih volivcev, je komunistična partija obdržala svoje položaje tako v industrijskih področjih kakor tudi v velikih mestih, kjer so se glasovi v njeno korist zvišali za 35 odst. Med volivno kampanjo srno širili idejo zahodno-nemške n-arodne fronte. O vprašanju meja na Odri in Nisi smo zavzeli jasno stališče. Popolnoma jasno smo tudi povedali naše stališče o vprašanju nemških prebivalcev, ki so ge preselili iz Poljske in CSR ter o njihovi vključitvi v zahodno Nemčijo.» Maks Reimann je nato izjavil, da ima 1,300.000 komunističnih glasov večjo težo kakor oni, ki jih izkazuje percentuala. Pripomnil je, da je prepričan, da bo komunistično jedro zavzelo odločilno vlogo pri ustanovitvi in nadaljnjem razvoju narodne fronte zahodne Nemčije. Pripomnil je dalje, da zado-biva ideja zbližanja s Cehi, Slovaki in Poljaki za sporazum v interesu miru in gospodarstva zahodne Nemčije vedno več pristašev tudi v buržoaznih in intelektualnih krogih, ki sedaj razumejo, da Marshallov načrt ni naperjen aamo proti Vzhodu, pač pa tudi proti Nemčiji ter da je politika MaV-shallovega načrta v nasprotju z interesi nemškega naroda. Glede sestave bodoče vlade zahodne Nemčije je Reimann izjavil: ((Rešitev tega vprašanja bo odvisna od ameriške politike. Gre za to, ali bodo Američani dali prednost socialdemokratom za sestavo slamnate vlade, ali pa jih bodo rajši pustili v opoziciji.« Ves komunistični tisk poudarja, da je na izid volitev' vplival tudi teror, ki so ga izvajali proti komunistom. List «Vor\vaerts» piše, da bo zahodno-nemško državo vodila koalicija social-demokracije z buržoaznimi strankami. Nato pripominja: «To pomeni, da se bo še nadalje barantalo z interesi našega ljudstva. Zahodne cone bedo dokončno podvržene ZDA. Tako ime- , UMW HI« HI OZD Sinil ilmeinll iroiMtfl novana nemška republika bo postala baza za invazijo an.glo-am.e-riškega kapitalizma v tretji svetovni vojni.s Glasilo sovjetske vojaške uprave «Taegliche Rundschau« piše; «Prej ali slej bo narodna fronta zmagala«. «Tisti, ki slavijo zmago v zahodni Nemčiji, so isti, ki so pod Brueningom pripravili pot Hitlerju«, piše glasilo komunistične partije uNeues Deutschland«. «Toda te volitve ne opravičujejo politike cepitve in kolonizacije Nemčije, ki jo ti voditelji vodijo«. «Berliner Zeitung« pa pravi: «Inozetnska javnost sklepa po izidu volitev, da se Nemci zahodnih podrečij niso ničesar naučili od zločinov, ki so jih izvršili hitlerjevci. Ta zaključek bo težko razveljaviti. Potrebno je, da narodna fronta sovjetskega področja dokaže inozemstvu, da nedeljske volitve ne predstavljajo zadnje besede našega ljudstva.« neis o slovenski in hmlshi Mišini v telriji LONDON, 16. — Namestniki za Avstrijo so danes sprejeli britanski predlog petih točk, ki določa pravice slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji na političnem, socialnem, juridičnem, upravnem in kulturnem področju. Ta predlog se razlikuje od analognega sovjetskega predloga, v kolikor se nanaša na avstrijske državljane slovenskega in hrvatskega jezika, medtem ko r.-.aj bi se po sovjetskem predlogu te pravice razširile na manjšine slover.-ske in hrvatske krvi, ne glede na to, kakšen jezik ti ljudje danes govore. Na današnjem zasedanju so govorili tudi o dobroimetjih, ki jih imajo državljani OZN v Avstriji, o vprašanju zaščite spomenikov in sovjetskih pokopališč kakor tudi še drugih paragrafih načrta za pogodbo. DUNAJ, 16. — Zaradi močnih nalivov, ki trajajo nepretrgoma že 4 dni po vsej Avstriji, poročajo že iz mnogih krajev o poplavah. Zlasti v Gornji Avstriji je večji del rek prestopil bregove. Spoznali so krivičnost resolucij© Informbiroja V Jugoslaviji je 1416 oseb, obsojenih zaradi zločinov izvršenih po resoluciji IB, podpisalo resolucijo, s katero priznavajo svoje napake K VII. POROČILU GEN. AIREYA 0 stanju tržaškega gospodarstva BEOGRAD, 16. — Od 1467 oseb, ki so bile kaznovane K Jugoslaviji zaradi zločinov izvršenih po resoluciji Informbiroja. je 1416 podpisalo resolucijo, s katero izjavljajo, da se zavedajo škode, ki jo je povzročilo njihovo delovanje proti ljudstvu in proti Komunistični partiji Jugoslavije. Te osebe, proti katerim so bile izrečene poboljševalne kazni — delo, ki je koristno skupnosti — so sprejele to resolucijo naslovljeno Centralnemu komiteju KPJ na nekem zborovanju, organiziranem v čast petega kongresa KPJ. ((Popolnoma se zavedamo napake in škode, ki jo povzroča naše delovanje proti Partiji in proti ljudstvu ir. edinole zaradi tega, ker smo bili pravočasno izolirani, nismo padli v še večje in strašnejše izdajstvo, pač pa nam je bilo mogoče spremeniti naše prejšnje stališče, kar je večina od na.s že napravila«, tako je rečeno v resoluciji. Resolucijo so podpisali skoraj Madžarska vlada onemogočila mteležlm URI na mlatlaiskea festhialu Protestna nota jugoslovanske vlade madžarski vladi - Jugoslovanskega predstavnika v pripravljalnem odboru so madžarske oblasti aretirale in izgnale ter odklonile vizum delegatom FLRJ - Laži o vizumu Albancem vsi, ki so bili kaznovani zaradi protiljudskega delovanja na podlagi resolucije Informbiroja. Samo 51 od njih se je vzdržalo. ^°dla laž o Jugoslaviji, ki jo je po grškem radiu razširila še češkoslovaška tiskovna agencija “en % vlt^S, 16 - Jugoslo-se je pritožila pri ge-13 vlada n šitev kalnem * • " *"• ajmštvu OZN zaradi jiinji 1 zakrivila Grčija med .ktn 2a ,*n 5. julijem. Gre predorske izstrelke, ki so padli ir“neru' avansko ozemlje. V nekem ,0tšžiu !.° tr‘ie grški vojaki pre-eli(> preletela jugoslovansko Jugoslovanskega Jkgosl, o* Tu ?'avr^ a'banska vlada S b,U tainištvu °vokar.er° Protest , Yjc-’ b^ist> So ostre borbe. Monar-j* v°iska je sprožjja več «0n8' VdnJ^rojlui Rigos Dimi-UpL.dirtviiv 80 imeIi včeraj tič aaieričJneti nlirni i° bil turii ksi0' “noto p.ove,jnik. Demokra- loPou si zopet osvojile ne- V 12 °la,'l!p na Gromosu. Od nJ^a ,5,avgUSta ie 'me'a vladna h,,Vi“iiu .rtvih in 42r,° ranjenih , lih „ 1476 mrtvih in 4290 ^ vifOv Gramosu-Ith l)rihai=5rskp demokratične voj-^!aC JCst' da jo Papagos, težko a acijam je poslala OZN brzojav-ira proti grškim ua albanski meji. Dej, je napisal v kominformovskem glasilu članek ob petletnici osvodit-ve Romunije, ki se praznuje 23. avgusta. Tega dne leta 1944 je bila Romunija osvobojena, ali točneje premagana po Rdeči armadi, katere sovražnik je bila. Tedaj, ko ni mogla biti več nasprotnik Sovjetske zveze in njen sovražnik, je postala Romunija zaveznik SZ in tedaj so se tudi pojavili razni Deji in podobni klevetniki socialistične Jugoslavije, ki kljub umazanim klevetam nezadržno koraka v socializem. BEOGRAD, 16. (Tanjug) — Jugoslovanska vlada je poslala madžarski vladi protestno noto, ker je madžarska vlada odklonila vizum delegatom Ljudske mladine Jugoslavije za udeležbo na mednarodnem mladinskem festivalu v Budimpešti in zaradi izgona predstavnika jugoslovanske mladine in člana pripravljalnega odbora festivala Djevda Midjiča. Nota ugotavlja, da je madžarska vlada namenoma onemogočila Ljudski mladini Jugoslavije, ki je članica Mednarodne zveze demokratične mladine in Mednarodne študentovske zveze, udeležbo na festivalu. S tem je hotela madžarska vlada preprečiti, da bi mednarodna demokratična mladina, zbrana na festivalu, slišala iz ust jugoslovanskih mladincev resnico o položaju v Jugoslaviji, p junaških naporih jugoslovanskih narodov in posebno mladine pri graditvi socializma; resnico o njihovi aktivni udeležbi v svetovni fronti demokracije, miru in napredka. S tem postopanjem je madžarska vlada zelo škodila mednarodnemu mladinskemu demokratičnemu gibanju. Madžarska vlada izkorišča mladinski festival za dejanja proti Jugoslaviji in njen ukrep predstavlja poizkus razbitja enotnosti gibania demokratične mladine, zaključuje nota: V Jugoslavijo se je 15. t. m. vrnil predstavnik jugoslovanske mladine v pripravljalnem odboru za svetovni festival demokratične mladine Djevad Midjič, ki so ga madžarske oblasti aretirale in izgnale. S tem so hotele prikazati, da jugoslovanska mladina ne želi ude ležbe na festivalu. Midjič je 13. t. m. protestiral pri tajništvu festivala. ker je madžarska vlada zavlačevala dovoljenje vizuma jugoslovanskim delegatom. Naslednjega dne, ko je imel določen razgovor v tajništvu, ga je madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve pova- bilo Ro jugoslovanskem poslaništvu!, naj dvigne vizume za jugoslovansko delegacijo. Midjiča je na ministrstvu sprejel tajnik Ferencz Grandi, ki je obljubil posredovanje, da se bo jugoslovanska delegacija lahko udeležila festivala. Medtem je posredoval predstavnik madžarske delegacije v pripravljalnem odboru Varga, ki je sporočil, da so vizumi pripravljeni na ministrstvu za zunanje zadeve. Vargo je spremljala oseba, ki je imera značko festivala in glede katere je jugoslovanski delegat pozneje ugotovil, da je agent madžarske policije. Nato sta jugoslovanskega delegata dva agenta madžarske policije, ki sta imela značko festivala, z zvijačo spravila v avtomobil. Na ministrstvu za notranje zadeve so ga preiskali. Odvzeli so mu potni list in ga zadržali v zaporu, ne da bi mu dali kaka pojasnila. Pozneje so ga odpeljali in ga spravili na vlak za Beograd. Na vse proteste ni Midjič prejel nobenega odgovora. Tudi mu ni bilo dovoljeno stopiti y stik z jugoslovanskim poslaništvom alt pa s pripravljalnim oaooro.m festivala. Vsa komedija na ministrstvu za zunanje zadeve je bila P'rej pripravljena. Madžarska vlada in Zveza madžarske demokratične mladine sta hoteli na vsak način preprečiti jugoslovanskemu delegatu udeležbo na slovesni otvoritvi festivala in onemogočiti stik s tajništvom festivala. Vsi madžarski listi so objavili lažno novico, da jugoslovanske oblasti niso dovolile tranzitnih vizumov albanski delegaciji, ki sploh ni zaprosila za vizum jugoslovanske oblasti. Ko je jugoslovansko poslaništvo v Tirani na svojo pobudo opozorilo albansko ministrstvo za zunanje zadeve o potrebi, da se prešnja za vizume predloži pravočasno, je dobilo odgovor, da albanska delegacija ne potrebuje vizuma. Glavni odbor Ljudske mladine Ju. goslavije pa je poslal protest tajništvu Svetovne zveze demokratične mladine, ker je madžarska vlada odklonila vizum jugoslovanski delegacije ter zaradi aretacije in izgona jugoslovanskega delegata v pripravljalnem odboru festivala. V protestnem pismu zahteva glav. ni odbor Ljudske mladine Jugosla-v>K naj tajništvo Zveze odločno protestira proti postopanju madžarskih oblasti ter naj zahteva jamstva, da se podobna dejanja ne bodo ponovila v bodoče. NEW YORIC, 16. — Kot je izjavil poslanik Ekvadorja v ZDA, znaša škoda, ki jo je povzročil nedavni potres v Ekvadorju, tri državne proračune. Vedno bliže Kantonu kitajska demokratična vojska KANTON, 16. — Po vesteh, ki jih ni mogoče točno kontrolirati, je kitajska ljudska vojska dospela Že na 240 km od Kantona ter že vdrla v pokrajino Kvantung; njeno prodiranje se nadaljuje vzdolž velike ceste iz Nankinga v začasno prestolnico nacionalistične Kitajske. V Fučovu, prestolnici Fukje-na, se že sliši bobnenje bitke. Ameriški predstavnik v Kantonu je prejel od svoje vlade naročilo da naj v primeru, ko bi se kitajska ljudska vojska toliko približala Kantonu, da bi bilo pričakovati njeno zasedbo Kantona, evakuira iz Kantona vse diplomatsko in konzularno osebje. Enote prve ljudske armade, ki delujejo v Kansuju, so osvobodile Haj Yuan 175 km severnovzhodno od Lančeua. Druge enote pa so si osvojile Maying 130 km južno vzhodno od Lančeua in mesto Sai. yua 70 km severnovzhodno od prestolnice pokrajine Kansu. V dneh 13. in 14. avgusta je ljudska vojska osvobodila mesti Tangkjangčen, ki je 15 km zapad-no od Lančeua. Iz Hong Konga javljajo, da so se nacionalisti umaknili iz Fučoua, prestolnice Fukjena; mesto bo verjetno zasedeno v 48 urah. V Mandžuriji so razkrili široko vohunsko mrežo, ki jo je organiziral Kuomintang: njeno glavno de lovanje je bilo v Harbinu, Mukde-nu, Dairenu in Port Arthurju. Vohuni so imeli na razpolago oddajne radijske postaje ter vojaške zemljevide. Voditelje te vohunske organizacije so aretirali v Harbinu in Mukdenu. Moskovska «lzvestija» s^ objavila članek o potovanju predsednika Filipinov v Washington. List piše: Ameriški vodilni krogi ne marajo da bi Se njim pripisovala pobuda za ustanovitev bloka na Pacifiku. Quirino, predsednik Filipinov, je prehitro izdal, da imajo ameriški vodilni krogi namen ustanoviti na Daljnem vzhodu nov napadalni blok v nasprotju z ustanovno listino Združenih držav enako k°t atlantski blok, ki mu je za vzorec. Državni udar v Siriji „ v’ r V At narb°fašistov V;,n iah'. Nadomestuje v Atenah. 'zvesti1 bJ n° bUi VGČ v i k°li na • 0 se ne bi ‘ki H g°slavi!„Casa časa zaleteli Skrb nove Jugoslavije za manjšinsko šolsko Predsednik, republike in predsednik vlade sta bila obsojena na smrt. Po mnenju ,, Pravde” ima sprememba v Siriji filobritanski značaj .*tf' šef ameriške vo- JSiJ V A! b Srrmovci v f zvpsti 0d H! 1* dani' klevetami. 4) ■ * .9 1K (češkoslovaška kega" razširila podlo Ji bife da se Pr‘č‘'1 lla- bii, Urši- J d se W P n 'V n« l- “'PPlrratične borce VJ*ke., . ^rnakčalanu z jugo-\> »to eari orii« ba so za-Vdnjoe rhnfašist; imeli rpro- Kb ter c- -uKr, ‘ so se nato S ’5wninflla ^ribu Vici. Potem X Čelu bu!In tiSne države s Nosl' ^čejr, ' e gl'škc borce na Hit, 7'io, ,v' l.°m' da klevetajo 0tbQ u so PC1 nani° odgovor-grškeo. P.rodali osvobodilno Sa ljudstva. I,stlll,lllli"'11 Q5ednik vlade, Georgii. VARŠAVA — Na zasedanju mednarodne konference prosvetnih delavcev v Varšavi je imel šef jugoslovanske delegacije Nedeljko Savič, predsednik c ntral-ne uprave sindikatov prosvetnih delavcev, obširen referat o delavnosti sindikatov prosvetnih delavcev Jugoslavije. Izjavil je med drugim: ((Jugoslovanska ljudska vlada je posvetila vso pozornost kultur-noprosvetni vzgoji širokih ljudskih slojev, zlasti pa vzgoji ljudske mladine ter obnovi in gradnji šolskih poslopij, ki jih j) uničil fašistični okupator. Po osvoboditvi so bile v Jugoslaviji obnovljene vse uničene in poškodovane šolske zgradbo in zgrajenih 3.500 novih šol. V Jugoslaviji je sedaj 12.355 osnovnih šol, ki jih obiskuje več kot 1,639.000 učencev, dočim je bilo neposredno pred vojno 9.358 osnovnih šol z nekaj več kot 1,443.000 učencev V novi Jugoslaviji se je odnos države do kullurnoprosvetnih delavcev po zmagi ljudske revolucije oziroma po spremembi družbenih odnosov v državi temeljito spremenil. Temeljito so se spremenili tudi vsi odnosi do kulturnega, znanstvenega in prosvetnega dela. Nagel razvoj in gospodarska okrepitev naše domovine sta povzročila doslej neviden kul-turnoprosvetni polet, Sole, kultura in prosveta so se približale ljudstvu in sq po svojem bistvu postale ljudske. J3iy.š$ Jugoslavi- ja jq zapustila nemogočo dediščino — dva in pol milijona nepismenih. Od osvoboditve do danes se je naučilo pisati in brati že več kot eden in pol milijona ljudi. Zlasti zanemarjen odnos so imeli vladni krogi v bivši Jugoslaviji »o kulturne in prosvetne vzgoje narodnih manjšin. Bolgarska manjšina ni imela pred vojno noben?.) šol v svojem materinem jeziku, po osvoboditvi pa ima že 107 osnovnih in 19 srednjih šol. V stari Jugoslaviji je bilo 42 osnovnih in samo ena srednja šola s češkim oziroma slovaškim učnim jezikom, leta 1947 in 1948 pa je bilo 52 osnovnih in 9 srednjih šol. Rusinska manjšina je imela leta 1938-39 samo 3 osnovne šole, po osvoboditvi pa je dobila šq 8 osnovnih in 3 srednje šole. V madžarskem jeziku so poučevali v predvojni Jugoslaviji samo v 183 osnovnih in dveh srednjih šolah, v novi Jugoslaviji PU je 206 osnovnih in 47 srednjih šol z madžarskim učnim jezikom. Romunska manjšina v stari Jugoslaviji je imela 33 osnovnih in 1 srednjo šolo, leta 1947-48 pa je bilo 34 osnovnih in 7 srednjih šol z romunskim učnim jezikom. Pred vojno je bilo samo 5 ošr.ov-nih šol z italijanskim učnim jezikom, sedaj pa je 49 osnovnih in 18 srednjih col. V predvojni Jugoslaviji šiptarska in turška manjšina sploh nista imeli nobenih šol Y materinem jeziku, že leta 1947; 1948 pa je bilo 471 šiptarskih o-snovnih in 26 srednjih šol, turških pa 90 osnovnih in 2 srednji šoli. Dosledna demokratična politika, ki jo vodi na-a ljudska republika do narodnih manjšin, izhaja iz naše nove družbene stvarnosti, ki so jo dosegli po narodnoosvobodilni borbi. V jugoslovanskih šolah in drugih ustanovah se vzgajajo danes zavedni graditelji miru in demokracije na svetu. Svojo mladino učimo, da borbe za svobodo svojega naroda ne moremo razločevati od borbe za svobodo ir. enakopravnost vseh narodov sveta. Naša želja je, da bi ta konferenca :e bolj okrepila zveze med organizacijami prosvetnih delavcev vsega sveta. Globoko smo prepričani, da bomo pri našem nadaljnjem poglabljanju medsebojnih zvez in krepitvi naše mednarodne organizacije izpolnili vse, kar nam je noročil drugi kongres Svetovne sindikalne federacije, oziroma kar nam nalaga interes prosvetnih delavcev vsega sveta.« Nato sp bile volitve komisij za sestavo* programa in statutov Mednarodne federacije prosvetnih delavcev oziroma za sestavo resolucije za demokratizacijo šol in obrambo miru. Jugoslovanski delegat Bora Dre-novac je bil izvoljen za člana komisije za sestavo resolucije za obrajnbo svetovnega miru. BE1RUT, 16. — Vojaško sodišče, ki se je sestalo v bližini Damaska, je obsodilo na smrt maršala Husni Zairna, predsednika sirske republike m Mohsena Barazija, predsednika vlade. Vojaškemu sodišču je predsedoval Sami Hinnaui, ki je s tem državnim udarom postal nov poveljnik sirijskih oboroženih sil. Oba obsojenca so že usmrtili. Husni Zaim je bil izvoljen za predsednika sirske republike za dobo 7 let. Na podlagi nekega zakona je pri tem avtomatično napredoval v čin maršala. Predsednik sirske države je bil poznan po svoji opoziciji proti načrtu, da bi se ustanovila Velika Sirija. Znan je bil tudi Po svojih protibritanskib čustvih. V neki svoji izjav; je polkovnik Sami Hinnaui zatrdil da ne goji nobene osebne ambicije ter dostavil, da se je odločil za državni udarec v popolnem soglošanju z generalštabom, da bi tako konča! tiranijo Husni Zaima in trpljenje ljudstva. Poudaril je, da je vsa vojska z njim, ter sporočil, da je bilo njegovo prvo dejanje to, da je poklical glavne predstavnike vseh razredov za sestavo demokratične in ustavne vlade, ki bo uživala zaupanje ljudstva. Bivši predsednik republike Ha-šen Atassi je sprejel ponudbo za sestavo koalicijske vlade, ki jo je Že sestavil; včeraj zjutraj sta že on invlada prejela čestitke konzularnega zbora ob navzočnosti polk. Hinnauia. Včerajšnja «Pravda» objavlja ((Tassovo« poročilo u državnem udaru v Siriji ter izraža, da ima ta državni udar filobritanski značaj. Tudi nekateri pariški listi so mnenja, da državni udar polkovnika Hinnauia ni imel zgolj povodov notranjega značaja, pač pa se zdi, da je ta državni udar ena izmed faz v borbi med Washingto-nom in Londonom za prevlast na Bližnjem vzhodu. Tokrat je zmagal London. Atassi je dodal, da vlada, ki ;e prejela določene naloge od predsednika republike, ni drugega kot začasna vlada, katere naloga je v tem, da čim hitreje pripravi poVra- tek k legalni ustavni praksi. Vlada bo kmalu pozvala ljudstvo, da izvoli ustanovno skupščino. Alain ECIrR pri Stalinu MOSKVA. 16. — Generalisim Stalim je sprejel v navzočnosti zunanjega ministra Andreja Višinskega veleposlanika ZDA, admirala Alana Kirka. Medtem, ko uradni krogi v Washingtonu zatrjujejo, da je- bil Kirkov obisk pri Stalinu zgolj v-ljudnostnega značaja, je pa moskovski tisk posvetil temu dogodku veliko pozornost. Tako objavlja ((Pravda« sicer kratko uradno poročilo o obisku s trikolonskim naslovom. Kirk je na tiskovni konferenci izjavil, da je njegov obisk v Kremlju v zvezi z njegovim prevzemom mesta veleposlanika ZDA v Moskvi, nekateri poročevalci za zatrjujejo, da je Kirk predložil Stalinu osnutek načrta za sovjetsko-ameriško prijateljstvo; toda iz Washingtona zanikajo vest, da bi vlada ZDA predložila ali skušala predložiti nova pogajanja s Sovjetsko zvezo. Bivši kraljevi regenti oksojeni BEOGRAD, 16. — Ljudsko sodišče v Beogradu je danes popoldne izreklo sodbo proti bivšemu regentu dr, Radenku Stankoviču, ki ie bil obsojen na 12 let ječe. Bivši regent Ivo Perovič je bil obsojen na 11 let ječe; bivši dvorni minister Milan Antič je bil obsojen na 15 let ježe, bivši komisar lista ((Novo vreme« novinar Danilo Gregorič pa je bil obsojen na 18 let ječe. , Obtoženci so pred vojno izvajali fašistizacijo Jugoslavije, vodili so jugoslovansko gospodarstvo v popolno podreditev gospodarstvu fašistične Nemčije in so v nasprotju z voljo jugoslovanskega ljudstva spravili Jugoslavijo konec marca 1941 v trojni pakt. Krivda obtožencev je bila dokazana po njihovih delnih izpovedih, po izjavah prič in po pisanih dokumentih, ki so bili prečrtani na procesu. Ce so se poročila poveljnika področja varnostnemu svetu OZN v največjem delu omejila, na prikazovanje stanja tržaškega gospodar, stva, bi pač avtor morcl paziti, da ne po stanejo nekako navadno kazalo vsebine. Sedmo poročilo (za čas od 1.4. do 30.6. t. I.) se namreč mnogo ne razlikuje Od takega «inhaltsverzeichnisa» ali vtableau de matiere», «sommariozr esumma-ry»... Pač malce razširjen je, kjer treba pohvaliti tvrdko «ERP e Co», znanstveno suh pa, kjer kaže kaj obiti ali prenarediti, To naše sedmo «liazalodčrtal, da je vas Plavje že od vsega po* četka injormbirojevske kampanje skoraj popolnoma enotna, ker se zaveda te nujnosti in pa potrebe po povezavi z demokratičnimi italijanskimi delovnimi množicami. V svojih nadaljnjih izvajanjih je prikazal pomen kulture za obrambo slovenstva na našem ozemlju. Primerjal je delo, ki ga opravljajo in-formbirojevci, ter ga ponazoril z občinskim svetom v Miljah, kjer vi po njihovi krivdi niti enega Slovenca. Zaključil je z besedami, da je v enotnosti jamstvo, da bomo prestali težko kominformistično preizkušnjo in vzpostavili na tem ozemlju trajno bratstvo med Slovenci in Italijani. Tov. Laurenti je prikazal, kako poskuša imperializem zadušiti realnost in pravice Slovencev do njihove kulture. Toda Slovenec mora svojo kulturo razvijati, zlasti sedaj po zmagoviti vojni. V demokratičnih Italijanih morajo pri tem najti vso oporo, kajti preteklost se ne sme povrniti in kdor se je boril proti njej, tega tudi ne bo dopustil. Demokratični Italijani in Slovenci morajo prav v tem trenutku, ko izrabljajo zloglasno resolucijo, združiti svoje moči, Tudi tov. Laurenti se je dotaknil tega, kar so kominformisti napravili v MOŠKI PEVSKI ZBOR IZ DOLINE NASTOPA V PLAVJAH, Solidarntist clniat/cct/ za stai/kajoče i/ Toi/ami sliujiti Gasilni ne bo odpustil delavcev Predstavniki delavcev iz tovarne Gaslini so imeli skupno z vodstvom tovarne sestanek v zvezi z napovedjo, (ja- bodo odpustili 174 delavcev, in o zadevi delovnih nagrad. Kar se tiče odpusta delavcev, je vodstvo tovarne sporočilo tovarniškemu odboru, da je g. Pasilas,predsednik osrednjega vodstva iz Genove, že dobil od zasedbenih vojaških oblasti zagotovilo, da delavcev ne bodo odpustili, Vojaška u-prava se je obvezala, da bo sama plačevala stroške za obnovo tovarne. Zaenkrat podjetje Cementfcr zopet obratuje. Kar pa se tiče nagrade za produkcijo, niso v tej zadevi prišli predstavniki do nobenega sklepa, ker gospodarji niso bili naklonjeni zahtevam delavskih predstavnikov. Zato so delavci pooblastili sindikalne organizacije, naj te nadaljujejo razpravljanje o tem vprašanju in določijo za sredo skupni sestanek na Uradu za delo, kjer naj bi se sporazumeli. Delavci montažnega odseka To. varne strojev Sv. Andreja še vedno nadaljujejo stavko zaradi nesramnega dejanja vodstva tovarne, ki je odpustilo z dela dya delavca, ker nista dopustila, da bi nekateri, ki jim delavske svoboščine v tovarni niso po volji, trgali s sten-Časa članke napredne vsebine. Stavkajoči delavci montažnega oddelka uživajo najširše simpatije delavcev ostalih odsekov Tovarne strojev. To solidarnost so najbolje pokazali v tovarni sami, kjer so delavci za stavkajoče zbrali 129.250 lir. Tudi v ladjedelnici Sv. Roka so delayci zbrali za stavkajoče o-koli 30.000 lir. Tovarniški odbor ladjedelnice Sv, Roka je poslal stavkovnemu pdboru resolucijo, v kateri pravi, da izražajo najglobljo solidarnost stavkajočim in jih pozivejo, naj trdnp vodijo začeto borbo, ki je pravična borba delavcev za svoje pravice. Omenjene stavke v montažnem odseku Tovarne strojev se udeležujejo tudi delavci, ki so člani Delavske zbornice. tri pesmi: ga tekmovalca. Končni vrstni red je neslednji: 1) Fontanot Renato; 2) Javornik; 3) Raimondi: 4) Sellier; 5) Rinaldi; 0) Clmoroni; 7) Grio; 8) Moretti Giuseppe; 9) Plocher; 10) Mosetti Gastone itd. Tekma v vztrajni hoji na 5 km, Tu tekma je bila v nedeljo zvečer in je privabila približno 30 tekmovalcev. Zanimivo jc, da je Tržačan Govorčin, ki jg prvak TO v vztrajni hoji to pot prišel peti na cilj jn da sta prvo in drugo mesto zasedla Nabrežinca Fuks in Abram. Ze pred par tedni smo videli nekaj podobnega na Proseku, kjer je bivši dolgoletni prvak Corsi morul prepustiti Bvoje mesto Govorčinu. Zanimanje za to vrsto športa privablja vedno novih moči, ki z vztrajnostjo beležijo uspehe. Na cilj so prišli v sledečem vrstnem redu: 1) Fuks; 2) Abram; 3) Pierobon; 4) Bembi; 5) Govor-čirj; 6) Meneghetti; 7) Tamaro; 8) Meneghetti Livio; 9) Peusin; 10) Cauoci jtd. Nočna služba lekarn Mutua Impiegatl, trg Oberdan 2, tel. 6120; Lloyd. ul. delROrologio 6, tel. 0747; Zeleni križ, ul. Sette-fontane 39, tel. 90-857: Rovis. Goldonijev trg 8, tel. 8009. — Haraba-glia v Barkovljah, tel. 57-28 in Ni-coli v Skednju, tel. 93245, imata stalno nočno službo. ................„...............nun,,,,. ......................................................... n.................................m.......................mu.,,,,,,, m,. vali, kakor bi igrali glupci v are- z------------------------------- ftlFB 'IV- '"'-7H1TITI zbra' T “I*! T'- T' n _______• nf. UTTr S—^ i H 1 ctI i' “ “ SPISAL IIUJTRIRA M. KAMBIČ 32 Radovan se Je ie opil. Kričal Je in prepeval pa držal neprenehoma vrč v rokah. »Moj sinko, hej, moj sinko, s kamnom ubiješ tega ptiča, miže, opolnoči — hej, moj sinko! Pij, Iztok, pij, pijan ga zadeneš#. Smejali in krohotali so se vsi razni bojevniki, ki so se zbrali pod katismo, da bi se udeležili tekme. Iztok se ni smejal. Zama-mil ga Je hipodrom. Njegove ustnice so bile vroče, pa se ni dotaknil pijače. Videl Je Upravdo, videl Teodoro, blesk in sijaj, razsipanje, divje tolpe in mehkužne Bizantince. In pomislil Je na svojo moč, pomislil na svoj narod In na vse narode, ki Jih kuje v verige to mesto. In sramoval se je, da zmagujejo narode taki cesarji, da Jim vlada tako mehkužno mesto. In rotil se Je na Peruna, če osta- ne živ, da ne bo Bizanc nikdar vkoval v verige svobodnih Slo-venov. Dolgo so bučale trombe, preden so prebučale hrup in krik v hipodromu. Juotinijan se Je vračal z dvorom. Teodori zmagovalki je dal belo rutico, da bi dala znamenje za začetek tekme ona Strelcem so bili na voljo konji iz carskega hleva. Drug za drugim so dirjali krog mete, streljali v kragulja, puščice so predirale škrlatno streho, pa kragulj je « srepim pogledom motril preganjalce in tekmece. Bočil Je vrat, po-trepaval s kreljutmi, se umaknil marsikateri strelicl, a ostal nedotaknjen. Med ljudstvom se Je razlegal smeh, doneli so dovtipi na razne strelce, rogali so se jim, metali vanje dateljne, oranže in se zaba- »Poslednji!# je zopet sporočil Epafrodit po Melhioru. »Poslednji bodi Iztok!# Vrsta lokostrelcev se je praznila. Mnogi so odstopili, zlasti tisti v lepih oklepkih palatinske vojske. Zbali so se poroge-Edini Azbad je zdržal. Zbral Je vse moči, da je ostal miren. Mislil je na Ireno, ki jo je ljubil z nedopovedno strastjo. Danes Ji hoče pokloniti slavo zmagovalca. Upal je trdno. Ozrl se Je večkrat na katismo, toda Irene ni zazrl. Sedela Je skrita, tiha. Ni se smejala, ni gledala. Njeno srce Je klečalo pred oltarjem in prosilo Krista. naj Ji prizanese, naj Azbad ne zmaga. Le nekaj tekmecev je še čakalo Tedaj Azbad ni mogel več strpeti. Naj se odloči! Zataknil si je tri puščice, vzel lok in zasedel konja, katerega še nihče drug ni jezdil. Dolge tedne se je uril na njem. Ko se je pojavil izpod katisme, je nastala nenadoma tihota. Nanj in zoper njega je bilo stavljeno mnogo denarja. Jezdil Je počasi krog spine, pozdravljal na levo in desno, se priklonil pod katismo, se še en-krat ozrl po Ireni, zaman, Nato le zdirjal. Zletela Je prva »treli-ca, kragulj je jezno zapihal. Prijezdil je drugič, strelica Je prhnila tikom glave, hipodrom ga Je pozdravil. In jezdil je tretjič naokoli. Srce se mu je razburilo, roka se mu je tresla. Vendar Je iV-ifV.-tft pet se je napela tetiva, zazvenela, puščica je bila izborno izstreljena, a v istem trenutku je kragulj zafrfotal, odskočil, kolikor je dala verižica, in puščica je zadela ob perut ter izbila iz nje pero, ki je v vrtincu priplavalo na pesek. In tedaj Je nastal vihar. Ves hipo-' drom se Je razdelil v dva tabora: polovica je kričala, da Je Azbad ptiča zadel, polovica je oporekala, zadel da je le pero, ptič še sedi in jezno gleda za Azbadora. Tisti, ki so stavili nanj, so trdili, da je stava dobljena, oni, ki so stavili zoper, so kričali, da ni. Nastali so trenutki tolikega viharja, da bi se bil hipodrom iz-premenil v bo) tlsočev in bi bila kri preplula areno, da ni Uprav-da dal znamenja s trombami. Kot sodnik in najvišji pravnik je razsodil: »Azbad je zadel in ni, Ce ga nihče ne zmaga, bo odlikovan. Stave pa stoje; če ga nihče ne prekosi, so stave nanj dobljene, sicer izgubljene!#. Zopet so trombe naznanile novo tekmo. Azbad se je bal. Hitro je velel ponuditi velike vsote vsem ostalim tekmecem, da bi se umaknili. Večina Je denar sprejela, le Iztok In dva Tračana sta odklonila. Azbad Je šel sam do njih. Srečalo se Je ponosno oko svobodnega Slovena z lokavim, ničemur-nlm bleskom Bizantinca. NIC ni odgovoril Iztok, govoril Je pogled: »Naprodaj nismo Sloveni nikdar!# (Nadaljevanje sledi) EXCELSIOR. 16.30: »Cas se je ustavil« R. Milland, C. Langhton, M. 0’Sullivan. FILODRAMMATJCO, 16: »Mestne ulice« B. Lancaster, e. Scott. ITALIA. 16: »Poroka je zasebna stvar«, Lapa Turner, John Hodjak ALABARDA. 15.30; «BOuntyjev) ne pok omečil) Clark? Gable. IMPERO. 16: «Tolovaji» Alan Lad-d, Dorothy Lamour. VIALE. 16: »Škandal na dvoru« Lubitsch. NOVO CINE. 16: »Grad Dragonwyck» Geen Tierney. GARIBALDI. 16, na prostem ob 21.30: «Sporočilo Garcii« Wallar.e Bery, Barbara Stanwych. MASSIMO. 16: »Ljubimci brez upanja«. ARMONIA. 15.30: »Iskalci zlata#, M. Dietrich, R. Scott, J. Wayne. IDEALE. 16: «Tarzan in sirene« J. VVeissmueller, L. Christian. MARCONI. 16, na prostem ob 20.30; »Tatovi koles«. KINO OB MORJU. 17: »Zadnja postaja morilcev«. VITTOHIA- 16:, na prostem ob 20.15: »Proti neznanemu« p. Durbln, ORAD SV. JUSTA. 21: »Chango« Charles Colurn, G!nny Simms. AUSONIA. Športna prireditev. KINO V LJUDSKEM VRTU. 21: »Gospa iz Tropskega pasu« Hedy La-marr. Robert Taylor. SKOLJET. - na prostem Ob 20.45: «Mehikanska serenada«. GOSTILNA BROCCHETTA . na prostem ob 20.45; «Oswienczim Au* schvvitz) in kolesarska dirka »Okrog Tržaškega«. KINO NA OPČINAH. 16: na prostem ob 20; «Margerlta Gauthicr«. t Po Kratki in mučni je umrla s Ana Piščanc Pogreb bo danes 17. t, in- jjl iz stanovanja v ul. Moreri samo da pokažejo U is vazn°st in korist tega de- skupnost. Vaščanom Glema, Boršta in Laborja gre vsa hvala za njihov trud, posebno pa za odločnost, s katero so se oprijeli dela .Nobenega ni namreč bilo, ki bi odklonil prostovoljno delo, čeprav sp imeli ogromno delo na polju- Naša vas pa je napredovala tudi v prosvetnem pogledu, Ker smo po osvoboditvi dobili slovensko šolo, smo prišli do tega, da se učijo tudi starejši ljudje naš jezik in v ta namen mnogo črtajo slovenske liste, kar nam v dobi fašističnega režima seveda ni bilo dovoljeno. Kakor vam je znano, leži Glem v hribih, oddaljen okoli 14 um od mesta .V času Italije smo morali nositi tudi na rami sadje in pridelke ha trg v Koper. Danes- to ni več potrebno, ker smo ustanovili kmečko nabavno prodajno zadrugo, ki nam odkupuje vse pridelke, tudi po vezani ceni. Ta postopek olajša seveda kmetu delo jn mu prihrani trpljenje. Istočasno ga je rešil gospodarskega suženj- stva in odvisnosti od zasebnih trgovcev, Naša zadruga pa prodaja vse nakupljene pridelke in sadje Fruk-tusu v Koper. Seveda imata tudi zadrugi za prevoz blaga težkoče, ker pot od Babičev v Boršt, po kateri prevažamo pridelke v Koper, še ni dokončana. Cesta je sicer mnogo boljša od lani jn bi bila letos že končana, če bi imeli dovolj delovne sile. Zato nosijo odgovornost zjasti tisti delavci, ki dajejo svoje sposobnosti in delovno silo raje coni A, namesto da bi jo dali na razpolago raje domačim krajem- S tem delajo škodo našemu gospodarstvu, v Trstu pa odjedajo kruh tamkajšnim brezposelnim tovarišem -Po drugi strani (mamo nekaj špekulantov, ki niso nikjer zadovoljni in gledajo samo na to, da bi živeli na račun delovnega ljudstva. J- K- 1 V ! Sestanek krajevnih tajnic ASIZZ I V četrtek 11. avgusta je bil v | Bujah sestanek krajevnih tajnic AS12Z, katerega se je udeležilo 19 tovarišic, j Uvodoma so razpravljale o po-i litičnejn položaju v svetu in doma ter so obsodile razbijaško delo vi-dalijevih frakcionašev. Medtem ko Vidalijevci bevskajo za plotom ter skušajo skupno s krajevno, sicer maloštevilno reakcijo zadržati polet našega gibanja, so ravno žene na vseh poljih izredno aktivne. Tako so zbrane tajnice ASI2,Z razpravljale zlasti o nalogah, ki jih je treba izvesti v bližnji bodočnosti: Sklenile so, da se do pričetka šolskega leta odprejo otroški vrtci v bujskem okraju v sledečih krojih: Bujah samih, Umagu in Novem gradu. Nadalje bo sedaj vsaka tajnica ženske organizacije v vasi pobrala članarino in z odstotki, ki ostanejo bazi, takoj nakupila darove za potrebne matere in otroke- Pri splošni diskusiji so se zbrane tajnice ustavile pri delovanju tistih Žen, ki obrekujejo naše oblasti, da jim ne dajo živilskih nakaznic, pri čemer seveda molčijo, da delajo nekateri njihovi možje v Trstu, drugi zopet pohajkujejo in mislijo, da bodo priklicali stare čase, ko so izkoriščali kroetsko-delavsko ljudstvo. Vse zborovalke so bile edine v tem, da je treba še bolj pospešiti delo za skupnost, da dosežejo s tem čimprcj boljše življenjske pogoje. C. M. Olrol vrta v Mi in naše lene Včeraj popoldne je bil sestanek AF2 v Izoli. Udeležba je bila polnoštevilna. Na tem sestanku so razpravljale žene o otroškem vrtcu, Vesele so, da skrbijo za njihove otroke pridne tovarišice, ki jih vzgajajo in negujejo vse drugače, kot nekdanje nune, Zanimivo je, da so matere, ko so zvedele, da lročejo otroške vrtnarice na sicer zasluženi dopust, prosile, naj tega ne storijo, ker si ne želijo, da bi vzgojo otrok prevzele morda zopet nune, Naše matere so izvolile posebno komisijo, ki bo imela nalogo skrbeti za red v vrtcu, Uredile so jedilnico in V ta namen nabavile ležalne stole, gugalnice In preskrbele otrokom nove oblekce za sprehode. Tov, Menls, tajnica ASI2Z, si mnogo prizadeva za čim udobnejšo opremo vrtca, zaradi česar zaslužil vse priznanje, C. M. Zvezda-Izola 3-0, (15-12); Jadran-Partizan 2-1, (16-16), (15-12), (6-15); Bančmki-Prosvetarji 3-0, (15-3), (15-7, (6-15), LESTVICA: 1,) Bančniki igrali 4 tekme, točk 10, 2.) Jadran 3 tekme točk 7, 3.) Partizan 4 tek,me, točk 6, 4.) Edi-lit 3 tekme točk 5, 5.) Zvezda 3 tekme točk 5, 6.) Izola 4 tekme 2 točki, 7.) Prosvetarji 3 tekme 1 točka. * » * V soboto 20. avgusta bodo na igrišču v pristanišču Kopra ob 16 sledeče tekme: Zvezda-Prosvetarjr, Jadran-Izola, Partizan-Edilit. ASIŽZ iz Kopra obiskala srbske pionirje V četrtek H. avgusta je delegacija žena iz Kopra obiskala in obdarila srbske pionirje, ki so na letovanju v počitniškah kolonijah v Kopru. 2ene so pozdravile pionirje v srbskem jeziku ter se z njimi tudi razgovsrjale, Srbski otroci so naše žene presenitili in ganili z zanimivim sporedom. Ob prisrčnem slovesu so naše žene kot skrbne matere naročale pionirjem, naj bo-bo še nadalje tako disciplinirani, pridni in ljubeznivi in naj se zopet vrnejo y naše kraje, C. M. Zaman kričijo, da so žrtve Ljudstvo je zahtevalo odločne ukrepe proti terorističnim elementom Pred nekaj dnevi so naše oblasti aretirale v Bujah nekaj proti-ljudskih elementov; zavoljo tega je reakcija, zlasti v Trstu, zagnala velik krik in vik. Pri te«n je seveda zamolčala pravi razlog teh ukrepov, čemur se rve čudimo, ker zločinec vedno zatrjuje, da je nedolžen. Dejstvo je, da so nekateri teroristični elementi streljali na vojaške straže in nekje zažgali žito. Gospodje okoli istrskega CLN so pač pričakovali, da bodo izzvali kdo ve kakšne korake naše uprave, da bi imeli priliko govoriti in pisati o «krivicah» in ((preganjanjih«. Izzvali so zares veliko ogorčenje ljudskih množic, ki so soglasno izjavile, da kdor strelja na JA, strelja z drugo besedo na samo istrsko ljudstvo, In tako so Istrani na neštetih množičnih zborovanjih odločno zahtevali od oblasti energične ukrepe proti zločincem in vsem tistim, ki stojijo za njimi, Hkrati je izreklo ljudstvo popolno solidarnost in zaupanje v JA, ki je osvobodila to zemljo in ščiti pridobitve narodnp-osvobodilne borbe, Ljudstvo pozna prav dobro hujskače in organizatorje vseli teh rušičev, nekdanji agent Ovre in Ge-stapa, ki je poleg vsega grozil našim mladincem in skrivoma vodil ljudi iz Jugoslavije. Dalje je zaprta prof. Vardabasso Marija iz Buj, katere mož je pobegnil v Trst ig je znan kot fašist, ki se je udeležil pohoda na Rim. Aretiranka, ki ie lastnica 4 do 5 hiš. je tista, katera se je protivila uvedbi novih besedil v zgodovinskih knjigah. V tej družbi sta tudi sodni uradnik Bonetti Ivan in trgovec Milocehi Dominik, oba iz Buj. Enaka uso- ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? da ie doletela znanega fašista Got-tardisa Marijana iz Momjana in Motioo Mateja, prav tako bivšega fašista iz Brtonigle, Fedele Guer-rina, upravitelja premoženja bivšega župana iz Buj in še nekaj drugih. Domačini dobro vedo, da ti ljudje zarnan kričijo, da so žrtve. Se manj se morejo sklicevati na to, da so zaprti, ker so Italijani, Poštenim ljudem se v coni B ne pripeti nič žalega in značilno je, da zločinov in odobrava aretacije. Ta- njihovi lastni sonarodnjaki niso ko so v zaporih Pimsin Ivan iz Ma-1 odobravali stališča imenovanih. DELAJTE IN UČITE SE I &MI M« KUMIBEI) KMU °! J'e bila odprta «Razstava | tiste z manjšim zanimanjem rih J. mjcdi>ie», o katere pripra- opra^j. 2e poročali. Razstava je veli), r, naše upanje in pomeni či«e, j“Predek naše delavske mla-pomembno zlasti v tem 'J10 se ravno mladina pri* 30 h tii s sv°i° sposobnostmi bontd lnain° voljo pripomogla, Celoten v Ltzslcem. okrožju izvedli Saj,j Gospodarski program, I!> in" ha pa n t0 Vsekakor bo ob koncu tega meseca prišlo v naše vasi 28 šivilj, ki bodo skupnosti zelo veliko koristile. Ce pomislimo, kako se učijo naša dekleta šivanja pri mnogih zasebnih šiviljah, kjer morajo opravljati tudi druga dela ter sj pridobijo pravico do šivanja šele drugo leto, spoznamo, kako koristni so krojni in šivalni tečaji. Ljudska oblast si je že d° sedaj iztekla tudi v tem oziru velike zasluge. Ob zaključku tečaja bo priredila uprava razstavo, kjer bodo sodelovala vsa dekleta z lastnimi izdelki. Razstava bo 1. 2. jn 3, septembra v prostorih prenovljenega gledališča v Kopru, kamor vabimo že sedaj vse prebivalstvo, C. M. V prostorni dvorani, l,ljev slika velikih uči- M in Tjj 'tdjeu Lenina, Stali-lli ^l ladje ki^ ra*stavljen lep mo-h radia ' r !? da voditi s P°’nr6' VeliK° del° je napravil tov. , 0 Pozornost vzbuja ko n-; ča in razna kovinasta %|Ukt so sama zase prav lepi kl>., ■ V »on. mnnlarl.. L. — T. II! ••»i . pogledu so se iz* % L ^encj iz tovarne nA^igo v' 4 M *0p). J* r C’,,*1«« prt ženah mnogo lij c *4mpelca», med njimi Ve-■ snd iz Izole, Fornasaro J h So. Lucije, Jerman Pa JfiMra ... K ■p tein pre(Iek kaže oboe H *» mir,^ .m , iz opc- V,e. Kopra itd. !, ilnWedek . kan, nladega zidarja uEdilita» VI f® 1« Colomban Brti- ■ ‘"kt družinski štedilnik, ‘J pri ženah mnogo ob- IFJ ... *«• Izredno so se izkazali tu- t>r ladjedelnice iz Pirana . *«rli j, Kopra, Leo- Siioi se je posta- "oiič iar« »Stila,, til j Emu iz kij n'’^eloni sesalke iz lesa. !*,0Jce ru?*I lePi niso izdelki iz kni , bodočih šivilj. Preciz- ’■ ^“Zelr. t„n,- ---- Ne. ,*ter( 5* tudi razne risbe ^Peli. i, 8,,,o nr popustil v slikarstvu “a ® Oajn ebrtčani, da bodo z vztruj- | ” A 1 dc!° mladine, zlasti si ogleda to razstavo! j1"1 thoiJ 1 vajencem In bodo-,1 Hilt, r°nt Pa kličemo; Delajte S bono,^ ^ako vam bo zagotovit seb •Uspeh! Tako boste ko-i m skupnosti! %ka »>2 Teoai v za Sislm razbijačev in ndgsnr deiancev Delavska zbornica nam sporoča: Poleg paketov ERP, ki jih nalašč darujejo atlantski Američani razbijaškim sindikatom, kot najbolj prepričevalne argumente za sindikalno propagando, so esvobodnis iznašli še bolj enostaven sistem za vpisovanje delavcev v tistih krajih, kjer uživajo večjo dobrohotnost in zainteresirano naklonjenost uprave. V plačilnem ovoju najde delavec člansko izkaznico tako imenovane svobodne zveze in na plači odtrgan znesek za njeno cepo. Vsak mesec mu na isti način pritržejo tudi mesečni prispevek, To se je dogodilo in se dogaja v umobolnici in ne vemo šet če tudi pri drugih upravah, Delavci v prvem trenutku zaidejo v zanko, vendar se pa tem kmalu znajdejo in takrat tudi ta sistem, propade. Pred. stavijo se namreč na Delavski zbornici, ki je edina in prava organizacija, kjer izročijo izkaznico «svo-bodnlhn in zahtevajo izkaznico Delavske zbornice. L septembra 1940 se bo- pričel v Strunjanu trimesečni tečaj za italijanske trgovske pomočnike. Tisti, ki želijo obiskovati tečaj, naj vložijo prošnje najkasneje do 25. avgusta na Istrski okrožni ljudski odbor, personalni odsek, oddelek za strokovno šolstvo, v Kopru. Težka nesreča z avtom v Piranu V noči od sobote na nedeljo ?e je pripetil v piranskem pristanišču žalosten dogodek, pri katerem so zgubili življenje trije tovariši iz Ljubljane, neumorni delavci pri izgradnji socializma: Banpr Jože. Tigic Božo in Marinič Alda. Okoli treh ponoči je od Portoroža pripeljal v Piran avtomobil, v katerem go bile 4 osebe. Avto je pripeljal z veliko naglico ter je zavozil na ovinku pri rotonrii v morje. Enemu potniku je uspelo, da se je pravočasno rešil iz avtomobila in sc g pomočjo ljudi, ki so pritekli rta pomoč, obvaroval gotove smrti. Na žalost ao ostala dva potnika in šofer nesrečno utonili. vi?,'fMa (i? V mesec« Juniju orga-3kl 'T«esečni krojni in »i-c>ela v' Strunjanu. Tečaj (k6*5 'nladink. od katerih so °ht». POsanv v54.Pa nič.' AVTOBUSNA PROGA razstava v Kopru Koper - Portorož in nazaj Avtopodjetje «Adria» je upeljalo avtobusno progo iz Kopra v Portorož in nazaj. Vozni red ob delav nikih je sledeči: Odhod iz Kopra ob: 8.30, 13, 15, in 17,30 url. Odhod iz Portoroža ob: 8.15, 9.30, 14, in 16.30 uri. Vozni red ob nedeljah in praznikih samo na željo pa je ta; Odhod iz Kopra ob 21. uri. Odhod iz Portoroža ob 19.30 uri oezne že nekaj prakse, j, »nc,g:ehk0 ,skrb- — - -Vs® se« t.nau*de’ tako f,-a znajo tČenj| ! obleke jn perilo. Se- 4nie, so’” (iečaja je posvečalo te-L" Hno»-e 0 skrb- Zato S(i se e Vt r ta?9 UČenjl' ^Uini« e’.ki SQ pokazale večje se več naučile, kot IZ SLOVENSKE BENEČIJE Brezje Ni Mio preveč hudo V soboto zvečer je 7QUtni To. mažir. Valentin postavil stol na mizo, da bi zabil žebelj v zid, toda raz njega ie tako nesrečno padel, da se je hudo ranil y glavo in si prizadel še druge poškodbe po raznih delih telesa. Ponesrečenega starčka so še isti večer odpeljali v videmsko bolnico, kjer so zdravniki takoj pp prvem pregledu ugotovili, da si pi napravil nič tako hudega ter da ni v ni-kakšni nevarnosti. Toda kljub temu se bo mora) Tomažin zdraviti dober mesec. ASla Z vodovodom smo uspeli Po mnogih prošnjah in storjenih korakih, sq vendarle prejšnji teden odobrili načrt za postavitev vodovoda v naši vasi. Naše prošnje In zahteve so seveda naletele na ostre kritik«, Nekateri so bili proti temu, da bi občina trosila denar za nepotrebne stvari, Seve da vsi tisti, ki so bili proti temu ne poznajo težkoč, ki jih imaim z vodo v naši vasi, zlasti v dneh suše, ko nas prosijo po vlagi tudi naši vrtovi. Sedaj je načrt za vodovod odobren, ne vemo pa še, kdaj bodo začeli z deli. Pravijo tudi, da bodo pri njih zaposlil; najpotrebnejše brezposelne domačine. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOOORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Razpis družinskega davka v Gorici Progresivna lestvica od 0,5 odst. do 12 odst. celokupnih dohodkov Kdoi našega dijaka podpira, pamapa gradili lepšo bodočnost, našega naroda Goriško županstvo sporoča: V smislu sklepa občinskega od-bora od V. julija 1948, odobrenega od pokrajinskega odbora dne 28. julija 1948, je upeljal v goriški občini družinski davek z veljavnostjo od 1. januarja 1949. Za pobiranje tega davka Veljajo naslednje določbe; 1) Kot eno družino se smatra skupaj živeče sorodnike s skupnim premoženjem. Kot posebne družine se ločijo: a) osebe, ki so same ali živijo pri tujih ljudeh; b) osebe, ki 50 pod varuštvoro, čeprav imajo lastne dohodke; e) osebe pri drugih družinah, ki imajo ločeno premoženje in dohodke. 2) Davek se plačuje v celot; v tisti občini, kjer prebira poglavar družine, 3) Za isto leto se plačuje davek samo V eni občim, Ce sc. med *e' tom davkoplačevalec preseli, plačuje za drugo polovico davek v novi občini. 4) Davek se plačuje od družinskega premoženja, ki ga tvorijo dohodki vseh vrst. Ocenitev se po. služuje vseh možnosti za ugotovitev in računa prj tem tudi na socialni položaj, notranjo opremo itd. 5) žaradi sedanje krize je obdavčljivi dohodek delavcev zmanjšan za 50%, in sicer za dohodke delavcev, državnih, občinskih, pokrajinskih in privatnih uslužbencev. 6) Pri določanju davka je treba upoštevati tudi število družine. Za vsakega člana bo znižam obdavčljiv dohodek za 1/20 do najvišje mere 10,000 lir na osebo. Za davkoplačevalce, ki vzdržujejo najmanj sedem otrok, velja oprostitev za dohodek do 500.000 lir. Za družine z najmanj kot petimi otroki velja poločično znižanje. 7) Najnižn obdavčljiv dohodek v goriški občini je določen na 38.001 liro, 8) Za pobiranje davka je določena postopna lestvica, ki gre od 0,5074 (za dohodek od 38.000 do 40.000) do 1% (za dohodek od 60.000 do 70.000), do 2% (za dohodek od 14.000 do 160,000 in se postopoma povišuje do 12'% za do. hodke preko 1.500.000 lir, 9) Ce se s smrtjo družinskega člana zmanjša družinski dohodek, se sorazmerno zniža družinski davek za prihodnjo polovico leta Vsi družinski poglavarji morajo do 20. septembra t. 1, prijaviti na posebnem obrazcu, ki ga dobijo postopali po zakonu. Z 31. decembrom 1948 je v goriški občini odpravljen dosedanji hišni davek, davek na posle m na glasovirje za vse tiste, ki so podvrženi novemu družinskemu davku. SCINO VERDI. 17: ((Brezimna cesta«, VITTORIA. 17: «Južno od Tahitija«, M. Montez. CENTRALE. 17: »Tajnost sedmih ključev«, J. Terry. MODERNO. 17: dNotre Dame«, C. Laughtorj. EDEN. 17: «Mož džungle«. S kolesom čez most v reko Včeraj so pripeljali v goriško mestno bolnico Brigata Pavia 521etno gospodinjo Godeas Anp iz Vilesa. Zena se je včeraj popoldne namenila na obisk k svoji prijateljici v. bližnjo vas. Odpravila se je s svojim kolesom če v prvih urah po kosilu. Ko je prišla na most, kjer je cesta precej navzdol, je njena teža še povečala brzino njenega vozila. Zena se je najprej tega razveselila, toda nenadoma pa je izgubila ravnotežje in od naglice ni vedela več kje naj prime za zavore in zletela je kar čez most. Padec je bil zelo hud in si je Go-deasova pobila glavo in prizadela tudi precej hude udarce v hrbet. Na pomoč ji je prihitel Zeleni križ. SEJA OBČINSKEGA ODBORA Načrti za nove hiše na Travniku Pretekli petek zvečer se je občinski upravni odbor sestal na izredno nenapovedano sejo, kateri je piedsedoval župan dr. Eernardis-Namen te seje je bil, da se na njej prouči predlog državnega inštituta za gradnjo hiš za državne uslužbence v našem mestu, Predvsem je moral občinski upravni odbor razpravljati o tem, kakšen gradbeni predel naj se določi za izvedbo tega načrta. Po dolgem posvetovanju so se odborniki odločili, da bodo omenjenemu inštitut dali na razpolago za gradnjo uradniških hiš pro-I stor na Travniku, ali bolje zem- ljišče med ulicama Mameli in Ober-dan, ker menijo, da je ta prostor tudi najbolj prikladen za vrsto zgradb, ki jih ima ta inštitut v načrtu m tudi ker se nahaja v sredini mesta. Po tem sklepu se je seja zaključila. V naročju dolomitskih ledenikov Tradicionalen lefni izlel goriških planincev v Dolomife - Vlisi in slike s potovanja Precej gost dež, ki je močil kamione na povratku od Vidma proti Goriei, ni motil goriških dolo-mitarjev, ki so z glasnim prepevanjem dali duška svojemu razpoloženju, Vsa nevšečnosti, ki so neizogibne pri tridnevnem skupnem bivanju več kot 70 ljudi, so bile že pozabljene in ostali so samo lepi spomini, k; jih je bilo dovolj, da bodo lahko tvorili predmet razgovorov in pripovedovanj za prihodnjih nekaj tednov. Pa začnimo od kraja, čeprav bomo podali le bežni obris tega, za kar bi bij poseben mnogo daljši članek, Po dolgih pripravah in še bolj dolgih sejah SPD je bilp končno vse organizirano in urejeno za tridnevni izlet V Dolomite, ki je že lansko leto našel med Goričani tako ugoden odmev. Poleg tega so izleti v to smer tudi stvarna nuj nost, odkar je goriskim planincem zaprta pot v slovenski planinski svet, od katerega nas loči neizprosna državna meja. Z običajno akademsko zamudo, ki jo spoštujejo tudi planinci, zlasti tisti, ki jim je posebno tragična ločitev od gorke postelje v zgodnjih jutranjih urah, so poldobusi v soboto 13. nekaj pred 6. uro zjutraj odbrzeli proti Vidmu ln Tar-Čentu, kjer je bila prva postaja, da smo se založili s kruhom in privezali dušo s krepkim požirkom. Toda Nande in njegovi pribočniki so v občinskem davčnem uradu, svo- j nas kmalu zopet nagnali v naše poje dohodke. Proti kršiteljem bodo [ tujoče zaboje in: Forni spodaj, Forn; zgoraj, preko Smrtnega prelaza, to je našega izleta bila prva lepa faza, ki se je končala na prelazu Mau-ria, kjer je na višini 1295 m razvodje med Ttlmentom ir, dolino Piave. Tu se je že občutila sveža ostrina visokogorskega zraka: vendar ni kvarila veselega razpoloženja izletnikov. Od tu smo zavili po ostrih ovinkih navzdol proti Piavi skozi številne letoviške kraje. Na lev; smo se dotaknili umetnega Auronskega jezera, vendar pa obilica luksuznih hotelov in snob turistov, ki kvarijo čisto gorsko ozračje, piso bili za r.as in zato se nismo ustavili. Tretje počivališče prvega dne je bilo pri Casderuoibe, na planinskem pašniku, Tu nas je že čakal slavni bar «2ri», ki je sredi zelene trate razkazoval svoje dobrine. Tu je tudi izžla prva številka glasila SPD «Goriomiti», ki ga je uredniški odbor sfabriciral pod smrekami. Za nekaj ur smo se potem ustavili pri lepem visokogorskem MI zurinskem jezeru, kjer je zelo lep pogled na gorske velikane naokrog, zlasti na 3205 m visoko ledeniško skupino Sorapis. Cez prelaz Tre Croci (1809 m) smo se pozno popoldne »pustili v slikovito dolino Cor-tine d'Ampezzo, kjer mrgol; luksuznih hotelov in razkošnih vil v vseh mogočih planinskih slogih, ki se kaj slikovito odražajo od Živo-zclenih položnih brežin vsenaokoli. '"""^iiiliiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiu,,,,! luninim,iiMiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiHiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiii' iiiiiniiiiiiiniiililiiliuiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliilliliiiiiiiiiiiimillllllMIlIllIlllllllllllllllliiiliiiliiiiiiiilliliiMillllliiilli JS ... _________ ru?entU n?,,eti>1 ‘ta se znašla v s . j kri!i in mišljenju. li„utirain 5'iravljdjo z roko ter v®nje in konec) TONE MIHEC “Komišjon, ko mišjim it ••• 13030 2 r0k0 teY i«! li’‘di m skozi rbite mno-' da' a obrazih se jim po-utrujeni. Kratek %k >L!Benjain,a*’,n delegatom in že obm Ua ba!k°n. Tu se še - tič; Brnf: L, Qčrazu »ua'Mlom sC pozna » ri si ha?.um!#,;a ginjenost. i*° W !5ejQ •• togota i/T- 0(lTnoru se odpre- 'f>r eHmi bodo , :ast°tnikc, h>c, q/ kon/erjrali. - n° klir. 1 KaCti d ušes dele■ Nlji ,e hahn j* hoMi »Pomni-J^° na slaueruki b'len? ?/UdjtY kr'do in s po-• ZDA in Kana* de so sedele ena do druge nasproti naši. Lc jrancoski delegat, bled in bleziran pariški bankir se je usedel ločeno od vseh. Kakor bi ga sploh ne zanimala usoda tega preprostega ljudstva, cd katerega sž ni mogel obetali koristi. Bobnal je s svinčnikom po mizi ter tu in tam segal za kozarčkom likerja. Zanimiva je bila sestava tujih delegacij, zlasti njihovih tolmačev. Za Anglo-amerikance je bil tolmač «belogardist>, Rus; zg slovenski jezik pa ((boljševik«, bivši ujetnik, ki je zbežal Nemcem iz Trsta ter se prebil skozi Dolino k našim partizanom, kjer s 1 je boril do zmage. Prvi je spregovoril v angleščini predsednik ameriške delegu-cije, Tolmač je takoj prevajal vprašanja na francoski, ruski in italijanski jezik. Sovjetski tolmač je ponovil vprašanja po šanj, ki so vsekakor zanimiva z «slavjenski«. — Evo nekaj vpra-ozirom na razplet primorskega, zlasti tržaškega problema: Predsednik: «Od kod dobivajo mesta Koper, Izola in Piran pitno vodo?« Naš delegat; «lz tžmra reke Rižanes. Predsednik: «Kje pa je to?« Naš delegat: «Mcd Loko, Bezovico in Kubedom». Predsednik gleda v specialko: «To pa je skoro 18 km iz Kopra. Ce bi izvir pripadel Jugoslaviji, potem bi ta mesta lahko ostala brez vode,,. Naj delegat: «Tudi so že esta-la! Kadar smo zvedeli, za časa zadnje vojne, da fašisti v Kopru mučijo ujete partizane ali aktiviste, smo razbili vodovod j« zahtevali, a nam izročijo ujetnike...,,. Predsednik kanadske delegacije: eOd kod pa dobiva tc varna Arrigoni ribe za konserviranje?,, Gino: «Po večini iz južne Istre in iz Dalmacije. Ce bi bili odvisni od domačega ribolova, bi morali zapreti tovarno«. Predsednik sovjetske delegacije: «Kam ste prodajali vaše pridelke pred zasedbo teh krajev po Italiji?« Pribac: «Večinoma v Trst. Kar pa ni mogel konsumirati Trst, je šlo v Ljubljano, Zagreb i, t. d. od koder smo dobavljali zlasti les, prašiče in orodje«. Kanade c: «Al i je res, da so vas fašisti preganjali in zatira• li?» Kacjan: «Poglcjtc te luknjice na mojih licih. Ker sem pridigal v cerkvi v Opatiji v hrvaškem jeziku, me je pred oltarjem prestrelil 18-letni fašist». In tako so se vrstila vprašanja dobre 4 ure. Ljudstvo je potrpežljivo čakalo ves dan, večinoma brez vsake hrane. Hotelo je vsekakor zvedeti sklep konference. — Končno so se odprla vrata. Ljudstvo je bilo v trenutku na nogah in je začelo ponovno manifestirati, Vse je sililo v dvorišče. da bi uganilo, mogoče po obrazih delegatov, kakšen je izid. «Kaj ti par (se zdi), bomo dobili, ali ne?» — so spraševali drug drugega. «lifa kaj česte, da imajo srce od kamna, da se nas ne bojo usmilili« — so odgovarjale žene. Delegati so vstali, pospraviti svoje beležke in se pripravljali na odhod. — Našemu delegatu Pribcu, tedaj predsedniku KLO v Šmarjah, so se vsa postavljena vprašanj 1 nekam zmešala v glavi. Bil je jezen, ker ni mogel napraviti iz vsega neki zaključek, ki bi zadovoljil ljudstvo. Zato me je nalahko dregnil s komolcem in mi zašepetal na uho: uCuj, Tone, ti se bolj razumeš v te de- farje (zadeve). Vprašaj enega od delegatov, kako bo z nami. Mi bomo morali povedati nekaj‘ ljudstvu«. — Obrnil sem se na predsednika kanadske delegacije, ki je še precej obvladal srbo-hrva-ščino in ga vprašal: uGospod predsednik, kako sc vam zdi to razpoloženje našega ljudstva?« — Ta, kot da je pričakoval tako vprašanje, se je vdiplomatsko» nasmejal, prižgal cigareto in izjavil dobesedno: «Prepotovai sem skoro vse evropske države po tej vojni. Iskreno vam povem, da nisem nikjer videl takega navdušenja, take spontane volje enega naroda za ožuvanje svojih, v resnici pridobljenih pravic, kakor tukaj v Istri tn na Primorskem sploh. Mi bomo zvesto tolmačili zahtev: primorskega ljudstva, toda dvomim, da bo Jugoslavija dobila vse, kar zahteva«, — Prijazno se je poslovil in se priključil ostalim delegatom, ki so ravnokar nazdravljali zmagi in — ezavezništvu«. Ko sem to povedal Pribcu, se je ta počesal po glavi in žalostno povedal: uMagari tako ne, toda meni se zdi, da bomo izgubili Trst. Ma tega ne treba povedati nikomur, ker je nevarno. Se znaš, da imajo naši a seboj ekosirje». Bi znal ratat še kak škandal«. Tako preprost kmet Pribac v Šmarjah, l ta 1946. Vsa mednarodna demokratična javnost, zlasti proletariat, spremlja z velikim zanimanjem razplet tržaškega vprašanja, ki ni enostavno. Nastane vprašar..’;, kako bodo ((diplomati« spravili v sklad svečane obljube o ustanovitvi STO-ja in današnje «žongliranje». «Ali so zopet na- vrsti «kravje» kupčije kakor za Koroško? Odločilno besedo imajo tudi tukaj bivši delegati S Z, katere je nosilo na ramah naše ljudstvo in jih posipalo s cvetjem. Zaigrati Zaupanje delovnega in poštenega istrskega ljudstva, bi pomenilo pljuniti pravici v obraz. Sc več, to bi pomenilo pravo izdajstvo principov, zaradi katerih so šli v borbo milijoni antifašistov in na kateri h sloni boljši, bodoči svet. «Komišjon, komišjon!« — so vpile množice našega ljudstva, ':i so prihitele iz Milj, Doline in iz Boršta na avtostrado, da ponovno izpričajo svojo voljo mednarodni komisiji, ki je brzeta proti Trstu. Včrjetno so hoteli slišati tudi mišljenje peščice desperaterjev in razbitih fašističnih tiranov, ki so imeli razumljive razloge, da se niso mogli udeležiti konference v samih Šmarjah... Bčsedo imajo diplomati, toda vsaka rešitev brez sodelovanja našega ljudstva, bo ostala mrtva črka na papirju. Vreme nam 5e bilo naklonjeno in čeprav so Kristalne gore in Tofa-ne svoje nad 3000 m visoke vrhove zavijale v meglo, vendar so nam od časa do čas« razkrile svoje tajnosti ln dovolile pogled nanje, ki je bil posebno veličasten, kadar so sončni žarki za hip poljubili njihove kristalne ledenike. Po akrobatskih zavojih ceste, so nas naši izurjeni vozači prevrgli preko prelaza Falzarego (2117 m) na drugo stran, kjer se nam je pogled odpvl na Marmelado, ki je najvišja skupina Dolomitov. Od ju je Slo zopet po vratolomnih ovinkih v globoko dolino, kjer je skrit med smrekami besnel gorski hudournik, Nekaj slikovitih manjših naselij v tipičnem dolomitskem slogu nam je pomežiknilo tu ln tam na ovinku in v kraju Castello je vrh visoke in popolnoma gladke skale štrlel y zrak ostanek srednjeveškega gradu roparskih vitezov. V Ara-bi pod prelazom Pordoi je bilo določeno, da bomo prenočevali. Tu so se začele prve nezgode. Proti večeru se je namreč šc bolj pooblačilo in začelo je tudi pršiti iz megle. Na visokih prelazih se je zlasti nežni spol precej razmrazil in v»[ smo komaj čakali na krožnik šutaste pašte, o katerem n«m Je govoril program, da nas že čaka v Arabi (1600 m) kjer je zadružni bar «2ri» razprostrl svoje šotore. Ko pa smo se iz doline pod Falzaregom zopet v serpentinah dvignili na 1600 m do Arabe smo videM, da je tudi barov kamionček prišel tja skoraj istočasno z nami, čeprav bi moral biti tam že vsaj tri ure. Toda revež ’e že precej star jn bolehen, pljuča in srce mu slabo delujejo in tako sp je moral na zavitih strminah večkrat ustaviti, da je prišel do sape. Ponekod ga je moral upravnik celo porivati, ker so mu udi (ka-miončku namreč) popolnoma otrpnili. No, pa smo po dveurni zamudi vseeno prišli do šutaste, ki jo je kuhar Bernard v sajastem predpasniku delil v nizki vaški kovačiji, kjer je bila kuhinja in nam za tem’ postregel še s črno kadro, ki je bila v temi še bolj črna. Medtem smo se tudi že ustoličili po raznih senikih in otresli cestni prah pri številnih studencih, kj curljajo na vseh straneh med hišami. Pred večerjo in po njej nam je še Ida s harmoniko pomagala k dobri volji in tako sp se ogreli Pri plesu tudi tisti, ki jih je prej zeblo. Skupaj z nami je bila v izbi tudi vsa domača družina 0d starega očeta z dolgo snežno brado pa do dvelet-nega bosonogega vnučka, ki nj odmaknil oči od harmonike. Stisnili so se na peč, ki je pa malo drugače zgrajena, kot one y našem Posočju, čeprav se tudi tu kurijo od zunaj. Bilo je Je precej čez polnoč, k0 so zadnji goriški vasovalci izginili Po senikih, i .(Se nadaljuje) Dva ponesrečena mladeniča Preteklo soboto zvečer se je na Pevmskem mostu odigrala nenavadna in nevarna igra med malim motorčkom in nekim taksijem, Na malem motorčku se je vozil 18 let stari Furlgn Franc jz ul. Donizetti v smeri proti drevoredu XX. {septembra. Ko je Furlan 5 svojim motorčkom zavil na ovinku proti drevoredu XX. Septembra, mu prihiti nasproti taksi, To je vozače obeh vozil zelo presenetilo. Šofer avtomobila je odločno prejel za kr. milo in hotel zaviti na drugo stran ter preprečiti nesrečo. Toda kljub vsemu naporu je sprednje kolo avtomobila zadelo ob motorček in ga skupno s Furlanijem podrlo na tla. Mladenič je pri padeu trčil z glavo ob cestni tlak in ostal nezavesten. Takoj so ga z taksijem, ki ga je povozil, odpravili v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si 'je pretresel možgane in da je njegovo stanje zelo resno. * * * Istega večera so v mestno bolnico Brigata Pavia pripeljali tud; 18-letnesa Liviia Beforta jz Viles, ki je prav tako bil žrtev prometne nesreče. Okrog 20. ure se je namreč s kolesom vozaril po v«si, ko jo za njim z veliko brzino pridrčal nek avtomobil in ga podrl 11» tla. Pri padcu si je Befort zlomil desno roko in levo nogo ter si malce pretresel tudi možgane. ARETACIJA Na podlagi tiralice, 1U Jo je izdala goriška sodnija, so včeraj organi javne varnosti aretirali 591et- no Simčič Marijo brez stalnega bivališča. Simčičevo so odpeljali v zapor, kjer bo odsedela kazen, ki ji jo je naložila sodnija zaradi tatvine. Vsega skupaj bo morala tam prebiti tri mesece in povrh tega še plačati globo v znesku 3000 lir. ■ • • Zaradi pijančevanja in nespodob- nega vedenja do policije so organi javna varnosti včeraj pridržali ŽOletnega Arnostija Jakoba iz Gorice. V zapor so istega dne odvedli tudi 201etnega Ferrar.tija Antona iz Chieti, ki so ga obmejni stražniki aretirali, ko je nsmeraval brez vsakega dovoljenja preskočiti državno mejo. Avtobusni vozni red GCdjeija Hibi Go v Gorici Gorica - Trst: Odhodi iz Gorice ob 7.30 in 13.30. Qb praznikih 7.30 in 13. Odhodi iz Trsta ob 13. in 19, Ob praznikih ob 12.30 in 19.30. Gorica - Tržič: Odhodi iz Gorice: 8.45, 11.30 in 12.45. Odhodi iz Tržiča ob 7.40 in 17.20. Vožnje ukinjene ob praznikih. Gorica - Palmanova: Odhodi iz Gorice ob 8 in 13,15; ob praznikih ob 13.. Odhodi iz Palmanove ob 6.45 in 12.30; ob praznikih pa 12.45. Tržič - Videm: Odhodi iz Tržiča ob 7. 50 Odhodi iz Vidma ob 12.30. Vožnje ukinjene ob nedeljah. Gorica - Gradež: Odhodi jz Gra-Gradeša ob 6.50, 13.15 in 19; ob praznikih pa ob 7, 12.15 in 19. Odhodi iz Gorice ob 7.30, 13.30 in 19.15; ob praznikih ob 8, 13 in 20.15. Goricg - Čedad: Odhodi iz Čedada ob 8.30 in 13.30; ob praznikih 12.45. Odhodi iz Gorice ob 8 (Krmin), 12.15 in 17; ob praznikih ob 18. Gorica - C er vin jan: Odhodi jz Cervignana ob 6.50, 13 in 18; ob praznikih 12.45. Vzvišena resničnost junakov dela 2* ft oUtnUke- kolbMti 'sitosti Med «poiitemigranti», ki po raznih glasiUh Informbiroja blatijo Jugoslavijo, je tudi Pero Po-pivcda, ki je najprej sebe predstavil kot vojaškega komandanta v Sloveniji, ki ni mogel napredovati, ker so ga baje zapostavljali. To je pisal, da bi prikril svojo, doma splošno znano karakteristiko: nediscipliniran, nemoralen, prepirljiv. Potem je lagal o stavkah v Štorah, Mariboru in v Idriji, nazadnje pa se je pospel do viška laži in obrekovanj, ko je pisal, da delajo naši ljudje na gradiliščih le pod pritiskom in da so tako zaradi čedalje večje apatije civilnih delavcev «morali titovci poslati na avtomobilsko cesto 80.000 vojakov in oficirjev«. Svoje laži in svoja obrekovanja imenuje ube-gli izdajalec «analizo prisilnega dela in odpora proti njemu«, govori pa tud* o sabotaži, čeprav je splošno znana edina sabotaža pri tej veliki delovni akciji, ki so jo izvršili predstavniki ZSSR, ko so onemogočili dobavo že plačanih 80 kilometrov tračnic. Ko trdi obrekovalec, da bodo tudi vojaki na avtomobilski cesti zapadli splošni apatiji, seveda tudi vojaki — graditelji ne molčijo o svojem delu, o naporih in uspehih. O tem pripovedujejo in pišejo preprosto in .iskreno, kakor je to dano samo poštenim ljudem po svobodnem mišljenju in čutenju. Naj sledi nekaj takih vojaških poročil, da se vidi razlika med lažjo in resnico. «Po osmih dnevih dela na tras* je bila naša skupina premeščena v kamnolom «Prvi maj«. To je bilo za nas nekaj novega, kajti namesto dnevnih delovnih nalog, kakor smo jih imeli na trasi, smo dobili dekadni plan. Na sestanku je bil vsak vojak poučen o tem planu in o dnevni nalogi, ki je z njim v zvezi. Skupine so prevzele svoje obveznosti ter začele med seboj tekmovati. V začetku naše delo v kamnolomu ni bilo najbolje, ker ni-smo imeli prave spretnosti pri prevažanju vagončkov. V kratkem pa so si posamezniki in skupine pridobili to spretnost in nastalo je živahno tekmovanje. Prvi dekadni plan smo izvršili 162 odst. Delo v drugem dekadnem pilanu je bilo uspešnejše in plan smo izvršili z 188 odstotki. Tretji dekadni plan smo izvršili z 189.96%. Po preteku enega meseca je ena skupina izvršila svojo nalogo z 211, druga pa z 225%. Vsi grafikoni, table in pregledi so na vidnih mestih, da #vse skupine in vsi člani vidijo rezultate svojega dela in da jih primerjajo z drugimi skupinami, kar dobro vpliva na razmah tekmovanja. Evidenca o delovnem učinku, ki se vodi vsak dan. je potrebna za izpolnitev grafikonov in pregledov. V tretji dekadi meseca julija v grafikonu neke skupine niso bili vneseni delovni učinki treh dni in niso samo člani prizadete skupine, temveč tudi drugi odločno zahtevali, da se to takoj popravi. Svojo mesečno delovno nalogo smo izpolnili že v 17 delovnih dneh in proglašenih je bilo 264 udarnikov .Delali smo v kamnolomu. Sredi julija pa je več dni zaporedoma močno deževalo in hudournik s planine je uničil deset kilometrov proge, po kateri se je prevažalo kamenje .Porušeni so bili vsi motovi, odneseni nasipi, razbita proga pa se na razdaljo nekaj sto metrov sploh nj videla iz nanesenega peska, zemlje in kamenja. Naokrog so ležale zvite tračnice, izruvano drevje, hlodi in drva. Vagoni, ki sta jih hudournik in plaz zajela na progi, so ležali razbiti na dnu nasipa. Na brzojavni poziv so prišli strokovnjaki od uprave gradilišča in pregledali ogromno škodo. Rekli so: Niti v enem mesecu ne more biti proga urejena. Vsi smo se zavedali, kaj to pomeni. Brez kamenja ni avtomobilske ceste. Deset in desettisoči brigadirjev bodo morali počivati brez najvažnejšega materiala. Zato smo sklenili, z vsemi silami popraviti uničeno progo. Eačelo se je zelo težko delo in na pomoč je prišla še ena skupina. Vzdolž proge smo delali na vso moč in tekmovanje je doseglo svoj vrhunec. Vsi smo se zavedali, da povzroča vsaka zamuda zastoj na trasi. Naposled pa smo sporočili upravi gradbišča: Z udarniškim delom smo popravili progo osem dni pred rokcm. Prva lokomotiva bo pripravljena ob 16., prvi transport kamenja pošljemo ob 17. uri. Lokomotiva, okrašena z zelenjem jn zastavami, je čakala na znak, da je proga prosta. Prehod prost. Lokomotiva zažvižga in skupine vojakov-graditeljev jo pozdravljajo z vzkliki; «Hura! Hura!« Ko smo kamenje raztovorili, je rekel kapitan Džakovič: Čeprav smo vedeli, da imamo vojake, ki izvršijo vsako nalogo, smo vendar presenečeni nad vašim novim uspehom. Vsak od vas je samega sebe prekosil. Inženir jz uprave gradilišča pa je dejal: Ko sem videl porušeno progo, nisem mogel verjeti, da bom v tako kratkem času videl na tem mestu to lokomotivo. V svoji tridesetletni tehnični praksi še nisem videl tolikšnega navdušenja za delo in tolike požrtvovalnosti. Hvala vam in ves narod vam bo hvaležen. Pokazali ste vsem, kako znate delati jn kaj se da doseči. Vojaki so z veliko pozornostjo poslušali oba govora in zelo so bili ponosni na svoje delo«. Marsikaj se lahko ponareja in napak predstavlja. Ponarejajo denar, ponarejajo podpise in spise, celo zgodovinske dogodke ponarejajo, zdravi ljudje igrajo bolnike, sleparji poštenjake, a če je na svetu kaj kar se sploh ne da ponarediti in igrati, so to ljubezen, požrtvovalnost in junaštvo pri delu, ki ga tako in podobno iz lastnega nagiba opisujejo vojaki in kar z vsem svojim bistvom izražajo tudi ostali graditelji avtomobiliske ceste, Junaki dela ne morejo biti drugačni kot pristni in resnični in njihova pristnost je vzvišena nad vsako lažjo in vsakim obrekovanjem. KUHARJEVA, KI JE ZA LA-VRENCICEVO (J.) ZASEDLA II. MESTO NA 200 M PRSNO. v OSNOVNA SOLA V KRANJU, KJER PREŽIVLJAJO TRŽAŠKI OTROCI SVOJE POČITNICE. NASMEJANI OTROCI V POČITNIŠKI KOLONIJI V KRANJU SO SE RADE VOLJE FOTOGRAFIRALI V UPANJU, DA JIH BODO NJIHOVE MAMICE CIM PREJ VIDELE V NAŠEM ČASOPISU. TRGO O S P O D AIR S T VQ \ 10 VIN A • INDUSTRIJA • PROMET *> F l N A NChJ: \ PODELJEVANJE OBRTNE Le' Moralna in strokovna kvalifikacija naj odloča! Na zadnji seji upravnega conskega odbora (27. julija) v Trstu so razpravljali tudi o pismu Združenja tržaških obrtnikov, ki govori o načinu reševanja prizivov proti odlokom o izdajanju obrt-nic. Na dnevnem redu je bilo namreč reševanje nekaterih prizivov proti odbitim prošnjam za obrtna dovoljenja. V tej zvezi je bil na seji sklenjeno, da bo conska uprava uporabila v znatni meri eupravnos policijo za poizvedovanje glede umestnosti prošenj za podelitev obrtnice. O podeljevanju obrtnic in zapostavljanju našega življa je «Gospodarstvo» že večkrat izprc-govorilo. Znano je, da nimajo naše stanovske organizacije pri tem nikakšne besede. Uprava tržaške občine je bila doslej v rokah političnih skupin, ki so vse nasprotne gospodarskemu uveljavljanju tržaških Slovencev in poleg tega še iredentistične. Ni si težko misliti, kako je takšna občinska uprava reševala v I. instanci prošnje za obrtna dovoljenja tržaških Slovencev in slovenskih ustanov. Po zadnjih volitvah so stopili v občinski svet tudi predstavniki drugih strank, toda občinski odbor je kljub temu sestavljen iz predstavnikov političnih skupin, ki izvajajo politiko starega kova tržaške liberalne stranke, t. j. politiko, prežeto z duhom narodnostne nestrpnosti in skrajnega italijanskega nacionalizma. Pričakujemo, da bo opozicija v občinskem svetu z vso odločnostjo načela vprašanja podeljevanja obrtnic. Pristojnost občinske uprave v tem vprašanju daje nasprotnikom gospodarskega uveljavljanja Slovencev j n domačega življa sploh v roke ostro politično orožje, ki ga ne sukajo v korist tržaške obnove, temveč predvsem iredentistične akcije. Upamo, da je takšna politika, ki se izvaja s starimi fašističnimi zakoni v nasprotju Z nameni ECA in da ne bo dolgo več uživala opore pri angloame-riški vojaški upravi. Slovensko gospodarstvo je pri tem prav močno prizadeto, ker ga je fašistična vladavina vprav smrtno zadela in se mora danes postavljati na noge popolnoma znova. Pri upravnih oblasteh —-I. in II. instanca so v rokah istih it* SIJAJNA ZMAGA JUGOSLAV JUGOSLAVIJA-ITALIJA 80:72 V PLAVANJU IN WATERPOtU Postavljenih je bilo več državnih rekordov - Tekuii sta se končali neodločeno Tudi reprezentanca Splita je premagala Italijo z rezultatom 70:60 V soboto in nedeljo sta se v Splitu srečali reprezentanci Jugoslavije in Italije v plavanju in waterpolu. Kakor je bilo pričakovati in kakor smo v naši sobotni številki predvidevali, je zmagala jugoslovanska reprezentanca in to z rezultatom, ki ne pušča nobenega dvoma o premoči in veliki vrednosti jugoslovanskih plavalcev. Naše prognoze so se skoraj 100-odstotno izpolnile, razen če izvzamemo nekaj točk 100 m hrbtno in 400 m prosto ženske, o katerih bomo spregovorili spodaj. Na dvoboju tudj niso plavali 15°0 m prosto in štafeto 3x100 mešano moški, kar smo v soboto najavili, zaradi česar je končno število točk niije. Prvi dan se je dvoboj končal neodločeno z rezultatom 38:38 ter se je waterpolo tekma zaključila z neodločenim rezultatom 2:2. Ker smo o prvem dnevu že pisali v naši nedeljski številki, bomo danes zaradi boljšega pregleda objavili samo rezultate prvega dneva, podrobno pa se ustavili pri drugem dnevu. 100 m hrbtno moški: 1) Mas-saria (I.) 1’11”2; 2) Finci (J.) 1’13”3; 3) Kvinc (J.) 1’16”; 4) Cavari (I.) 1’18”7. 100 prosto ženske: 1) Gamac-chio (Slovenka Draguša Finče-va iz Ljubljane) 1’13”; 2) Calli-garis (I.) 1T4”1; 3) Grkinič (J.) 1’17”8; 4) Pelan (J.) 1T9"3. 400 prosto moški: 1) Marijan Stipetič (J.) 4'48”4; 2) Mislav Stipetič (J.) 4’54"4; 3) Manetti (I.) 5’8”8; 4) Guerra (I) 5’9”4. 200 prsno ženske: 1) Lavrenčič (J.) 3’14”8; 2) Kuhar (J.) 3’17”8; 3) Doratti (I.) 3'23”5; 4) Del Ry (I.) 3'26”2. 4 krat 100 m ženskg: 1) Italija 4’59’T; 2) Jugoslavija 5’14”6. Vaterpolo: Jugoslavija : Italija 2 : 2. Prva, točka drugegg dne je bila 400 m prosto ženske. Ze v naših napovedih smo omenili, da bo tu lepa borba, kakor je tudi bila. Mislili smo, da bo za Jugoslavijo plavala tudi Stanojeva, ki je bila med najboljšimi Jugoslovankami na tej progi. Vendar pa je nismo opazili na startu. Po izredno hudi borbi je zmagala Italijanka Calligaris v novem italijanskem rekordu. Tudi Jugoslovanka Grkiničeva, ki je zasedla drugo mesto, je postavila nov jugoslovanski rekord. Tretje mesto je zasedla Italijanka, četrto pa Jugoslovanka. Na drugi točki sporeda 100 m hrbtno ženske smo bili priča najlepši točki večera. Vodila se je ogorčena borba od starta do cilja med Jugoslovanko Pelanovo in Italijanko Flaminijevo, v kateri je za 3 desetinke sekunde zmagala Italijanka. Pelanova je bila namreč nerazpoložena ter je že zaradi slabega starta malo zaostala. Do obrata je Italijanko ujela, vendar pa je zelo slabo obrnila in tako zaostala. Sledila je točka 100 m prosto moški, v kateri sta Jugoslovana Marijan Stipetič in Skanata zmagala v odličnem času 59,8 in 1,00,0. Italijanska plavalca tukaj nista mogla konkurirati Jugoslovanoma, ki sta imela že pri obratu lep naskok. Tudi točka 200 m prosto je bila absolutna domena Jugoslova- llllllllllllllllll|lllllllllll!lllll!l!lll!!l!lil!lllllllllllllllllllllll!llll!lll|llll)lllllll!llilllilllllllllll!ll!ll!!llli!lllllllll!lll!llllll!lll!llll!lllllllllllll!llll!lllllll!llllliilllllll!illllll!llllllllllllllllllll!llllllllll!ll!llllllll!>lllllllllll!llllllll Angelo Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM se CERER MED PLAVANJEM ((METULJČKA«. Italijani se boje "slovanizacije ii 74 Nasprotje, ki na skrivnem razdvaja italijanski nacionalizem v Trstu, hromi tudi njegovo politično dejavnost. Parlamentarna in politična taktika italijanskih nacionalistov na Dunaju, ki sc je, kakor je razumljivo, gibala v legalitarnem okviru, postaja zaradi pozitivnih ali negativnih odnosov politično in ideološko nasprotujočih si struj skoz in skoz manj uspešna. Ko se tržaški liberalci zopet vrnejo v parlament in se osnuje italijanski parlamentarni klub (1897), označijo uradno njegove člane kot ((poslovne ljudi«. Tu ni jnesto, da bi razpravljali o tem, ali so bili njihovi posli v parlamentu dobri ali slabi in ali je bilo njihovo skoraj stalno sodelovanje z vladnimi večinami koristno ali pa škodljivo za italijansko narodnost. Dejstvo je, da delo, ki ga skušajo, vršiti vsaj nekateri od njih, skušajo drugi bodisi na Dunaju bodisi pogosteje v Julijski krajini z odkritim ali prikritim, umestnim ali malenkostnim nasprotovanjem stalno podirati. In to nasprotovanje se kaže bodisi v katastrofični miselnosti tistih italijanskih nacionalistov, ki nočejo italijanske univerze v Trstu, bodisi v odklonilnem stališču tržaškega me.stnega sosveta, ki noče prositi državo za nove italijanske srednje šole. bodisi v strahu, ki je prav pred kratkim prevzel italijanske nacionaliste, cim se je raznesel glas o nekem možnem imenovanju tržaškega župana za senatorja. Kdor živi v Julijski krajini, skoraj vsak dan opazi nešteto različnih znamenj, dejanj in opustitev, ki izvirajo iz te miselnosti, nasprotne oni drugi, ki jo italijanski nacionalisti uradn0 razglašajo. Razume se, da to opaža tudi Avstrija in da se po tem tudi ravna. Domoljubne čustvenosti malega in srednjega meščanstva pa ne izkoriščajo samo visoki sloji. Pri tem izkoriščevanju imajo svoj delež tudi politikanti, in sicer politikanti obeh nasprotujočih si narodnosti. Tako je n. pr. slovenski ali hrvaški advokat lahko — in tudi dejansko je — iskren domoljub, ki se iz najčistejšega narodnega navdušenja zavzema za rešitev in dvig svojih sonarodnjakov. Toda to navdušenje mu latko tudi krasno služi za to, da si ustvari politični položaj ali da si pridobi krog klientov, ki bi ga v režimu narodnostne skupnosti morda ne imel. Danes je patriotična dolžnost vsakega Slovenca in Hrvata, da se v svojih pravnih zadevah obrne na slovanskega advokata v Trstu ali v Pulju. Jutri, ko bi se narodnostna nasprotstva ublažila, bi se utegnil ta čut patriotične dolžnosti zmanjšati. Tudi časnikarstvo, predvsem italijansko, drži v Trstu svoj monopol samo zaradi strankarske nediferencirancsti narodnostnega konflikta v njegovem današnjem obstoju. Ena največjih dvoumnosti tistih italijanskih nacionalističnih skupin, ki jim je na tem, da še nadalje poostrujejo narodnostni konflikt, je strah pred tako imenovano «slovanizacijo», pojmovano v tem smislu, da bi se asimilacijsko razmerje, kakršno je doslej v Julijski krajini prevladovalo, preobrnilo v prid Slovanom, to je, da bi Slovani začeli asimilirati Italijane. Reči moramo, da razlogov za to hipotezo ni videti nikjer, vsaj na današnjem zgodovinskem obzorju ne. Videli smo, kako je bila slovanizacija maloštevilnih obrtnikov, zgubljenih sredi istrskega slovanskega podeželja, le izjemen pojav. Ni pa nikakega sledu o tem, da bi podoben proces zajel širše skupine. V Trstu se mora šele roditi — verjetno pa se ne bo rodil — prvi Italijan, ki bo zrel za slovenizacijo. Celo sinovi slovenskega očeta in italijanske matere so postali često Italijani. Pogostoma je žena Italijanka poitalijančila ali vsaj naredila narodno brezbrižnega moža Slovenca. Včasih so celo otroci slovenskih staršev tisti, ki prinašajo v domačo hišo italijanski jezik, če že ne italijansko narodno zave t. In pri tem je treba poudariti, da se to čudno potujčevanje nadaljuje, čeprav v manjši meri, tudi v takšnem od narodnostne borbe »ogretem okolju, kakršno je današnje. kjer je slovenska narodna zavest zaradi nasilnega italijanskega pritiska v stalni borbeni napetosti. Slovanstvo v Julijski krajini se namreč prav zaradi tega pritiska skuša učvrstiti ne samo proti spontanim vplivom italijanstva, ampak tudi — in v tem je nekaj nenaravnega — proti različnim strankarskim nagibom, ki vrejo tudi v njegovem naročju in čakajo, da se ostrina narodnostne borbe le malo umiri in da se sprostijo. (Nadaljevanje sledi) nov Cer er ja in B.arbierija, med katerima je potekala ostra borba za pryo mesto. Cerer, ki je bil na olimpijskih igrah lani v Londonu peti, je postavil nov jugoslovanski rekord, ki je obenem tudi med najboljšimi v Evropi. Tudi drugi Jugoslovan Barbieri je postavil odličen čas 2,46,9, kar tudj predstavlja čas, ki spada med najboljše v Evropi. Zadnja točka dvoboja je bila štafeta 4x200 m prosto moški, v kateri so Jugoslovani pustili za seboj Italijane za 50 m in postavili nov jugoslovanski rekord 9,00,7, kar je obenem tudi letošnji najboljši čas v Evropi. S tem je bil zaključen plavalni dvoboj, v katerem je Jugoslavija premagala Italijo 80:72, kljub temu da niso bile na sporedu discipline 1500 m prosto moški In štafeti 3x100 m mešano ženske in moški, v katerih bi gotovo zmagali Jugoslovani. Oba dneva je bilo na sporedu tudi nekaj točk izven konkurence, v katerih so tudi dominirali Jugoslovani in v katerih je bilo postavljenih nekaj novih jugoslovanskih in italijanskih rekordov. Tako je na 400 m prsno (metuljček) postavil Barbieri nov jugoslovanski rekord v času 5,51,7 (stari 6,22,0). Drugi rekord je dosegla italijanska štafeta 3x100 mešano moški v času 3,28,7. Jugoslovani so seveda tudi tukaj dosegli boljši čas 3,26,2, kar pa ni jugoslovanski rekord, ki je boljši. Tudi v štefeti 3x100 m ženske so Italijanke dosegle nov italijanski rekord v času 4,14,0, vendar so seveda tudj tukaj Jugoslovanke plavale boljše in sicer v času 4.12,2, kar ni novi je tu- jugoslovanski rekord, ki dj boljši. Rezultati drugega dne: 400 m prosto ženske: 1) Calligaris (I) 5,48,4; 2) Grkinič (J) 5,52,6; 3) Parodi (I) 6,15,8; 4) Polič (J) 6,18,8. 100 m hrbtno ženske: 1) Flami-nio (I) 1,26,5; 2) Pelan (J) 1,26,8; 3) Manasoni (I) 1,29,1; 4) Cipei (J) 1,29,1. 100 m prosto moški: 1) Mari- jan Stipetič (J) 59,8; 2) Skanata obotavljale, motivirati ■ prošnje za obrtno dovoli navedbo enakih razlogov, 1% so jih uporabljali za časa i ma! Tej praksi je treba napraviti konec. Pri PresC,Z nju prošenj mora biti od!°®\ samo moralna in strokovna® lifikacija prosilca. Ta P°Pjl ma zadostuje za zaščito FA valstva pred nevarnostmi )\ nošnje špekulacije, ki jo bolj drugi elementi kakor *l venci. jrstVH (Iz ((Gospodar bitt kju \ H he Vi, tb vc ti Diskusija med francoskimi Silo lijanskimi in švicarskimi o gradnji predora v AlPaF J kako na tromeji, je zakl)'1 A Italijanska in francoska sta sklenili dogovor, po ka pl ^1 bodo prevrtali Mont BlanC‘ ; J tehnični plati bo delo oIs%S ker leže skalne plasti vedi I ^ in je drobljivost ugodna. .,1 Jug, predor bo povezala Cham0"'^ j>( Entrevesom, predor sam N' bo pričel v višini 1200 in bo meril 12 km v g JJeb Obmejni blok sredi predort J m 3600 metrov pod vrhom■ ^ ^ lijanske strani so že izvrta J «, metrov, dela pa napreduie3°, ko, da dnevno prevrtaj0 9 metrov. Cesta v prt 6 metrov široka, za ventilaa skrbelo 8 ventilatorjev 2 600 ks. Računajo, da ho j promet dosegel 110,000 ac 1 jam«11 bilov. Stroške so preračun J 70 milijonov švicarskih frVHk Potrebni kapital bodo P' . le Francija, Italija, že”et,ST^| carski kanton ter skupil nih kapitalistov■ Vrtal”2^.^ bodo trajala dve leti bodo morali tudi številne ne Poti-Nova zveza bo znatno 1 la cestno razdaljo med ‘ j in Milanom. SPLIT - ITALIJA 70:60 i ■ \-iStF ^ K». - 1 ODLIČNA PLAVALCA JUGOSLOVANSKE REPREZENTANCE BRATA STIPETIČ. V ponedeljek zvečer je italijanska plavalna reprezentanca nastopila v Splitu proti domači plavalni in ^vaterpolo reprezentanci. Tudi v tem dvoboju so morali Italijani priznati premoč j jugoslovanski plavalcev in plavalk, ki so premagali Italijane z rezultatom 70:66. VVaterpolo tek- Zmaga atletov „Partizana“ v Parizu Od 14 disciplin so Jugoslovani osvojili 11 prvih mesi RACING 88:54 PARTIZAN Ekipa atletov CDJA Partizana je odnesla na petkovem srečanju s prvakom Francije v atletiki Ra-cing-Clubom prepričljivo zmago z visokim rezultatom 88:54 točkami. Jugoslovanski atleti so po svojih zmagah nad reprezentancama Belgije in Luksemburga zabeležili še en pomemben uspeh. V 14 disciplinah so zasedli Jugoslovani 11 prvih mest. Francoski atleti so zmagali pri teku na 110 m z zaprekami, na 800 in na 3000 m. Tehnični rezultati so naslednji: 100. m; Brnad (Partizan) v ča- su 11,0 sek., 110 m (z zaprekami): Brisson (Racing) — 15,7 selc., 400 m: Sabolovič (Partizan) — 49,2 sekundi. 800 m: Burdin (Racing) — 1:55,8 min. 1500 m: Ceraj (Partizan) 3:57,2 sek. Skok v višino: Dimitrijevič (Partizan) — 185 cm. Krogla: Krupalija (Partizan) — 14,69 m. Kopje: Vujačič (Partizan) — 54,39 m. Kladivo: Gubijan (Partizan) 54,05 m. 3000 m: Mimoun (Racing) 8:37,4 min. Skok v daljavo: Brnad (Partizan) — 6,69 m. Skok ob palici: Samardžič (Partizan) — 3,70 m. Disk: Žerjal (Pai--tizan) — 46,78 m 4x100 m: Partizan — 42,3 sek., Racing — 43,5 sek. ma pa se je končala z zmago gostov 3:2, kljub temu da so Spli-čani igrali boljše in v prvem polčasu že vodili z 2:1. Posamezni rezultati so sledeči: 200 m prosto moški: i) Vidovič (S) 2,14,1; 2) Puhar (S) 2,22,2; 3) Paliaga (I) 2,22,8; 4) Guerra (I) 2,26,8. 200 m prosto zenske: 1) Calligaris (I) 2,42,3; (nov ital. rekord); 2)Grkinič (S) 2,44,8 (nov jugosl. rekord); 3) Parodi (I); 4) Juvančič (S). 100 m hrbtno moški: 1) Mussa-ria (I) 1,10,9; 2) Finci (S) 1,14,6; 3) Kvinc (S). 200 m prsno ženske: 1) Puhar (S) 3,16,1; 2) Marimovič (S) 3,18,8; 3) Del Ry (I) 3,20,2 (nov ital. rekord). 100 m hrbtno ženske: 1) Fla-minio (I) 1,28,2; 2) Manaron (I) 1,29,2; 3) Cipci (S) 1,31. 100 m prosto moški: 1) Skanata (S) 1,00,4; 2) Ilič (S) 1,00,8; 3) Vittori (I) 1,02,3. 100 m prosto ženske: 1) Bcni- ni (I) 1,15,7; 2) Grkinič (S) 1,17; 3) Cigar, (I). 200 m prsno moški: 1) Kuhar (S) 2,48,5; 2) Korpcs (S) 2,52,5; 3) Caponi (I) 2,56,2. 4x50 prosto ženske: 1) Italija; 2) Split. 4x100 prosto moški: 1) Split 4,06.5; 2) Italija 4,09,7 (n°v rekord). gplit !* is5l h ‘h »»ii >!». Italija «Waterpolo: (1:2). Končni rezultat dvoboj3, Italija 70:66. Kakor vidimo. 5P“ I Hi A \ TllcJ0Sl°' .f: sq JurInjiJ J v vseh treh dneh plav^ . kem dokazali, da so od^^M valci ter so porazili zep>iav'l|^ italijanske plavalce in d*'| z rezultatom, ki jasno 0 ko v vrednosti med jU7vjl(>J skimi in italijanskimi so plavalkami. Poleg tega Ftet>\ Jugoslovani z izvrstnim1 Jv ti uvrstili med najboljse., j,ilF . . . »-»vi* ^ pi ter lahko mirno Pi^j. novih mednarodnih sre* ta Nov Hajdukov usPel’ Hajduk-Broken Hill In !;• Broken Hill, 15. avgus^j je splitsk. Hajduk na 8°; v Avstraliji odigral vojo S % tekmo v Broken Hillu } ‘ ! stni reprezentanci in )° rj;0, ■[ gal z visokim rezultatom iti, Tu sedma Hajdukova - ^ ■ prinesla Spličanom v °s uit® /1 mah zavidanja vredno golih 33:10. Semifinale za Davisov „ Avstralija premagal3 s 5:0 zi) Po evropskem fitrati* ,„pi sov pokal, kjer so Ita l^iij*1^ magali Francoze, s° .j. ‘-m časopisi dnevno P° sv' ’£ športne rubrike s sl ,aa)i & A igralcev in jih sPron?. iniC1' hodu v Ameriko s s|jf,,„ je, § v Ameriko gnozami. Za tekmo, k1 čela prejšnji petek 9 5C tu. (K nedeljo, pa ni takšnega zanimanja. k3® M kazal obisk približno oZnpll 800-f (Tl , cev (verjetno avstralskega moštva)' ,0llcS' |fj Italijanska reprezfp J(, j -je zgubila dvoboj * ' ko slabo odrezala (v ctT f1 J\<) aidUU UUlCi"*" ' e l bila komaj tri sete), k c prisodili kateremu ropskemu moštvu — UPRAVA: ULICA K. MANNA it. 29 — Telefonska številka 83-51. imFnNIRTVIV UT-ICA MONTECCHI štev. 6, III. nad. — Telefon stev. 93-808. ....... I S30 12 m od 15-18 tel. 83-51. Cene oglasov; Za vsak mm višine v širini l stolpca: trgovski 40, fmančr.o-upravm 60, osmrtnice 70 tir. OGLASI, od 8.30-12 . za pLRJ Za vsa(< mm Jlr(ne t 5t0lpca za VJe vrjte OE,asov po ,0 Dln Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — podruž.: Gorica, Svetogorska ul. 42, Tel. 749 • Koper, ul. Battisti 30/a, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 280, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B tn 651» FLRJ: 55, 165, •)JU> t,sK* . Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega _ Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z0'2,