Poštnina plačana v gotovini. Stev. 47._V Ljubljani, dne 23. novembra 1921. Leto XXXIV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja v * a k o ■ r e d o ob 5. uri zjutraj. — Cena ma jc 30 K n« leto. -Za inozemstvo 50 K. Posamezne Številke se prodajajo po t K. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inseraU pa; Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulic«. Občni zbor jugoslovanske kmetske zveze. Po dolgem, skoraj poldrugo leto tra-jtjocem prestanku, tekom katerega je »Kmetska zveza« vodila najostrejso borbo za pravice ljudstva, so se 10. nov. zopet sešli zaupniki te najmočnejše slovensko stanovsko - politične organizacije. Velika udeležba, nad 300 zaupnikov vseh okrajnih organizacij, soglasnost v vseh načelnih vprašanjih, bistro pojmovanje c zamotanem poiožaju in zanimiva in živahna debata o bodočih nalogah, so nam jasen dokaz, kako resna in krepka je stanovsko-politična organizacija našega kmetskega prebivalstva. Zborovanja so 60 udeležili tudi poslanci: gg. dr. Korošec, vodja prekmurskih Slovencev župnik Klekl, Brodar, Nemanič, Pušenjak in Stanovnik. Občni zbor je otvoril načelnik JKZ poslanec Brodar, prisrčno je pozdravil udeležence, nakar je podal poročilo naCelstva. Kot načelnik JKZ poročam, da je or-ganizatorično, agitatorično in pisarniško delo JKZ vodilo po navodilih načelstva tajništvo JKZ. Vsled dvojnih volitev v preteklem poslovnem letu, nismo mogli obrniti pozornosti na to, da bi v prvi vrsti poglobili notranje delo v organizaciji. Treba je bilo biti boj, da dosežemo potom JKZ tudi v parlamentu primerno moč. Vsled raznih okoliščin, ki so Vam znane, ni JKZ pri volitvah v konstituanto tako uspela, kakor je bilo po njenem organizatoričnem in agita-toričnem delu pričakovati. Takoj po volitvah se je vršila seja načelstva JKZ, pri kateri so se pomanjkljivosti ugotovile in storili primerni sklepi, da popravimo neuspeh. Pri občinskih volitvah se je organizacija JKZ sijajno obnesla. Seje sem skliceval po potrebi, odborniki so se večinoma sej redno udeleževali. Za prihodnje bo nujno potrebno, da se seje redno vrše vsak mesec in za najnujnejše posle; vem, da JKZ še nima one popolne organizacije, katere se kažejo med kmet-skim ljudstvom pri drugih narodih, n. pr. v Nemčiji, v Belgiji in Holandiji. Zavedati se pa moramo, da smo začeli s motreno stanovsko politično organizacijo kmetskega stanu šele neposredno po razsulu. Razumljivo je tedaj, da nas čaka še mnogo dela, da organizacijo poglobimo ia izpopolnimo. Današnji občni zbor ima tudi to veliko nalogo, da izpopolni gospodar-sko-programatične točke. Tudi v organizatoričnem oziru bomo napravili važne sklepe. Ugotovil bi še to, da je iz načelstva JKZ izšlo mnogo pobude za gospodarsko in zadružno organizacijo kmetskega stanu. Pri načelstvenih sejah je bila 9talna točka dnevnega reda posvetovanje o teh vprašanjih. Tudi v tem oziru bomo napravili na današnjem občnem zboru znaten korak naprej. Nato je g. dr. M o h o r i č podal tajniško poročilo. Omenil je podrobno delo, ki ga Je vršilo tajništvo, poudarjal važnost organizacije, kateri mora vsakdo posvetiti svoje meči in končno naglašal važnost časopisja. V vsaki pošteni hiši mora biti pošten list. Dolžncst zaupnikov je, da za naše liste agi-tirajo in iih naročajo. Omenil je končno razveseljivo dejstvo, da že sedaj število naročnikov raste, kar je jasen dokaz, da ljudstvo spoznava, kje je njegovo mesto. Ljudstvo vidi, da od hujskarij in demago-štva ne more živeti, zato v znatni meri obrača hrbet samostojnežem, ki so ljudstvu obljubovali zlate gradove, pa so v teku enoletno vlade 3 svojim gospodarstvom uničiil vrednoet denarja, povzročili neznosno draginjo, pod katero ječi vse ljudstvo. Poleg tega so s centralistično ustavo, za katero so glasovali, izzvali med hrvatskim in slo.enskim ljudstvom veliko nezadovoljstvo. — GOVOR DR. KOROŠCA. Predsednik je nato podal besedo poslancu dr. Korošcu, ki so ga navzoči burno pozdravili. Naš voditelj je med drugimi izvajal sledeče: Kot načelniku stranke mi je čast vas iskreno pozdraviti, vas, ki boste danes sklepali o bodočem pravcu svoje politike. Ako vam smem v tem oziru dati kakšen nasvet, vam morem dati le enega- Pro6im vas. da erledate in oremotrit« nolitikn sa. dan je vlade in videli boste, da bo dobra tista vaša politika, ki j« baš nasprotna politiki sedanje vlade I Kakšno politiko dela naša vlada? Naša vlada nam je naprtila od zunaj same sovražnike in nasprotnike na vrat. Doma pa vlada tako, da pleme ne zaupa več plemenu, stranka ne stranki in stan ne stanu. Vlada je stvorila splošno nezadovoljstvo v državi in nihče ne ve, kam bo pripeljala taka politika v bodočnosti, ali bo popolnoma skrahirala ali pa je še kja najti možnost rešitve iz sedanjega neznosnega položaja. Taka politika se ne sme delati 1 JKZ hoče zato drugačno politiko. JKZ hoče imeti v prvi vrsti mir in hoče živeti s I svojimi sosedi v prijateljskih, ali vsaj v j znosnih razmerah. Na znotraj pa hočemo svobodo, najširšo svobodo, da ne bo za ; vsakim človekom stal žandarm in nadzoro-j val njegovega političnega in gospodarskega nehanja. Dalje nočemo, da bi se vladalo vse le iz enega središča, kar je le naravna posledica zahteve po politični svo bodi. Mi hočemo ljubezen med stanovi, ki le v ljubezni lahko uspevajo in si le v ljubezni lahko mirno grade stavbo svojo sreče. Tudi v gospodarskem oziru se od sedanje vlade lahko mnogo učimo. Današnja vlada vodi gospodarsko politiko, o kateri ne moremo reči drugega, kakor da je popolnoma brezglava. Vlada hoče n. pr. dvigniti izvoz, da popravi slabo vrednost dinarja. Za izvoz pa je treba rednega prometa in potrebni so vagoni. A kaj je storila vlada? Kavno v najbolj kritičnem trenotku je začela čisto po nepotrebnem prevažati vojake, ki sami kolnejo, ker vidijo, da je njihovo prevažanje popolnoma odveč I (Sledi glasno odobravanje.) Pametna gospodarska politika se mora ozirati v prvi vrsti na produktivne stanove. Kako pa je pri nas? Pri nas je bila obveščena vedno le mala skupina o tem, kaj se dela. O gospodarskih namerah in ukrepih vlade so bili poučeni le maloštevilni belgrajski in zagrebški bankirji. Toda ogromna večina produktivnih stanov pa je tavala v temi. Sedaj pa ne ve ne vlada in ne njeni zaupniki, kako bi zmanjšali ogromne dol-orova. Ako hočeio Donraviti vrednost naše- l1 l& denarja, mora dobiti finančni minister posojilo v tuji valuti. Isaš linanciii minister je v to svrlio res odšel v Loudon. A kako se je pripravil? Najprej je razpisal notranje posojilo. To je bilo izvedeno s tako nesrečno roko, da je popolnoma propadlo. To je biia prva priprava. Druga priprava je bila proračun. Finančni minister je izdelal brez zakonodajnega odbora, brez parlamenta, kar lepo med štirimi stenami proračun, ki izkazuje 2 milijardi delicila. Ali je bilo to treuaV Tik pred poskusom najeti vnanje posojilo? Ce je finančni minister že delal proračun med štirimi stenami, bi bit iuiiKO naredil tudi takega, ki bi izkazoval toliko stroškov, kolikor je dohodkov in potem odšel v London! Sedaj pa imamo vnanje posojilo, nad čegar pogoji 6i vlada puli iase in milo stoka: Kaj bo, kaj bo, če bomo morali te pogoje odouriti? Vi boste danes sklepali tudi o svoji bodoči gospodarski politiki. Bolj kot kdaj veija tudi v teh razrovanih časih, da je dobro urejeno privatno gospodarstvo tudi podlaga in celina dobrega državnega in narodnega gospodarstva. Za okrepitev enega in drugega bo delaia JKZ v svojih organizacijah. Vsi vidimo, da tako, kakor gre sedaj, ne gredaije. Naša glavna moč za oo-novo uničenega gospodarstva tiči predvsem v zadrugah. JKZ bo skušaia razviti in izpopolniti zadružno misel in zadružno organizacijo do najvišje stopinje, kajti zadružništvo je edim solidni prehod iz sedanje slabe v boljšo družbo. V tem oziru nam mora pomagati tudi država. Sedanja vlada pa tega ne more. Zalo povejte glasno vladi, da je to, kar dela sedanja vlada, v vašo škodo. Naš program mora tudi v podrobnosti postati čim jasnejši in naš program naj pove vladi v vsaki zadevi, kaj hočemo. Da se vrnem zopet na prejšnjo misel: V tako vlado, koje politika je nam kvarna in pogubna, mi ne bomo šli. Mi s svojim programom v vladi ne najdemo nam sorodne skupine. Ker pa hočemo svoj jasni program uveijaviti, ne moremo v vlado, kakršna je, ker nočemo nositi ven blata, ki so ga drugi nanesli v hlev. Delaii in razvijali bomo svojo organizacijo tako dolgo, da bomo mogli z izgledi na uspeh svoj program tudi praktično uveljaviti; šele potem bomo prijeli za državno krmilo. GOVOR POSLANCA BRODARJA. V velikih obrisih je orisal položaj po vojni, kc so vse nasprotne stranke navalile na Slovensko ljudsko stranko in ji hotele naprtiti vse zle posledice svetovne vojne. Posebno glasni so bili samostojni. Danes se to maščuje nad njimi. Ljudstvo vidi njih delo v parlamentu in v vladi, ker glasujejo za vse predloge kapitalističnih zaščitnikov in zato jih obsoja in zapušča. Med tem pa so naši poslanci v vseh odborih pridno delovali. Našteval je posamezne slučaje, kjer so naši poslanci dosegli znatne uspehe v korist ljudstva. Poudarjal je končno borbo Slovenske ljudske stranke za udejstvitev socialnega programa. Potrebno je, da se delavstvo reši iz rok izžemalcev in da se mu zasi-gura obstoj. Zato je treba socialno misel širiti, da bo prodrla v sleherno gorsko vas in hišo, ko bomo močni dovolj, da bomo 2* svoj program mogli dosledno izvajati, bomo zbrali vse, ki jim je blagor delavnega in kmetskega ljudstva pri srcu, in dokončali boj proti kapitalizmu. Govoru poslanca Brodarja je sledilo zanimivo poročilo poslanca Pušenjaka o sospodarsko-zadružnih nalogah JKZ. Poudarjal je, da je glavni namen zadrug: 1. Poglobitev in veselje do dela; služiti ljudstvu in ne zaslužiti. 2. Kulturno delo na deželi: boj pijančevanju in zapravljanju, skrb za ljudsko zdravje, povzdiga domače obrti. Omenjal je njih vpliv pri regulaciji cen. UJer je več zadrug, tam je manj špekulantov in manjša draginja. Navaja posamezne vrste zadrug in njih delo: Kreditne zadruge, ki so našega kmeta osvobodile oderuhov; nabavne in produktivne zadruge, njih boj proti draginji potom regulacije cen, njih vpliv na trg in tržne cene in naloga razpečevati monopolne izdelke, strojne zadruge in živinorejske zadruge itd. Po poročilu poslanca Pušenjaka se je začela volitev odbora JKZ. Gosp. Oražem iz Most predlaga sledečo listo: Načelstro: Načelnik- Ivan Brodar, poslanec in posestnik, Hrastje pri Kranju. — i. podnačelnik: Davorin Kranjc, poslanec, Velika Pirešica, p. 2a'ec. — II. 'podnačelnik: Franc Karpe, posestnik, Moste pri Ljubljani. Odborniki: 1. Janez Strein, župan, Kaplja vas pri Komendi. — 2. Jože Miklavc, posestnik, Podmoinik. — 3. Jože Uurgar, iupan, liraše pri Smledniku. — 4. Franc Grebene, posestnik, Dol. Laze pri Ribnici. — 5. Anton Cvenkelj, posetnik, Ljubno pri Pofan Forjan. poses'nik, Me-linci, p. Beltine (Prekmurje). — 5. Frane Bore, pososlnlk, Kamnik. — 6. Ivan Finžgar, iupan, Breznica pri Žirovnici. — 7 Josip Gale, iupan, Trebeljevo pri Litiji. — 8. Anton Ba uk, iupan, DraSiči pri Mellki. — 9 Franc Kabal, posestnik, Gabrijele, pri TržiSču. — 10. Ivan Serbee, iupan, Veliki kamen. — 11. Martin Stabiovnik, iupan, Rečica na Paki. — 12. Alojzij Strmah, posestnik, Šmartno pri Litiji. Ta lista je bila soglasno spreje'a. Poslanec Brodar se zahvali za ponovno izvolitev in obljubi, da bo tudi v bodoče zastavil vse svoje sile v prospeh kmetskega stanu. Po končanih volitvah otvori predsednik JKZ poslanec Brodar debato o političnem položaju, zlasti z ozirom na poročilo poslanca dr. Korošca, Brodarja in Pušenjaka. K besedi se oglasi kot prvi gosp. Bore iz Kamnika, ki je naglašal težavno stališče, ki ga imajo naši poslanci v danih razmerah. Kljub temu so poslanci storili svojo dolžnost v polni meri in zato zaslužijo pohvalo in priznanje. Predlaga sledečo resolucijo: >JKZ izreka danes na svojem občnem zboru svojim poslancem kakor tudi celemu Jugoslovanskemu klubu uajiskrenejšo zahvalo za njihovo odločno zahtevo po takojšnji demobilizaciji. Dalje izreka najstrožjo obsodbo nad brezglavo politiko sedanje vladne večine, ki je upropastila vrednost našega denarja, razbila celo državno gospodarstvo in ni sposobna, da bi odpravila korupcijo v državni upravi. Občni zbor JKZ obsoja najodločneje svobodomiselno šolsko politiko sedanje vlade. Za katoliške otroke zahteva versko šolo. Starše poživlja, da začno proti kul-turnobojni šolski politiki najodločnejši boj. JKZ jih bo v tem boju z vso silo podpirala. Občni zbor JKZ odobrava politiko svojih poslancev, zlasti njihov boj za avtonomijo in nedeljivo Slovenijo in izjavlja, da jih bo z iskrenim sodelovanjem podpiral.« Resolucija je bila soglasno z velikim navdušenjem sprejela. Franc Pire iz Zigmaric govori o Soli. Naglaša potrebo šolske izobrazbe, ugovarja pa prevelikemu številu učiteljskega osooja, s katerim nas je osrečila sedanja vlada, plačevati pa mora večino teh stroškov le kmetski davkoplačevalec. Zahteva pa večje število zdravnikov in živino-zdravnikov, katere naj vlada zadostno plača, da bo tudi revežem omogočena izdatna zdravniška pomoč. Posl. Brodar pojasni, da je vlada imenovala tako veliko število učiteljev bolj iz strankarskih kakor iz stvarnih ozirov. Župnik Bajec opozarja na nevarnost sokolstva v šoli. Učiteljem je tako rekoč ukazano širiti med mladino sokolskega duha, čeprav je sokolstvo samo podružnica prostozidarstva. Zahteva, da politika is šole izgine in to vsaka politika — tudi orlovstvo naj so iz šole odstrani. Te stvari so za odrastle. Za otroke so odgovorni starši, ne pa šolski svet, ki naj jsouk samo nadzoruje. Če naše pritožbe ne bodo pomagale, naj se pa začne boj v celi Sloveniji! Jože Poznič zahteva za Slovenijo Šolsko avtonomijo, da bo ljudstvo, ki plačuje, tudi imelo pravico soodločevati. S tem je bila politična debata zaključena in prične se razprava o zadružništvu. Prvi govornik, g. višji živinozdravnik Cerne opozarja na važnost živinorejskih zadrug, ki edine morejo onemogočiti preveliko napetost med cenami, katere dobiva kmet, in cenami, ki jih plačuje konsu-ment. Predlaga sledečo resolucijo o ustanovitvi živinorejskih zadrug, ki je bila soglasno sprejeta: »Odboru JKZ ae naroča, da naj ustanavlja v okviru »Zadružne zveze« ali druge primerne gospodarske organizacije »Živinorejske zadruge«, katerih prvi namen bi bil skrbeti za redno in dobro vnovče-vanje živine svojih članov. Živinorejske zadruge, ki se bodo ustanovile v ta namen, združijo naj se v skupnem vodstvu ali centrali, katera bo dajala posameznim zadrugam potrebna navodila za prodajo njihove živine, da bo skrbela za kupce po- Kjer takih posojilnic ni, jih je treba ustanoviti in zadružništvo poživiti. Gg. Erjavec in Basaj, zlasti poslednji, sta govorila obširno o velikem pomenu živinoreje za Slovenijo. G. Basaj je še posebno opozarjal na naravnost kričeče razmere v naši živinski trgovini, ki vpijejo po ustanovitvi živinorejskih zadrug, da se preprečijo ogromni dobički izvozničarjev, da kmet pridedo svoje prave cene, s katero bo zadovoljen tudi konsument. Po končani debati zaključi predsednik JKZ sijajno uspeli občni zbor ob 2. uri popoldne in še zahvali še enkrat vsem udeležencem za njihov trud. Boj proti veri. Svobodomiselci, ki so dobili v državi vso oblast v roke, niso samo s tem zadovoljni, da izrabljajo državo v svoje osebne koristi, temveč se z vso resnostjo bore proti katoliški veri Najbolj besni v tem boju so liberalci in njihovi pomagači samostojneži, ki so najbolj silili, da se sprejme svobodomiselna in proticerkvcna ustava. Svobodomiselci boj proti Cerkvi previdno, toda smotreno in nevzdržno nadaljujejo. Gre čisto po francoskem vzorcu: polagoma je treba rušiti kamen za kamenom od katoliške Cerkve, dokler v našem narodu popolnoma ne izrinemo vefe iz duš. Zlasti so se vrgli na šolo. Najprvo so nastavili celo množico svobodomiselnih učiteljev, ter jih samo zato dobro plačali, da so po nižneši hlapci in izvrševalci svobodomiselnih namer. Potem so vpeljali brezversko sokolsko vzgojo, ki že rodi — posebno v Ljubljani svoje sadove: višji šolski svet sam mora sklepati o strogih odredbah proti razuzdanosti mladine, ki se vedno bolj širi. Edini pomoček proti razuzdanosti mladine se zdi svobodomiselcem — policaj. Svobodomiselci pa si z div';aško sokolsko vzgojo sami v najhujši meri goje med ljubljansko mladino razuzdanost, katero potem pobijajo s policaji. Sedaj so slovenski svobodomiselci zopet šli za korak naprej. Višji šolski svet, v katerem sedi večina svobodomiselcev, je v svoji zadnji seji sklenil, da se odpravijo nedeljske šolske maše in verski pouli za tiste otroke, za katere to zahtevajo stariši. Ta sklep pa še mora potrditi višja šolska oblast, torej ministrstvo. Dr. Korošec je takoj poslal na ministrstvo prosvete oster protest, v kaetrem je dokazal, to je sklep višjega šolskega sveta docela nepostaven in zahteva, da se zato ne potrdi. Katoliško ljudstvo pa opozarjamo, da se resno pripravi na odločilen boj, ki ga bo v primernem trenotku na celi črti treba začeti proti svobodomiselnemu divjašt-vu in za versko šolo. V ta namen naj sc po vseh naših društvih in sestankih vrše temeljita predavanja o šolskem vprašanju in pravica starišev in Cerkve do vzgoje, o groznih posledicah brezverske vzgoje za otroke in stariše. Vestnik Županske zveze za Slovenijo. sebno med mesarji in organizirala izvoz, v kolikor bo potreben in dovoljen. Glavni namen teh zadrug naj bo, skrbeti za to, da se izloči kolikor mogoče prekupoeval-stvo pri kupčiji z živino; velikanski dobički, ki se stekajo sedaj v žepe zasebnih prekupčevalcev in prekupčevalnih družb, naj prenehajo in zasluži naj producent kmet, konsument naj pa dobiva blago po primerni nepretirani ceni. Živinorejske zadruge, oziroma centrala teh zadrug, naj skrbi tudi za to, da bo vsak član lahko prodal, oziroma oddal svojo živino takrat, ko mu to najbolj kaže. Velike izgube imajo gospodarji, ker morajo imeti svojo živino v hlevu in jo krmiti v času, ko je že zrela za prodajo. Mnogo krme se potrati, poleg tega pa zgubi žival, posebno po zimi in ob pomanjkanju krme, na teži in na ceni. Za to naj bo glavno delo živinorejskih zadrug, ki se naj ustanove, skrbeti, da se živina njihovih članov odprodaja in oddaja pravočasno, in za ceno, ki bo v skladu z vrednostjo živine in z delom, trudom in stroški, ki jih ima kmet z vzrejo živine. Poleg tega naj bo delo nameravanih zadrug in njihovega skupnega vodstva tudi skrb, da se živali, ki se ponesrečijo in se morajo v sili zaklati, na primernem kraju kolikor mogoče dobro vnovčijo, da se škoda člana zmanjša. To delo vršile bodo zadruge najlažje skupno z zavarovalnicami za živino. Zato naj odbor JKZ in pa živinorejske zadruge skrbe za to, da se prično po posameznih krajih in občinah ustanavljati zavarovalnice za živino, ki naj bodo združene v skupnem vodstvu, s skupno centralo in pozavarovalnico. 0 živinorejskih in mlekarskih zadrugah se jo vnela daljša, vrlo zanimiva in stvarna debata, v katero so posegli zlasti gg. Bore iz Kamnika, dr. Kulovec, župan gg. Bore in dr. Basaj. G. Bore se je oziral v prvi vrsti na mlekarske zadruge in naglašal nujno potrebo njihove obnovitve in sicer tako, da bo kmet v njih odločeval in ne kaka trgovska družba. Omenil je tudi ustanovitev kmetsko industrijskih zadrug, toda le tam, kjer je na razpolago elektrika. Za kmetijske zadruge zahteva kolikor mogoče cene kredit. N Dr. Kulovee naglasa, da le je z vnov-čevanjem živine potom zadrug v malem obsegu že pričelo. Izpopolnila pa se bo ta organizacija, kakor hitro bo na razpolago dovolj strokovno izobraženih in sposobnih ljudi. Isto velja za mlekarstvo, o katerem ne dvomi, da bo kmalu tvorilo enega največjih virov kmetskih dohodkov. Kar se tiče osrednjih zadružnih organizacij, res ni bilo vedno vse, kakor bi lahko bilo, toda danes vlada zopet red in mirno lahko rečemo, da je Gospodarska Zveza re-Sila že s svojo eksistenco nad 1 milijardo denarja slovenskim kmetom. Razvijale pa se bodo naše zadružne centrale toliko lepše, kolikor več bomo imeli ljudi, ki bodo tudi s srcem in z duhom pri stvari. Kar se tiče lcmetsko-industrijskih zadrug, bo naša banka v kratkem stopila na dan s konkretnimi predlogi. Govornik poziva navzoče, naj napno vse sile, da pride v kmetske posojilnice ves kmetski razpoložljivi denar, kar bo le kmetom v korist. Iz seje dne 10. novembra. Na znanje se vzame poročilo tajništva, da so se izvršili vsi sklepi zadnje seje. Organizatorično delo. V večini okrajev Slovenije so ustanovljene okrajne županske zveze. Radi ob-širnosti nekaterih političnih okrajev bo treba ustanoviti podružnice po sodnih okrajih. Živahno delujejo podruž Ični (okrajni) odbori v štajerskem delu Slovenije. Treba pa je, da vsi odbori pospešijo svoje delo od občine do občine, organizirajo člane ih pobero članarino. Z »Domoljubom« se uredi priobčeva-nje zvezinega vestnika tako, da bo obsegala tvarina poseben list, ki se bo la iko izločil in shranil pri županstvih. — Izrekla pa se je splošna želja, da bi županska zveza čimpreje obnovila in jela izdajati svoje nekdanje glasilo »Občinsko Upravo«. — 0 tem se bo sklepalo v prihodnji =oji na podlagi proračuna, ki se se stan dotlej. — Vendar je računiti z velikim deficitom, ki bi se moral pokriti. Zato se je pono.ao stavil predlog, da naj prispeva vsako županstvo po svoji moči s primernim zneskom županski sveži, da se dobi fond za lastno glasilo. (Nekaj občin je mcJ tem že votiralo znesek po 500 K. Op. por.) Z ozirom na dejstvo, da je neko okrai-no glavarstvo zahtevalo od okrajne icom (podružnice), da mora predložiti v po1- je nje pravila, kakor samostojno dr " se ugotovi, da okrajne zveze niso samostojne županske zveze, ampak le podružnice centrale v Ljubljani. — O vsakem sklepu naj torej podružnice poročajo centrali, da ono stori korake in izvrši sklepe, V emislu odborovega sklepa se to objavlja tem potom okrajnim zvezam foo-družnicam), ki naj se v prihodnje tudi ravnajo po tem. Županski tečaji. V prihodnjih treh mesecih bo v glavnih središčih po sklepu odbora petero županskih (enodnevnih) tečajev po načinUj kakor jih je prireial pred vojno b. 3i kranjski deželni odbor. Za bivšo Kranjsko bo radi oddaljenosti Bele Krajine od Ljubljane poseben županski tečaj v Novem mestu. Ti tečaji se nameravajo prirediti v. naslednjih mesecih: v Celju tekom decembra 1921, v Ljubljani in v Mariboru tekom meseca januarja 1922, a v Novem mesta, dalje za Prekmurje pa tekom februarja 1922. Izrekla se je želja, da bi se priredili ti shodi tudi ,šarže«.) Poudarjalo se je dalje, da naj se od županov ne zahteva, da bodo priganjači za vojaške obvezance, in tudi ne zahteva, da bi te za ušesa vlačili k vojaškemu službovanju, Županska zveza naj obvesti pristojna mesta, da naj vojaški krogi ne zbijajo šal, n. pr. župan je določil, da moraš dati konja i. tir., kakor se je to godilo pri zadnjem vpoklicu vojaštva in živali. — Pri glasovanju se je sklenilo, da se ne zahteva, da bi se vojaški posli odvzeli občinam. Združevanje občin. Načelnik Stanovnik poudarja, da je v tem vprašanju treba razmotrivati, ker je bolje, da odločamo o njem sami, nogo jI-grajska vlada. — Pri debati pa sc je pokazalo, da stoie vsi nasproti stališču o na ne-ravanem združevanju občin, ter se je ta misel odločno pobijala. Iz dotičnih izvajanj povzamemo nekaj misli: Stvar ie najvažnejša, kajti kakor hitro l>o načeto to vprašanje, bo na površju takoj tudi vprašanje občinskih tajnikov. Majhne občine pa res niso ideal. Toda spoštujmo mnenje dr. Kreka, ki je dejal: Spoštujmo zgodovino malih občini Združevanje malih občin za opravljanje skupnih poslov je mogoče že sedaj po občinskem redu. Zato naj se ne drega v to sršenovo gnezdo. Razni govorniki so se izjavili soglasno proti združevanju. Sklene se, da naj se pripravi za prihodnjo sejo referat o občinskih tajnikih. Nač. Stanovnik resumira misli iz debate ter pripomni: Občine, ki se hočejo združiti, naj se združijo po želji ljudstva in po načelu avtonomije. — Diktira naj se pa združenje ne I — A za nas je najnujnejše, in na to delajmo, da se naša organizacija docela izvede. Sprejmeta se nastopna dva predloga: 1. V vsaki važni stvari, tičoči se občin, naj se najprej vpraša za mnenje županska zveza. 2. Proti nameravani združitvi se vloži soglasen protest Oboje se prijavi prizadeti državni oblasti. ... Slučajnosti. > Na vprašanje nekega župana, kaj je s plačilom od strani vojaške uprave za konje, ki so bili odvzeti že leta 1919., pojasni poslanec Brodar, da je o tem že dvakrat interpeliral, a na drugo interpelacijo ni dobil niti odgovora. Minister pravi, da bodo plačevali takrat, ko bodo plačevali tudi srbskemu seljaku. (Pa menda vendar ne o svetem nikoii? Op. por.) Poslanec Brodar je opoziril na to, da je živino vzela naša država in na sovražna, da je torej dolžnost naše vlade poravnati, kar je napravila. Poslanec pa si ne obeta mnogo uspeha, ker se bodo v Belgradu na vsako zahtevo le smejali. Nadaljni predlog se glasi, da naj se zahteva ^onitev živine pri oddaji. Sproži se tudi vprašanje občinskih tiskovin, ki naj se pregledajo, po potrebi preurede ali nanovo sestavijo in pote: za-lože p .d vodstvom županske zveze. Končno razpravlja zadnji govornik o deležih, ki jih imajo dobiti občine od davščine na vr dnostni prirastek, a jih za preteklo leto še niso prejele. Glasom informacij je dotični denar bil porabljen od delegacije ministrstva financ. Kdo je temu Bohinjcem! Minulo je že 11 let, odkar se je začelo v Bohinju jasniti glede domače bohinjske., goveje pasme. Bohinjci so uvideli, da bode vpelevanje tuje pincgavske ali celo simo-dolske krvi, z močnimi kostmi, lepo zunanjostjo toda slabo mlečnostjo rodilo silno gc podarsko zlo. Tudi naši strokovnjaki so priznali zmote in so bili istega mnenja. Bohinj je izrazito planinska pokrajina z razvitim mlekarstvom in sirarstvom. Ima ali bolje rečeno, imel je, svojo bohinjsko govejo pasmo tropične zunanjosti. Pred 50 leti v Bohinju še ni bilo kaj cikaste goveje živine. V čredah se je pasla domača plemenska goved ruše barve in enobarvna. Bohinjska goved je izredno gibčna in živahna, finih kosti, kratke svitle dlake, bur-kljasto krivih rog, lepe kratke čez čelo široke glave z velikim lasenim čopom med rogovoma. Oči so velike, živahne, smrček črn, vrat brez podvtatka, kratke zastavne noge s parklji kakor iz kremena, križ je primeroma zelo pobit, rep dolg in useden. To je planinska žival od nog do glave kakor nalašč ustvarjena za visoke, skalnate in razdrapane bohinjske planine. Kar pa je r tjvečja vrlina te pasme, so krave v primeri z njihovo težo izborne mlekarice tako glede množine kakor tudi kakovosti, to je tolščobe v mleku. O tem se je pisalo in vsestransko priznalo že dovolj in je nepotrebno zopet to ponavljati. Stari Bohinjci so imeli zelo v čislih svojo goved, mlekarstvo in sirarstvo je cvetelo; rekli so: mleka je v Bohinju kakor vode. Pa tudi izven Bohinja, na Tolminskem in Goriškem, po Gorenjskem, da celo na Solnograškem so cenili in cenijo še danes bohinjske krave kot najboljše molznice. Pritiskati pa so začeli tudi v Bohinju novi zakoni glede živinoreje. Merodajni možje so žal pozabili, da so prvo in glavno pri odberi plemenske živine "njene dobre kriv? Tukajšnja vlada, ali delegacija ali Belgrad? Enako se omejujejo od strani finančna uprave tudi druge občinske davščine. u je treba zaklicati, da Belgrad nad občinskimi financami nima ničesar govoriti! Seveda je treba občinske priklade utemeljiti. — Tajnik pojasni, da so deleži ibčin od vrednostnega prirastka že davno odmerjeni in bi bili morali biti občinam že davno nakazani. Nato se sklene: Županstva naj takoj urgirajo pri delegaciji ministrstva financ deleže za občine od davščin na vrednostni prirastek. V imenu vseh pa napravi županska zveza splošno urgenco. Poziv vsem občinam! V združenju je moč! Zato takoj vsi v organizacijo županske zveze 1 — Potem ne bo sile, ki bi si upala kaj storiti brez nas in preko nas. — lastnosti, njene vrline, njen donos. Enemu ni ugajal pobit križ, drugemu črn smrček, tretjemu zopet enobarvna jelenova barva. Imeli so sicer mogoče vsi dober namen, ko so vpeljali cikasto pinegavsko ali celo simo-dolsko pleme — toda z močnejšimi kostmi, z drugo dozdevno lepšo zunanjo obliko se je le-prehitro zgubljala mlečnost, skrom nost in prikladnost za visoke gorske, razdrapane planinske pašnike. Tudi nekaterim Bohinjcem je spočetka ugajala lepša oblika pincgavske pasme, saj je splošna človeška slabost, da tuje, nove stvari bolj ceni, kakor preizkušene dobre domače. Sicer je bilo dokaj pametnih in da-lekovidnih mož, ki so kmalu uvideli na pačen smoter tega zboljševanja osobito glede mlekarstva, toda gospodi se to ni dalo nikakor ne dopovedati in tako se je vleklo to mešanje naprej. Ker pa je Bo hinj planinska pokrajina in je goved večinoma na paši in v planini, je nadzorstvo nad biki za gospodo bilo zelo težavno. Zato je poleg usiljenih licenciranih pincgavcev na planini pa tudi doma vedno kak domači bik seveda skrivaj bil se za pleme. Ravno tej okoliščini in trmoglavosti Bohinjcev se imamo zahvaliti, da imamo danes v Bohinju še tako dobro molzno živino, dasiravno večinoma že cikasto, pa vendar v glavnem še tip in lastnosti prvotne bohinjske goveje pasme. Mlekarstvo in sirarstvo je in ostane glavni vir dohodkov in blagostanja Bohinja, zato je pa tudi naša dolžnost, da ohranimo, da zboljšamo našo domačo, za Bohinj nenadomestljivo govejo pasmo. K temu bodete pripomogli v prvi vrsti Bohinjci, ako bodete znali ceniti in gojiti svojo dobro pasmo. Tujci vedo ceniti in kupujejo za drag denar plemensko živino v Bohinju, doma v Bohiniu pa cenimo svojo goved vse premalo in se le malo brigamo za res pravo in smotreno zboljšanje domače goveje pasme. Po pravici moram po* Gospodarski obzornik 0owooooooooooooooaocoooooocxxra vedati, da ml je bilo težko, ko so letos kupovali za Hrvatsko in Črnogoro plemensko bohinjsko živino. Dobro je, da negujejo Bohinjci svoje težke plemenske kobile in žrebeta, toda pomisliti je treba, da je govedoreja za vsakega kmeta, posebno pa še za Bohinjce neprimerno več jega pomena kakor konjereja. Zato ni ravno potrebno, da žro konji seno, deteljo in oves, krave in teleta pa le bolj slaberno kakor pravijo Bohinjci. To so vedno pov-darjali tudi tuji kupci. Toda o tem drugič kaj več. Glavna zahteva pri izberi pasme, pri zboljšanju iste so torej njfij prirojene dobro lastnosti. Važna je seveda tako tudi zunanjost, iz katere naj kupec sklepa, h kateri pasmi da žival pripade. Naši bratje na jugu, Srbi, Hrvatje in Črnogorci, potrebujejo mnogo plemenske živine za njihove večinoma gorate pokrajine, s planinskimi pašniki, potrebujejo utrjeno, zdravo in mlečno goved, potrebujejo rezervar iz katerega bi zajemali plemensko silo za njihovo po vojni uničeno govedorejo. In katera pokrajina v naši državi je po naravi in po njeni dobri res izvirno donu.č: planinski goveji pasmi bolj prikladna za to nego Bohinj? in našim južnim bratom je posebno pri srcu enobarvna goveja živina brez belih peg. lis in marog ter kupujejo lo enobarvno plemensko goved. Prvič torej zato, ker je prvotna bohinjska goveja pasma res dobra, in Bohinj največjega gospodarskega pomena, drugič pa zalo, ker imamo za enobarvno goved najboljše odjemalce v lastni državi, sta dva nujna razloga, ki silita slehernega Bohinjca, da začne resno misliti, kako naj ohrani, kako naj zboljša kar je se ostalo dobrega od nekdanje prvotne bohinjske goveje pasme. Da je po 50 letih tako neamotrenega mešanja v Bohinju še vedno so ohranila v glavnem domača goveja pasma, je najboljši dokaz njene žilavosti in ta pa::ma se mora s pravilno vzgojo, s pravilnim odbiranjem plemenske živine 8e izboljšati. Na to delo torej Bohinjci! Kes skrajni čas je. 11 let je minulo odkar smo uvideli, da je naše domače najboljše, toda storili v teh 11 letih smo bore malo za ohranitev, za zboljšanje naše domače pasme. Res je divjala med te mčasom svetovna vojna in ustavila vsak napredek. Začnimo vsaj sedaj. Skrbno od-biraimo dobre krave, najboljše mlekarice za pleme. Puščajmo teleta ne samo 5 tednov pod kravo, kakor je v Bohinju sploh navada, ampak vsaj še enkrat toliko časa. Glavno skrb in pozornost pa obrnimo na dobre bike-plemenjake, na njihov rod, njihovo melčnost. Biki in njihov rod so največjega pomena in le žal, da se do ^danes še vse premalo , skoro bi rekel, nič ni gledalo na to. Polagoma bodo sicer izginjale pirhe, šeke in cike iz bohinjskih čred hi lopa enobarvna, bohinjska živina se bo zopet pasla po bohinjskih planinah. — Z izboljšanjem domače živine se bo še bolj razvilo mlekarstvo in sirarstvo. — Za plemensko živino pa bodete v domači državi imeli dovolj in dobrih kupcev. — Ne zane-Diarjajmo torej Se dalje naše izborne domače izborne domače goveje pasme in stotima k tem ogku X6ftk x ?yoiem delokrogu tudi svojo dolžnost — Kaj bi vse storili n. pr. Švicarji ako bi imeli tako mlečno pasmo kakor Bohinjci. Z dobro rejo, smotre-nim odbiranjem plemenske živine in reklamo bi jo dvignili do svetovnega ugleda. — ln mi? —C— Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. 14. nov. 18. nov. Denar K v K v ameriški dolar £50 — 295 — avstrijska krona __ - 6 Češkoslovaška krona 3 10 3 15 angleški funt _ _ 1190 — francoski frank _ — 21 20 ilalnanbka lira 9 60 12 50 bolgarski lev 1 hO 1 72 cursKi rubel - 15 - 20 grška drahma _ ■ — -- nemška marka 1 05 1 32 romunski 'ej 2 - 1 95 Sv carski fr.snk -- -- poljska marka -- -- tnažarska krona --— —-- g >Poceni« denar. Po mirovni pogedbi je dolžna Narodna banka vzeti iz p______ta ves državni denar in {.a zamenjati s . vo-jim. Z izdelavo tega denarja Narodne banke se je že začelo in prvi del papirnatega denarja po 10 dinarjev je že potjv. Izdelava jo bila izročena nekemu ameriškemu zavodu po 15 dolarjev za lOOO kosov. Kar je bilo naročenih 50 milijonov kosov (500 milijonov dinarjev), je to stalo 750 IL.Z' dolarjev. Vsa'., bankovec za 10 dinarjev nas torej stane 1 dinar 20 par. Toliko naa stanejo samo 10 dinarski bankovci. Izdelava ostalega denarja ms bo stala še dvakrat tolika V ta znesek pa niso vračunani stroški komisij za prevzet'- denarja v Ameriki. Tako razsipno se gosoo-daril In kdo bo vse to plačid? Mi vsi, ki imamo najmanj! g Za 50 milijonov dinarjev je dala napraviti država papirmtega denarja po četrt dinarja ali po 1 K. CENE. g Cene vina na štajerskem. Na štajerskem so se ne nenadno hitro z.išale cene vinu. Še pred par dnevi je bilo vino liter 20 do 24 kron, plačujejo pa danes prvovrstnega Ljutomerčana po 32 do 36 K, drugovrstno vino po 30 do 32 K, Haložana po 25 do 28 K, v okolici Maribora po 26 do 30 K liter. DAVKI. g Davki naj se povišajo za 100% je predlagal linančni minister dr. Kumanudi, potem ko je poročal, da izkazuje proračun kljub varčevanju nad 5 milijard kron primanjkljaja. Kakšno je to »varčevan e« smo svoj čas že obširno opisali in navedli v nebovpijoča dejstva. Ko bi država zagrabila vse tiste ljudi, ki jo skubijo in goljufajo, bi pokrila primanjkl aje za tri leta naprej. Tako pa se nas Bog usmili. Pri malih luknjah se maši, skozi velike luknje pa kar lije voda v ladjo, pa se trpi. Ravno te dni se zopet odkrivajo novi škandali. Na kongresu zemljoradnikov je član repara-cijske komisi e v Parizu, Demctrovič, povedal, da so člani te komisije goljufali na stotina milijoaoj. Druga tak% čgdna afepa je prodaja 17.000 volov, ki jih je dala Nem-" čija kot vojno odškodnino. Ti voli bi se morali prodati na dražbi. Toda minister Pucelj jih je prodal družbama Promet iz Zagreba in lmpeksu iz L;ubljane, dasi je neki trgovec Hadži Pavlovič ponujal zanje 200.000 dinarjev več. Dalje poroča »Slo-bodna Tribuna«, da nam mora Nemčija dati za odškodnino veliko število konj. Te konje kupujejo Nemci v Jugoslaviji, potem jih vlečejo v Hamburg in tam jih dobro plačana ;ugoslovanska komisija sprejema in sestradane pošilja v Jugoslavijo. — Seveda, če se gode take reči, potem niti 100 odstotkov zvišanih davkov ne bo zadostovalo. g Dohodek na užitnini za mesec c' to-ber znaša v celi državi 1 milijon, 638 tisoč, 990 dinarjev in 42 par. g Povečanje pristojbin in užitnine. Zastopnik finančnega ministra, liberalec dr. Krizman, je predložil parlamentarnemu finančnemu oddelku zakonski načrt o zvišanju vseh mogočih pristojbin in užitnine. Liberalci s samostojneži res dobro skrbe, da pošteno odro našega kmeta, delavca in majhnega obrtnika. PROMET. g Nova strategična železnica v Istri in na Goriškem. Italijani se pripravljajo, da prično čim preje z zgradbo železnice, ki bi šla iz Trsta čez Istro na Reko. Sedaj gre iz Trsta železnica čez Št. Peter, ali LJiom ta železnica ni dovolj. Hočejo zgraditi železnico, ki bi šla zahodno od sedanja železnice. Ker pa trgovski promet med Reko in Trstom niti za to progo ni zadosten, se vidi, da hočejo zgraditi progo iz vojaških vzrokov. Dosedanja proga je Lahom preblizu naše meje, zato hočejo bolj varno progo. Razen tega prično z zgradbo železniške proge iz Sv. Lucije preko Bovca in Predila na Trbiž. Na ta način hočejo zvezah Trst naravnost z Avstrijo. g Promet med našo driavo in Mažat* sko je od 15. novembra zopet odprt. PODJETJA. g Trgovsko in obrtno društvo M Kranjsko se je prostovoljno razšlo. g Cinkarne v Celju država ne misli prodati, kakor se je to poročalo, ampak celo povečati. Stroški za povečanje so preračunani na 15 milijonov kron. g Državna hipotekama banka. Uprava fondov se namerava spremeniti v državno hipotekarno banko. To vprašanje ima sedaj v pretresu zakonodajni odbor. Ta banka naj bi prezvela tudi vsa cerkvena in samostanska imetja. g Podružnico Slovenske eskomptnt banke so odprli v Slovenjgradcu. Ljubljanska kreditna banka je odprla c.ojo podružnico v Kranju. g Nova vrsta motornih plugov. Neka dunajska tvrdka je izdelala novo vrsto majhnih motornih plugov, ki orjejo 70 cm globoko. MoV r, ki ima 12 konjakih sil, se more tudi samostojno uporabljati. Poskusi so se zelo dobro obnesli RAZNO. g Revizija in povrnitev nepravilno razdeljenih posestnv. Komisija, katera je msm> da** 5r vrši revizijo posestev, ki so bila razdeljena na temelju agrarne reforme, je ko " la svoje delo in odvzela vsa posestva, ki so bila nepravilno razdeljena. — Kje je bila ta komisija, iz poročila ni razvidno. Gotcvo pa je, da je pri nas na Slovenskem ni bilo, čeprav bi bila potrebna. g Kratki kmetijslci tečaji. Osješko gospodarsko društvo namerava v letošnji zimi prirediti v Slavoniji 120 tridnevnih kmetijskih tečajev. g Prisilno državno posojilo namerava izvesti Francoska. Po zakonu, ki ga sedaj izdelujejo, bo moral dati vsak državljan Francoske 10 odstotkov od svojega premoženja za posojilo. g Švicarski proračun za 1. 1922. izkazuje primanjkljaj v znesku 106 milijonov, 181 tisoč, 158 frankov. Celje Veletrgovina R. Stermecki poroča, da ji radi velikanskega navala naročil iz cele Jugoslavije ni mogoče kljub dnevnemu obratovanju z vsem osobjem do 11. ure v noč, naročila tako ločno izvršiti, kakor je bila dosedaj navada, ampak po vrsti, kakor naročila dospejo, to je z okoli 14 dni zamude ter prosi cenj. naročnike, da naj ta nepričakovan slučaj upoštevajo in polrpijo ter robo po dospelosti sigurno sprejmejo. Ne more pa kdo od cenj. odjemalcev tako dolgo čakati, naj nc naroči oziroma naročilo odpiše, da ne nastanejo nepotrebni stroški. | Razgled po svetu. Za razorožitev. V Washingtonu v Zjedinjenih državah so ie sestali zastopniki raznih naročov in se posvetujejo, kako bi se omejilo vedno hujše oboroževanje držav, kar stane mnogo denarja in draži vojne strasti. Glavna težkoča je, da nobena država druga drugi ne zaupa in zato ni skoro pričakovati, da bi res prišlo do kakih res koristnih zaključkov. Najbolj se ribata med sabo Amerika in Japonska, katera hoče na škodo Amerike obvladati Tiho morje in vzhodno obalo Azije, ter jo izkoristiti v svoje namene. Zato bi obedve ostali radi močni. Anglija izgovarja potrebo velikega števila bojnih ladij, ki jih ima, s tem, da si mora v slučaju vojske zavarovati reden dovoz živil, zakaj Anglija more samo sedem tednov živeti od lastnega pridelka. Francija pravi, da mora imeti veliko armado zato, ker ima tudi Rusija veliko armade, ki lahko vpade v Nemčijo in na Francosko. Italija hoče tudi svoj prav imeti. — Mi pa vemo, da brezverci ne bodo nikdar mogli ustvariti splošnega miru, ker nimajo vesti in če ni vesti, potem ni država varna pred državo in nobena še tako aveta pogodba ne drži. Temna slika. Bivši italijanski ministrski predsednik Nitti je spisal knjigo z naslovom: Evropa brez miru. Njegovo mnenje je, da so vse mirovne pogodbe nasilne in krivične, potem pravi da fe politika evropskih držav napram Rusiji ena sama vrsta velikih napak. Napoveduje skorajšnji propad mnogo novonastalih držav y. Srednji Evropi in se mu zdi nemogoče, da b« se dosedanje meje v Srednji Evropi še dolgo časa obdržale. Vsa Evropa, pravi bo propadla, če se ne vpostavi gospodarsko ravnotežje, ki ga je vojna tako pretresla. Sirom domovine. OSILNICA. Iz Osilnice ie dobilo uredništvo »Radikala« sledeči dopis: »Vaš list me ie zelo razveselil. Bliža se čas kolin. Za klobase zaviiati bo izvrsten. Samo premalo ga_ ie.« Belimo si Slave, zakai ie dr. Sahvic v Kočevju svoj list krstil »Radikal« in zakai ie svoii stranki dal ime »radikalna stranka«. V latinski šoli se ie naučil, da se Dravi radikalen — korenit. Radikalna stranka hoče torej nekai s korenino »pukati«. V Srbiii so »radikali« »pukali« Turke in Avstriio in so iih tudi »izpukali«. Kai hoče radikalna stranka na Kočevskem »pukati«. ne vemo. Najbrž denar iz žepov siromak av, — Vendar pa smo v Osilnici vsi pripravljeni zapisati se v stranko dr. Saiovica. Zakai koruza ie že oo 13 kron, dr. Saiovic pa nam bo vrnil vse žito — o tem smo uverfeni — ki da nam ie med voisko re-kviriral. V Osilnici smo pretrde glave, da bi dr. Saiovica razumeli, zakai ic nova rad kalna stranka potrebna. On pravi, da zato. ker so ga JDS in SKS čisto polomili. Ali misli, da bo on bol pameten kakor dr. Žeriav?! O ti pregrešna ošabnostl Nova Štifta pri Ribnici. Pred kratkim smo imeli v tukajšnji romarski cerkvi vjvo mašo. katero ie daroval č. g. Jožei Lovšin iz Sušia. Bolezen novomaš-nika ie bila vzrok, da se ie ta slovesnost vršila v pozni ieseni. Čudili smo se. da ie g. novo-mašnik svoio prvo daritev kliub dolg >tra|m bolezni opravil s tako krepkim glasom: to nas napolnjuje z veselo nado, da bode g novomas-nik v kratkem pOp:lnoma okreval in kmalu model stopiti v vrsto delavcev Gospodovih, kar mu vsi iz srca želimo. Krščanska Meznar-ieva hiša ie z niim dala že drugega duhovnika. Niegov brat. slavnostni govornik na novi maši. služi kot kaoelan v St. Vidu nad Liubltano. Bog nam nakloni še mnogo takih slovesnosti! — Slikanje cerkve ie letos zelo napredovalo. Iz dosedai dovršenega se kaže roka slikarieva zelo spretna. Liudem si ke iako ugaiaio. Ko bode delo končano v celoti, b-mo videli, kaii bodo rekli strokovnjaki. — Tudi socialno smo se začeli gibati. Ker imamo do svoiih župnij v Ribnico oziroma v Sodražico uro daleč, smo ustanovili dne 23. oktobra svoie lastno katoL slov, izobraževalno drušlvo. Takoi na ustanovnem občnem zboru ie pristopil} k društvu 42 rednih članov. 1 ustanovni in 1 podporni član. večina mladeničev. vnetih za dobro stvar, za pravi krščanski napredek in za izobrazbo po verskih načelih. Na ustanovnem občnem zboru ie govoril dični naš boriteli katoliške misli g. Franc Terseglav iz Liubliane. o namenu, o potrebi in koristi katoliških izobraž. društev, za kar se mu na tem mestu izreka javna zahvala. Navzoči so sledili krasnemu in vsestransko koristnemu govoru z veliko oazliivostio in zanimanjem, a Se z večjim odobravanjem. Bog dai, da bi se od govornika priporočena katoliška načela izvajala tudi v_ dejanju. Med vsemi, zlasti še med mladeniči, ie veliko navdušenje za društvo; skrbimo za to. da bode navdašenie trajno. Društveni pevski zbor se že iako marljivo vadi v petiu. V Pomladi nameravamo ustanoviti tudi orlovski odsek, ker k temu zaradi oddaljenosti v svoiih lastnih župniiah težko pristopimo. — Blagi mladeniči, le krelko in pogumno n« del 31 Ne boite se žrtev) Temelf vaši katoliški izobrazbi ie pos-tavllen: naj se na tem temeliu srčno in stanovitno uda. dokler ne vzraste iz njega mogočna aUvha. katera u hoda modul narniiti niti najhujši vihnr. ki bi nam žugal od naših nasprotnikov. Začetek ie dober: nadaljevanje bo di še boliše. korist in sad društva sta nam ni ta način zagotovljena. Če tudi se nam je boriti z raznimi zaprekami in težkočami. z dobro voljo in požrtvovalnostio bodemo vse prema* gali. V to nam pomagal Bogi SV. ANA POD LJUBELOM. Zopetna volitev v krajni šolski svet je bil« pretečeno sredo. Za predsednika jo bil sočasno iz-voljenvoljen Jože Jane, posestnik in c>.v,jarski mojster, ki je že dosedaj kazal največ smisla aa šo-io, katero so samostojni mogočneži snia>ruli za pastorko. Njegov namestnik je Peter kicmear posestnik in cerkveni ključar. — Pogorela j« hiša in gospodarsko poslopje posestniku Anlouu Me-gliču po domače Uebuu. Rešili so živino. Zavarovan je bil za vsoto 60.000 K. Škode ima gotovo do par sto tisoč. Kdo je zažgal se ne v«. KOTNIK. Umrl je v 53. leta starosti po dolgi mučni bolezni dne 27. oktobra i L obče spoštovani in povsod priljubljeni Fraice Kaj bit p. d. »Gregorjeve«, posetnik r Zajavomiku št it, obč. Uotaik. Bajni je bil načelnik hranilnice v Motniku, dolgoletni občinski odbornik, predsednik krojnega šolskega sveta in načelnik živinorejske zadruga v Motniku. Bil je mož na svojem mestu, vnet pristaš SLS in nepretrgoma skozi 34 let svest naročnik »Domoljuba«:. Kako je bil pokojni povsod priljubljen, pričal Je njegov pogreb, katerega se. je udeležilo mnogo občinstva od blizu in daleč. DOLE PKI LITIJI. V naši župniji se vedno bolj raze vi ta novo življenje, posebno pri naših fantih. Ko so začeli ob novem letu vsako prvo nedeljo v mesecu moliti večuo uro pred najsvetejšim zakramentom, se je po vsej župniji hitro razširjalo med fanti in dekleti, da bi ne bila farna cerkev prazna ob ne-deljah in praznikih, temveč polna pri večni molitveni uri in krščanskem nauku. Torej dragi fantje in dekleta tukajšnje župnije, prosimo vas vse skupaj, pridite ob nedejah in praznikih v našo cerkev v obilnem številu, da bodemo našega ljubega Uospoda počastili v pre-svetem zakramentu pričujočega. Kako lepo bode, ko se bodemo zbirali v vedno večjem številu in dajali drugim zgled, da bi k nam prišli. Se nekaj vas prosimo fantje, dekleta, žene in možje, da bo vsaka hiša čitala »Domoljub« in »Bogoljub«, kar je zelo potrebno v sedanjih časih. MIRNSKI POPOTNIK. Aoleini, bolezni gospodarijo po dolini; 15 rokev sem na enem vozu videl, peljali bo jih v St Janš v zalogo. Griža in vročinka ste se vzgnes-dili, kaj bo šele spomladi I Društveno življenje j« oživelo; r St Rupertn so imeli kar koncert, dr it- Sod po dolini pa predstave. Na Trebelnem zidajo om, vendar bi ljudem priporočil še več vneme! V Mokronogu se b temu delno pripravljajo, le žal, da ne bo v trgu, ampak na Gori. Hudo vojsk« so imeli v Mokronogu naši in pa liberalci. Z vso sila so se vrgli liberalci na krajni šolski svet, da bi tam se nadalje gospodarili ali bolje rečena, eden bi gospodaril drugi pa kimali. Pa je od-brenkalo! Mi hribovei is St Ruperta in možje od Sv. Trojice smo združeni s vrlimi možmi ii Mokronoga tako volili — da je liberalizem pogorel! Zanimivo je pa bilo gledati volivce I Marsikateri je stopil k volivni posodi v družbi liberalcev, pri ladnji volitvi je bil pa še naši Ljudje mešaj« svoje prepričanje — ker so korita druga! Žalostno! Naša stranka rabi odločne može, ki ne pri* čakujejo nič plačila, ampak gredo r boj ia večne resnice! Lepo je bilo gledati naše odločne uioie! 2ireli hribovci Sentrupertski, živeli odločni katoliški možje iz Mokronoga in Tržišfial Človeku j« kar dobro delo bivati med njimi! Na svidenj«, k« bomo volili v okrajni šolski svet! Ampak še to povem gospodo županu v Mokronogu, — čeprav sem hribovec — da nikoli ne skrije liberalne bar ve! Saj vendar ve, da so liberalci povsod v manjšini, pa jih povsod naprej tlači, povsod imenuj« ▼ komisije; ali je slep ali gluh? Naše srtanke b« morete utajiti, klicali in sahtevali bomo, da snuj povsod zraven! Razumete! »Pogoreto« je klical Bole ia Mokronoga, k» i« odhajal, mož ki j« W 25 Io* P« ■>«»' bil prijatelj g. Lampeta, sedaj pa prari, da je 25 let spat! Ko se je tbudil je bil pa samostojne*. Dobro jutrjl ram želi popotniki ŠMARTNO PRI LITIJI. Naše Izobr. društvo fe otvorilo 20. nov. dramatično sezono z lepo uspelo it?ro »Gar-cia Moreno«. Itfro bomo ponovili v nedelj) 4. decembra. Začetek točno ob treh popo!. — 8. decembra itfraio otroci Mariiinci* vrtca lepo iifrico: Deklica s tamburico. Z IGA. Poleti in jeseni smo večkrat videli, da je dež vsaj nekoliko porosil v sosednjih kra ih, na Ižansko je pa Bog »koraj pozabil. Slabi nasledki hude suče se kažejo ie zdaj, ko so morali že prav mnogi posestniki zaklati nerojene prašič*, ker ni več krme. Tudi ajde, na Ižanskem važnejši pridelek kot pšenica, nekateri niso pridelali niti za seme. Samostojni poslanci, kje ste, da bi nam pomagali 1 Posl. Kušar je zadnjič povedal na shodu, da je preskrbela Samostojna za letos prosto kuho žganja. Kaj nam to koristi, ko ni bilo ne češpelj, ne drugega sad a I Poskrbite najpreje za žgance, potem šele za žganje I Brali smo v »Domoljubu,« da je poslance ljudske stranke dr, Ilohnjee pri finančnem ministru dosegel da se na Štajerskem kraeom, prizadetim po suši, odpišejo davki. 5ra'.i smo pa tudi, da minister Pucelj niti odgovoril ai na interpelacijo, • kateri ga je poslanec ljudske stranke gosp. Sušnik podrezal, naj vendar kaj ukrene radi sušo Sloveniji. Ižanci si bodo to zapomnili. Finančni minister, dr. Kumanudl, Turk, ima irre za štajerskega kmeta, poljedelski minister, g. Pncelj, Slovenec, ga pa nima za kranjskega. Neki samo-sto než na Igu (priča na razpolago) jo je pogrun-tal: »To smo bili neumni, ko smo volili aaniostojne poslance. Postavili smo jih na zlati stolček — sedaj se nam pa smejejo!« Res, minister Pucelj nima časa za kmeta. 0 pač, za nekaj ga je pa imel — podpisal je mobilizacijo brez vsake potrebe. Vedno so vpili Samostojni, da so klerikalci naredili svetovno vojsko. Pa takrat ni podpisal mobilizacije noben Slovenoe, sedaj jo je pa samostojni minister Pucelj. Poslanci ljndske stranke so pa šli k vojnemu ministru ter izprosili, da so šli že čez tri dni lantje domov, živina in vozovi se pa vrnejo. Minister Pucelj je podpisal mobilizacijo, dr. Korošec pa je prosil in dosegel demobilizacijol Čez en teden bo pa pisal »Kmetijski list«: »Dr. Korošec je hotel vojsko. Pacelj je z največ'« težavo, prav zadnji čas še ubranil« in žabe ob jarku bodo isto ragljale. LU2E PRI KRANJU. Umrl je ti. novembra 1921 v 75. letu svoje itarosti daleč znani in obče spoštovani posestnik Matevž Barle, podomačo »Arnešov oče«. Bil je skozi 28 let župan velike občine Šenčur pri Kranju. V raznih zastopih, v katere je bil voljen, je s svojo modrostjo, izkušenostjo in očetovsko skrbjo vedlo na bolje zastopal kmetske in občinske koristi Sam dober, v zgleden gospodar, je znal tudi občino dobro voditi. V zadnjih letih zaradi starosti, bo-lehnosti in velikega domačega gospodarstva ni maral več sprejeti županskih bremen, vendar pa je kot občinski svetovalec vrlo pomagal mlajšim močem. — Reveži in sveta potrebni so imeli v njem najboljšega pomočnika in svetovalca. Zato je bil znan le pod lepim imenom »oče«. — Svoja sinova in hčere je vzgojil v pravem krščanskem dahu. »Domoljub« je bil redni obiskovalec njegov _ I hiše. — Kakor je bilo lepo, krščansko njegovo življen-e, tako je bila tudi lepa njegova smrt. — Pripravljen je iel v večnost gledati nebeški Jeruzalem, ko je preje že gledal kot Jeruzalemski romar zemski Jeruzalem. — Veličasten pogreb jo j pričal, kako ljudstvo spjštuje vrlega iroža. Celotai ! občinski zastopi iz občin Šenčur in Velesovo, kat. izobraževalno društvo Šenčur s svojo zastavo in mnogo ljudstva ga je od blizu in daleč spremilo k zadnjemu počitku. Pevski zbor kat. izobr. društva Šenčur je zapel pri blagoslovu in na grobu ganljivi žalostinki. Pokopal ga je njegov nečak č. g. Janko Barle, mestni župnik ob asistenci domaČih ^ gospodov. — Počivaj v miru, dobra duša! Bog ti bodi plačniki Vsej družini pa iskreno sožaljel IZ MEDVOD. »Kmetijski list« odgovarja, da je fstina, da 'nI, ki je samostojno kradel pri požaru v Goriča-»ah, ni bil noben samostojaei, ampak pristaš SLS. Jaz jim pa to povem, da naj le bolj tiho ostanejo "'.» ',rav nu 8rce »zainejo Do t. Uii je prav dobro agitiral in Se nekega svojega sovaščana pridobil m mu pokazal skrinjico SKS, v katero naj vrže »Kmetijski list« naj pa po svoji navadi | se naprej laže. Politične. p Ali bo že kdaj konec? Naša vlada strelja kozle drugega za drugim. Naprtila nam je nepotrebno mobilizacijo z izgovorom, da e neobhodno potrebna in da bo stroške itak Mažarska plačala. Čez par dni se je izkazalo, da je mobilizacija nepotrebna in vpoklicance so poslali domov, stroške, ki znašajo ogromne svote, bomo plačali sami. Podobno se je sedaj zgodilo z Albanijo. Vlada sc je brez vprašanja državnega zbora, kakor je po ustavi zavezana, začela bojevati z Albanijo in zasedla ozemlje, o katerem je mislila, da ji po pra-j vici pripada. Toda vprašala ni — zaveznikov, ki so v tem oziru merodajni. In ti zavezniki so sklenili, da se mora naša armada umakniti v stare postojanke. Posiali ! j so tozadevno zahtevo na Zvezo narodov, : ! ki naj če treba zgrda prisili našo vlado, da : i se uda. In Zveza narodov je to zahtevo , ! sprejela, naša vlada se je morala udati. i Stroški so ogromni in skozi okno vrženi, i Plačali bomo mi. j p Spor med demokrati in radikalci v Belgradu se je tako poostril, da se vedno i bolj govori o novih volitvah, ki naj rešijo državo iznad vse mučnega položaja. Medsebojni osebni boj in boj za ministrska ko- : rita ter izrabljanje države: vse to je postalo že tako ogabno, da se celo »Slov. Narodu« studi. ! p Avstrija je končno zasedla Burško. I p Razdelitev države v oblasti. V za- ' konodajnem odboru je prišel na vrsti zakonski načrt o razdelitvi države na oblasti. Kako je v tem načrtu Slovenija razdeljena v dve oblasti smo že poročali. Hrvatsko so razdelili tako neumno, da se vsi Hrvati — celo vladni — očitno upira- j jo. Ker se Jugoslovanski klub bori za spre- ! membo ustave in je sploh zoper vsako delitev Slovenije v dve oblasti, je izjavil, da . pri tem zakonskem načrtu nc more sode- j lovati. j p Samostojneži so z zadnjo mobiliza- j cijo izgubili še zadnjo trohico zaupanja, j Minister Pucelj bi mogel in moral kot za- j stopnik kmeta (?) ugovarjati potrebi mobi- ' lizacije, a tega ni storil, samo zato da ne bi zgubil ministrskega stolca. Samosto'ne-še ta nesrečna Pucljeva politika silno peče in zato so 3i pošteno v laseh med sabo, ; Naj bodo !e: slovenski kmet se ie samostojnih izdajic in koristolovcev že v celoti o tresel. p Letna vzdrževalnina bivšemu kralju Karlu bo znašala po sklepu zaveznikov j okrog 30 milijonov kron (25.000 funtov šterlingov). To svoto bodo morale plačevati Italija* Jugoslavija, Čehoslovaška in Poljska. novic«, d Koledar Jugoslovanske kmetske zveze. Kakor prejšnia leta, izdala je tudi letos naša JKZ žepni koledar za naše kme-j tovalce. Koledar ima čedno in priročno obliko, ter prinaša mnogo podatkov ki so namenjeni potrebam naših kmetov.'Poleg običajne koledarske vsebine je v koledarju večje šlevilo za naše gospodare važnih preglednih tabel in gospodarskih člankov. Med temi so posebno važni: Gao-1 jila in gnojenje, Rejska središča, Pomož ponesrečenim ljudem v prvi sili, Navodila za ravnanje z brejimi živalmi in o pomoči pri porodih, Izdelovanje sirčkov iz kisle in sladke zvare, Določbe glede kupčije z živino i. dr. Koledar ima tudi precej praznega papirja za razne beležke in pa posebne liste za vpisovan e dohodkov in izdatkov. Čeprav je vsebina koledarja znatno večja, kakor prejšnja leta in so se stroški za tisk in vezavo skoro podvojili je cena koledarju vendar zelo nizka, ker stane samo 18 kron. Naroča se ga lahko pri tajništvu Jugoslovanske kmetske zveze v Ljubljani, naprodaj je pa tudi v Jugoslovanski kn igarni in v drugih naših knjigarnah. — Vsem našim kmetskim zvezam in našim gospodarskim organizacijam priporočamo, da kolikor mogoče kmalu naročijo za se in za svoje člane »Koledar Jugoslovanske kmetske zveze za leto 1922.« Najboljše je, ako se ga naroča skupno, ker se prihrani s tem mnogo dela pri odpravi koledarjev. Koledarja se je natisnilo letos sicer več kakor prejšnja leta, toda ker se je doslej vedno kmalu razprodal in je že sedaj mnogo naročenega, priporočamo, da se vsak pravočasno preskrbi z njim, ken je gotovo, da bo tudi letos kmalu raz* prodan. d Kdor se ni odzval pozivu na 6-te-denske orožne vaje, bo za kazen poklican naknadno k 6-tedenskim orožnim vajam ter prideljen aktivnim četam. Za čas njihovega službovanja bo odpušenih na dopust enako število aktivno služečih vojakov, v prvi vrsti iz kmetskega stanu. — Onim, ki so se pozivu na 6-etdenske orožne vaje pravočasno odzvali, se šteje 6 tednov orožnih vaj, četudi so bili takoj domov odpuščeni. d Kdo je kriv, da se niso vsi odzvali vpoklicu k orožnim vajam, »Jutro«, ki je prineslo neko poročilo, da je že izdana naredba o odpustu, dasi še ni bila izdana. Fantje so to v L ubljani brali in slišali tec odšli domov. Tako so zopet liberalci mnogim našim fantom pripravili bridke ure. d Slovenska orlovska podzveza je imela v nedeljo cel dan trajajoč občni zbor, na katerem je bilo zastopanih 150 odsekov iz cele Slovenije. Občni zbor je nudil tod-no sliko o ogromnem delu naših Orlov za telesno in dušno vzgojo naše mladine. Za predsednika je za prihodnje leto dr. Jože Basaj. Orlovstvu, ki je v sedanjem kulturnem boju, ko so se združile vse sovražne moči zoper katoliško vero, najmočnejša obrambna armada naše poštene mladine, želimo tudi v prihodnjem letu mogočnih uspehov. d Svobodomiselno. Višji šolski svet j« sklenil na predlog svobodomiselnega uči. telja Jel en ca, da se »Slovenski učitelj«, glasilo krščanskega učileljstva ne sme nahajati v učiteljskih knjižnicah. Odgovor na to naj bo: V nobeno hišo protikrščanskega časopisa! Najodločnejši boj proti svobodomiselni kugi! d Slepota. Višji šolski svet je sklenil najstrožje odredbe proti razuzdanosti mladine. Policija bo preganjala mlade ponoč-ne pohajkovalce po gostilnah, kavarnah in samotnih potih. — Obenem je višji šolski svet sklenil, da se stavi ministrstvu predlog o odpravi šolskih maš. Sokol;.ka vzgoja naj se z vso vnemo vrši. — To bo še treba policajev! Svobodomiselci so res s slepoto udarjeni. Na eni strani tožijo o razuzdanosti mladine, na drugi strani jo vneto pospešujejo. d Predrznost. V oddelku za prosveto pri deželni vladi kraljuje dr. Skaberne. Ta mož se je spomnil, da naroča šolskim vodstvom, kakšne himne naj se pojo pri šolski sv. maši. Med drugimi je zaukazal, da se poje tudi »Naprej zastava slave«, v kateri se vojak poslavlja od svojega dekleta. Take nečuvene predrznosti in ogabne omejenosti še nifOTo videli. Seveda je jasno, da se v cerkvi to ne bo pelo, ker v cerkvi iina odločevati samo škof ozir. župnik in nihče drugi. d Nova naredba o ravnil dih. Socialno-pclilični cdsek zakonodajnega odbora je sprejel izpremembo o uredbi glede invalidov.' Invalidi izpod 50% nezmožnosti ne dobe več draginjske doklade, temveč samo osnovno pokojnino. Istotako dobe pokoni-r.o samo vdove padlih izpod 40 let, ki so še sposobne za delo. Družine padlih vojakov debe dodatek za otroke le tedaj, ako plačujejo le pod 30 din. neposrednega davka mesečno. d Usoda na-iih izseljencev jo težka, posebno, ker pri nas ni nikogar, ki bi se zanje brigal. V angleškem listu »I)aily Maik beremo sledeči slučaj iz življenja jugoslovanskih izseljencev: To dni jo dospela v Pariz uboga, boječa žena iz Jugoslavije, držeč v naročju dojenčka, ob nji pa je stopical mali deček. Pripovedovala je, da je odpotovala iz domovine skupno z možem v Ameriko z namenom, se izseliti v Ameriko. Med potovanjem pa je mož obolel ter šel v Mavru v bolnico, ona pa je sama z otroci nndaljevala pot v New-York. Tam so jo poslali v tritedensko karanteno, in ker po preteku tega časa moža še ni bilo za njo, so jo ameriške oblasti poslale nazaj v Havre. Iz Havra je šla v Pariz, kjer naj bi se sešla z možem, toda sta :;e zgrešila. Sedaj poizvedujejo za možem pariške oblasti. Tudi pouk in svarilo našim izseljencem in našim oblastem. Škoda, da časopis ne navaja imena in kraja dotične družine. d Na pleno vrženi samostojneži. Sa-mostojneže je zadela usoda izdajalcev, vse jih preklinja, vsi se jih izogibljeo, celo njihovi prijatelji. »Kaj nam mar, ti glej«, jim govore, kakor farize'i Iškrjotu. Liberalci in radikalci, njihovi prijatelji se v Belgradu nič več ne menijo za Puclja, ker jim nič več ne koristi. Zato se je samostojnežem sto-žilo po njihovih prvih prijateljih: zemljo-radnikih, ki so jih tako sramotno zapustili, zmerjali in jih hotel celo za veliko s,yoto, odreti. Pucelj je t svoji zapuščenostl poslal poslanca Mermolja na shod zeml.orad-nikov v Veliko Piano, da bi se poravnal z njimi. Zemljoradniki so ga hladno odslovili. Usoda Iškrjotova. d Vojska zglaševanje. Po naročilu komande vojnega okrožja v Ljubljani z dne 10. novembra 1921, št. 2319, se morajo sedaj po mobilizaiji pri občini svo ega bivališča zglasili: 1. Vsi oni, ki so bili po dokončani orožni vaji s potrdilom odpunščeni od polka (jedinice) ali vojnega okruga. 2. Vsi oni, ki so bili te orožne vaje oproščeni iz razlogov navedenih v pozivnem razglasu (točke 1 do 8). 3. Hranilci, ki imajo tozadevne oprostilne liste iz leta 1920 in 1921. 4. Invalidi, ki so bili že končnove-Ijavno pri sedaj poslujočih nadpreglednih komisijah pregledani odnosno, ki so se priglasili za ta nadpregled. 6. Vsi oni, ki se pozivu iz kateregakoli vzroka niso odzvali. Zglaševanje se vrši za one, ki stanuje o v Ljubljani in sicer brez oz.ra na pristojnost — vojaškem uradu (Mestni dom) v času od 20. novembra 1921 do 10 decembra 1921. K zglasitvi je prinesti seboj vojaško zgasnico in vsa tozadevna potrd.la. — V interesu prizadetih je, da se točno ravnajo po tem razglasu. Kdor bi se ne odzval,^r.e bo preti njemu kazensko postopalo. d Kmetska zveza v Metliki vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 4. decembra t. 1. po rani maši v društveni dvorani. Spored obsega 1. poročilo načelnika, 2. govor zastopnika Jugosl. kmet. zveze v Ljubljani, 3. volitev zvezinih funkcionarjev. Vabite se vsi člani, da se zanesljivo udeležite! Dobrodošli tudi kaki novi člani, ki se lahko vsak čas priglasijo pri odbornikih. — Bajuk, načelnik, Gregor Cerar, tajnik. d Za predsednika Slov. kr5č. soc. zvezo je bil izvoljen prof. dr. Val. Rožič. d Begunccm! Beguuci se opozarjajo, da ugodnost prostega prevoza zanje in za njihovo imetje preneha z 31. dec. 1921. Kdor sc torej misli vrniti v neodrešeno ozeml e, naj stori to sedaj, ker si s tem prihrani mnogo stroškov. d Opozarjamo, da se na poštne nakaznice in čeke pišeio svote samo v dinarjih. d Vendar enkrat. Finančno ministrstvo jc občutno kaznovalo dva denarna zavoda, ker sta tihotapila z valutami. To je prava pot samo če bosta zavoda kazen res tudi plačala. d Važno za prireditelje veselic in zabav. Kdor priredi predstavo ali zabavo, jo mora najkasneje 24 ur preje prijaviti pristojnemu davčnemu uradu, oz. oddelku finančne kontrole s pisanim in redno kolko-vanim dovoljenjem politične oblasti. Prijaviti se mera vsaka zabava, neglede na to, ali je podvržena taksi ali pa takse oproščena, d Največji zvon v Sloveniji z glasom B je bil vlit 17. novembra v mariborski zvonarni. Je iz brona, tehta 2300 kg in je namenjen za Konjice. d Izobraževalni tečaj priredi dekanijski odbor kamniški dne 27. novembra 1921 na Selih pri Kamniku. Tečaj se prične ob 9. uri in traja cel dan. Farani selski in okoličani pridite na tečai. — Dekanijski odb. d Silna burja ▼ Trstn. Prejšnji teden je divjala v Trstu silna bura. V 30 slučajih je vrgla burja ob tla starejše in mlaiše lju. di, da so se do krvi pobili. S streh je pa. dala opeka in mnoge ranila. d Purane so prignali nekateri Hrvati v Ljubljano in jih prodajali za staro obleko. d Ljubljanski peki hočejo podražiti kruh za 4 krone pri kilogramu. d Tisti ki imajo v Ameriki terjati kakšno dedščino ah druge prejemke, naj prečitajo natančna tozadevna navodila v Uradnem listu št. 139 od 19. novembra. d Zagorje ob Savi V nedel o popoldne, dne 27. t. m. bo v dvorani Zadružnega doma zanimivo predavnje s skioplični-mi slikami: Jeruzalem in njegova okolica. Okoli 60 večinoma barvanih skioptičnih slik. Vabimo. p Najboljši učni uspeh Izmed slovenskih srednjih šol je dosegla škofijska gimnazija v Št. Vidu. Tako je poročal višji šolski nadzornik Wester v seji višjega šolskega sveta. d Umrla je v Uršeči vasi pod Rako Neža Udvanc, žena odločnega pristaša SSL in 25 letnega naročnika »Domoljuba«. Bila je blaga in priljubljena gospodinja. Naj počiva v miru. d Umrla je v škofjeloškem samostanu učiteljica uršulinka Jnkolin Kcršič iz Pod-brezja, stara 39 let. Bog ji bodi plačnik! d Umrl je 14. t. m. v St. Lovrencu na Dolenjskem vpokojeni župnik g. Janez Piskor. N. v m. p. d Žalosten dogodek r HotederšicL Pretekle dni je naše! posestnik Ivan Vav-ken (po domače Popit) iz Hotederšlco v svoji rojstni vasi žalostno smrt. Imenovani je prišel na cesti sredi vasi v spor z nekim vojakom, ki je takrat imel službo. Vojak se je poslu2il orožja in prizadel Vavknu z dvakratnim strelom smrtno rano. Ranjki je bil mož razburljivega značaja, a vsekakor dobrega srca. Kdo je kriv nesreče, je delo preiskovalne komisije, ki naj nam poda natančnejših podatkov o tem dogodku! — Ranjkemu blag spomin, a njegovi rodbini naše sožalje. d Ogenj pri sv. Ani. Na dosedaj še nepojasnjen način je začela goreti ponoči 17. t. m. posestniku Antonu Megliču hiša. Zgorela mu je vsa, istotako tudi boljša obleka in nekaj denarja. Zgorelo je tudi gospodarsko poslopje z vso krmo. Le živino se je posrečilo rešiti. Gospodar je bil zavarovan za 60.000 kron. d Nevaren bonbonček. Marija Pire, posestnikova žena iz Vodic, je jedla bon-bonček. Zakašljala je in bonbonček ji j« skočil v sapnik. Prepeljali so jo v bolnic o. Dobre knjige« XXXlOOQOOOOQOOf.QOQblfeiioOOOQ(.'OOOOQOOO'yy'C! »Svetilnik« na morju življenja, 8* im esnu e mala knjižica, ki jo je spisal duh, svetnik A. Čadcž, katehet v Ljubljani. Namenjena je mladim fantičem ^ deklicam, ko se poslove od vsakdanja šole. Mladina v doraščajoči dobi je iz*** stavljena raznim nevarnostim, ki odločn* joče voli vala na .vse bodoče živlien.J/ Koliko je danes mladeničev in deklet, ki so v pošolski dobi prepuščeni sami sebi in nimajo nikjer nobene opore! Tem, pa tudi vsem drugim mladostnim v pošolski dobi bo dobro služila nova knjižica z naslovom »Svetilnik«. Kakšna je vsebina, povedo že naslednji naslovi: 1. Slovo. 2. Na razpotju. 3. Goljufi a vaba. 4. Mati. 5. Tvoj prijatelj. 6. Dva lopova. 7. Na straži. 8. Viteštvo. 9. Bis^r. 10. Delo. 11. Delopust. 12. »Pri dcb-eia Pastirju«. 13. Trnki. 14. To vem. 15. Korenjak. 16. Moje društvo. 17. Duhc»na mati, 18. In potem? 19. Vprašanje. 20. Kratek molitveni k. Knjižica je pripravna za darila ob slovesu iz šole, za godove, za praznike, za Miklavža. Stariši, vzgojitelji, katehete bodo storili izredno dobro delo, če postrežejo odraščajoči mladini s tem lepim darom. »Svetilni k« se naroča v prodajalni K, T. D., preje Ničman v Ljubljani. Cena lepo vezani knjižici v obliki molitvenika (176 str.) 4 dinarje. Po pošti (ako se denar naprej pošlje) 25 para več. Junakinja U Stajra. (Štefana Švertner). — Nemški spisala E. pl. Handel-Mazzetti. Prevel iega in 'nvalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubi ani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem Decembra 1920 nad 60 milijonov Kron vlog in nad K 1,100.000 rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke v tekočem računu. Prstan kraljice iz Safee. Angleški spisal _Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec. (Dalje.) Šc več: Orme ie bil zdai obupno bolan, dal ie opiravši se na naše rame se komai mogel premikati. Pa še zdai se ni dal zadovoljiti, do« kler se ni prepričal, da ie naš oprema na var« nem. In preden smo ga mogli oregovriti. dal ie legel, ie hotel, da smo ga nesli k neki obo-kani kleti z vratmi. okovanimi z bakrom, kj iih ie častnik odprl in pokazal prtljago, ki aq io vzeli s kamel. < ( »Preštejte io, narednik,« ie deial in Kvik*' ie ubogal ob luči svetilke, ki io ie častnik držal med odprtimi vratmi, »Vse v redu, gospod,«: ie deial, »kar morem videti.« ..Prav dobro, narednik. Pazite na vrata Uf vzemite klluče.« Zopet ie ubogal, in ko ie častnik ob njiK predaji nekai zamrmral, se ie tako divie proti niemu obrnil, da ie mož mislil, da ie bolie premisliti si, in odšel skomignivši z rameni poročat. kot sem mislil, svojim predstojnikom. Nato smo Ormeia vendar spravili v posteljo. Ker je tožil nad neznosnimi bolečinami v glavi in ni hotel raze$ malo mleka in vode ničesar zaužiti, sem najprej ugotovil, _ da nI inel nobene telesne poškodbe, ki bi jo mogel najti; nato sem mu dal iz svoje male potovalne zdravniške skrinjice močne uspavalne piiače. Nam na veliko uteho je začela delovati nanj nekako v dvajsetih minutah in ga poveznila v omotico, ki se iz nje veliko ur ni zbudiL S Kvikom sva se umila, pojedla nekaj hrane, ki so nam jo prinesli, in po vrsti čuvala pO noči pri Ormeju. Ko sem bil jaz na vrsti prihodnje jutro okrog šestih, se je zbudil in prosil pijače, ki sem mu jo dal. Ko jo ie željno Izpil, je začel zmedeno govoriti. Preiskal sem njegovo telesno gorkoto in naSel, da ima nad pet stopinj vročine. Konec vsega je bil, aa je zopet zaspal, zbudil se je samo od časa do čar, sa ter zahteval več pijače. Dvakrat ponoči in zgodaj zjutraj je poste*; la Makeda vpraSat za njegovo stanje; ker pa a odgovori očividnojnl bila »doyoljna, je okr . - rog desetih dopoldne sama prišla v spremstvu dveh dvomili gospa in nekega dolgobradega gospoda, ki. kakor sem spoznal, je bil dvorni zdravnik. , , , , »Ali ga morem videti?« ie boieče vprašala. Odgovoril sem. da. če ona sama in nieno spremstvo ostanejo popolnoma mirni. Nato stin jih vedel v zatemnjeno sobo, kjer je Kvik stal kot so h a ob vzglavju pri postelji in sprejel njih navzočnost samo s tihim pozdravom. Ona ie strmela v Olivcrjevo žareče lice in za-črnelo čelo. kamor so ga zadeli plini razstrelile In ko je vanj strmela, sem videl, da so se njene prelepe viioličaste oči napolnile s solzami. Nato se je sunkoma obrnila in bolniško sobo zapustila. Zunaj pred vrati je svojimi! spremstvu gospodovalno mignila z roko nazaj, luenc pa ia gepetaje prašala: »Ali oo živel?« »Ne vem,« sem odgovoril; menil sem namreč. da ie najbolje, če zve resnico »Če ie bolan samo zaradi udarca, izmučenosti in vročine, menim, daTv o; če pa je razstrelba ali udarec na njegovo glavo, kjer je ranjen, razdrobila črepinio, potem---« »Reši ga!« jc šepetala. »Dala ti bom vse, kar — ne, odpusti mi; kaj je treba tebe. njegovega prijatelja izkušati s plačilom? Samo, reši ga. reši ga!« »Storil bom. kar morem, vladarica, toda odločitev je v drugih rokah, nc v mojih,« sem odvrnil in prav tedaj je pristopilo njeno spremstvo in napravilo konec pogovoru. Do danes tega dne me spomin na tega starega rabija1 tlači kot mora, zakaj izmed vseh zdravniških budal. ki sem kdai nanje naletel, ie bil on daleko najizrazitejše. Povsod ie hodil za menoj in mi vtepal zdravila, ki bi bila abot-na celo v najbolj zabitih časih. Najmanj škodljivo, kakor se spominjam, je bilo to, naj bi Ormejcvo glavo zavili v sestavino iz presnega masla in kosti mrtvorojenega deteta in naj Di se mu dala piti neka umazana mešanica, ki so jo duhovni posebej blagoslovili. Druga so bila taka. da bi ga bila v pol ure gotovo umorila. Nazadnje se mi je posrečilo rešiti se ga vsaj za nekaj časa in vrnil sem se na stražo. To je bil žalosten posel, zakaj vsa spretnost, ki som jo imel. ini ni mogla novedati. ali bo živel ali umrl. Danes bi mladi ljudje vedeli, ali vsaj rekli bi. da vedo. toda pomnili je treba, da sem jaz kot doktor popolnoma za med staro šaro. Kako nai bi tudi drugače bilo, saj vidite, da sem preživel najbnlisi del svojega življenja v puščavi brez vsakršne prilike, da bi napredoval s časom. Triie dnevi so potekali na ta način in bo-lazni polni dnevi so to bili. Jaz zase sem mislil. da bi nikomur tega nc povedal, da jc bila bolnikova črepinia poškodovana in da bo umrl ali v najugodnejšem slučaju ohromel. Kvik je bil pa drugačnega mnenia. Deial je, da je videl ic dva v tem stanje ki ga je povzročil udarec ob razstrclbi velikih granat v njih bližini. in oba sta okrevala, dasi ie eden postal bebce. Makeda je bila prva. ki mi ie dala odločilno upanje. _Tretje_ jutro je prišla in sedela nekai časa pri Ormeju, njeno spremstvo je stalo malo proč. Ko ga je zapuščala, je imelo njeno lice nov izraz — zelo radosten izraz — kar me je nagnilo, da sera jo vprašal, kaj se jc zgodilo. jO, on bo živel!« je odgovorila. P"šal sem. kaj ji je dalo to misel. -lo« je zardevajoč odvrnila. »Nenadoma te te ozrt in me v mojem lastnem jeziku vprašal. kakšne barve so moje oči. Odgovorila sem "ju. da je to odvisno od svetlobe, v kakršni im kdo gleda.« »-Nikakor ne,«« je dejal. »»Vedno so vi-l o -1 i - č a - s t e, naj bo zastor dvignjen aH ne"«* Zdaj pa. zdravnik Adams. povej mi, kaka Mrva i« to v i - j o -1 i -č a - s t a?« •>To je barva majhne divie cvetlice, ki raste na zaradu spomladi, o Makeda — prelepa in sladko dehteča cvetka, ki je temno višnjeva kot tvoje oči.« »Res so take. zdravnik,« je dejala. »Dob- ' Rabi poauni v hebrcjičiai (judovskem j« liku) u?«acl* fospods mo'»tri v svoji »trokl. ro, iaz te cvetlice ne poznam, toda kai za to 7 Tvoj prijatelj bo živel in ozdravel. Umiraioč človek se ne briga za barvo ženskih oči in bebec ne bo te barve prav označil.« »Ali te to veseli, o Hči kraljeva?« sem vprašal. . . ,,. , »Seveda,« ie odgovorila, »ko vidim, kakor so mi pravili, da ta kapitan edini zna ravnati z ognjenimi snovmi, ki ste jih s seboi prinesli, in zato je zame potrebno, da on ne umrje.« »Razumem,« sem odvrnil. »Miflimo, da ga ohranimo življenju. Toda tukaj ie veliko vrst ognjenih snovi, o Makeda, in eni izmed niih, ki slučajno gori z vijoličastim plamenom. < ne vem, če ji je moj prijatelj kos. V tei deželi je to lahko na vso moč nevarno.« Ko je Hči kraljeva zaslišala te besede, me je zdajci jezno premerila od vrha do taL Nato se je nenadom* nekoliko nasmehnila na neki njen lasten tih način in ne da bi kaj rekla, je namignila svojim dvorjanicam in odšla iz sobe. »Zelo spreminjasta reč je ženska, gospod.« je pripomnil Kvik. ki je čuval. (Misli) je red »izpremenljiva«1.) Tale na primer je prišla to pot sem kot izmučen konj — vleče se. vleče, vleče — iz veže sem sem lahko slišal pete njenih opank. Zdaj pa hodi kot srnjak, ki si išče družico — z glavo pokonci in dvignjenimi parkeljci. Kako si, gospod doktor, to razlagate?« »Najboljše Kvik. če njo samo prašate. AH je kapitan pojedel juho. ki mu io je prinesla?« »Do zadnje kapljice, gospod, in nato poizkušal poljubiti njeno roko, ko je še vedno omamljen. Ubožec. Ubožeci Videl sem, da ie storil to, ker ni boljšega znal. Žalosten bo. ko se zave.« »Brez dvoma, narednik. Toda za zdaj bo-diva vesela, da si je duh obeh opomogel, in če mu ona prinese še več juhe, ko me nc bo tukaj, bi mu jo jaz dovolil. Bolnikom in ženskam je vedno dobro ustreči.« »Da gospod doktor; toda,« je pridodejal in nenadoma povesil glavo, »bolniki včasih okrevajo, kaj pa potem z žensko?« »Vsak dan ima svoiih težav dovolj,« »em odgovoril; »za vas bo bolje, če greste malo vun, da se razgibljete; zdaj sem jaz na vrsti za čuvanje.« Toda zase sem mislil, da je usoda že pošiljala svojo zlokobno senco pred seboj in da je ležala globoko v Makedinih vijoličastih očeh. Da torej dolgo zgodbo pristriženi; tedaj sc je izvršil preobrat v Ormejevi bolezni in od tega dne se je naglo boljšal; kot se je namreč izKazalo, na njegovi črepinji ni bilo nikake skrivne poškodbe in trpel ni za ničemer, razen za udarcem in vročino. Za časa njegovega okrevanja ga je prišla Hči kraljeva nekaj kra-tov obiskovat, ali da točno povem, če me spomin ne vara, vsako popoldne. Seveda so bili njeni obiski taki. kakor jih določuje dvomi obred, to se pravi, spremljalo jo je vedno nekaj njenih dvorjanic. tisti trn v mojem mesu, stari doktor in eden ali dva tajnika in častnika telesne straže. Ker pa smo Ormeia zdaj preselili v veliko sprejemno dvorano, od teh dvornih ljudi pa se I'e pričakovalo, da ostanejo na enem koncu so->ane, dočim se je ona z njim menila na drugem, so biH njeni obiski, razen v moji in Kvl-kovi navzočnosti, vsekako zasebnega značaja. Midva pa nisva bila vedno navzoča, zlasti zdaj, ko je bil moi bolnik izven nevarnosti in sva z narednikom hodila večinoma jezdarit in — preiskovat Mur in njegovo okolico. Utegnil bi kdo prašati, o čem sta ob takih prilikah govorila. Jaz morem samo to odgovoriti da kar sem slišal, ie glavni predmet bila murska politika in neprestana vojska s Fungi. Pa so morali biti že le drugi predmeti ki jih nisem slišal. zlasti ker sem slučajno odkril, da ie Orme dobro poznal nekatere Make-dine zasebne zadeve, o katerih so ga samo njene ustnice mogle poučiti. Ko sem se osokolil in opomnil, da za mladega moža v njegovih razmerah morda ni povsem modro biti tako zaupnim z dedno vladarico tako vase zaverovanega rodu kot so Aba- .. ' I»P7«fal«Ha r.f n. pr. svila j* taka, Id hkrati aH hitro mo za druPOSESTVO< na anončni zavod Drago Beseijak in drug, Lju5ijana) Sodna ulica štev. 5. 419H ODon nournr- "OlOOVOSIna uir tttrii?nc POtfiEBSCinf Manufakturno blago se kupi na le ene je pri Angeloslav Hrastnik, Karlovska cesta & JerunCič. Zahtevajte' Ipovsod samo MOKO/AOTROKE 1 »atola K 36'- j Najboljša hrana za dolenike! Zelo oiakujoče sredstvo za bolne na želodcu, rekonva-lescente in osobito za premalo hranjene ter v obča slabe osebe vsake starosti. , DOBI SE POVSOD. Tovarna ktmKklh predmetov hraste »SALUBRA" D. D. ZAGREB. AoikovICeva ul 23. telefon 7-9?, ° rvornka: NOVA GRAOlSKA Trto PREDIVO, vsako mnoiino, kupuje po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na tvrn ilanele, bele, ru|ave in pliane kotenina posebno dobra vrste, cvilh ta bazlne, blago ca ijiih« u. nunizne pite, tlna ke spodnje iopce, srajce in hlače, otroiKS obtekce tžubce); dalie Ima valike rute (ognojalKei, voinene olvta, iamit«(«, solatna ra ce. modrčke, biui«, oredpas.iiku r>o najnouv* Sen Kroju, moSke ovratnike, kravate, vezenine (sllngar.ja) nogavice in drugo. Blago duoro, cene nizke. Tovarna JOS. MEICH mm Pc!|2osHl Bisis (Podružnica: %slen&crisva m. i PODRUŽNICE t MARIBOR Gospo ''a ul. 38. Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetlonka ovratnike, za-oestnice in srnice. NOVO MESIO Glavni trg. KOČEVJE Stev. 39. i-oroč Britaul Dou ie erižice S enske u e Bu nke Že ,.e ure Uhani Rajit're|!itrgov'r! Rr.zlatiinir | F. ČUDEN LiUBUANA 22, Prt arnova 1 Zahtevi* te ponudbe! Domačo semensko deteljo p. najvišji eeni FRAN POGAČNIK v LjuUjaai, Dunajska eesta štev. 36. 4176 Denarja ni, * drafkaja je velika, zaslužek pa majhen. Ako ho-kta x malim trudom — doma v svojem kraju gotovo do 100 kron na dan zaslužiti, ■i peiljite v pismu svoj natančni naslov in znamke »a adgoTor. - JOSIP BATIC, Litija. 4134 LEPOTA k«i, abraza, vratu, rok, kakrr tudi lepa rast •• morejo samo »kosi razumno nego le-p«t« doseči. Tisočera pripoznaoja so dospela od vs»^ dežel sveta za lekarnarja Feller: »KLSA« biLUNO Mf.EČ.NO M LO Dajbolje blago, najfmeSe „mito lepote"; 4 kosi z zamo tom tn poštnino 'J8 Kr. »ELSA«OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečist st kože, solnčne pege, zaiedance, nabore itd., naredi kožo mehko rožnato-beto in čisto; 2 porcelanasta lončka z zaaeoloiii .n poStnlno 52 Kr. »ELSA« TANOCBINA POMADA ZA RAST LAS kreni kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenj« in ceptev las. zaprečuje prhut, proano osivelost itd.; 2 porcelanasta lončka z »motom in poStnino 52 Kr. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jcdutgfc predmeta dob jo popust v naravi. nit^MO : Liliino mlako li K : Brkoma« a K ; najfinejši H«'. a-l>»«t«r Dr. Klugora v velikih originalnih skamliab 80 K : »ajfin«iSi Hega aubnl praiek v patent akatljab BO K: p»4«r r.n go«pe v vrečicah i K; robni praiek v «k»Mj»h T K; v vrečicah i K; Sachet diiova aa perilo 8 K: Srkamioon ca lase 5 K; ramenih) 12 liatkov 14 K; nn MntiU parnem po 40 in 50 K; Mouua voda ra laae 6» X: »a te raaue predmet« ie zamot in poštnina posebni računa. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stukica donja, Elsa trg 16, HrotaSko. fvi konfekcijo. Cevi e. klo-uke. p> ril>. preproge, , porota Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ulica št 7. Cosulich-Line! (prej Austro-Amerikane) « Trst - Amerika l a prevažn notnlke v New-York redno 3 krat " v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojai- 2 nila in prodaja voznih listov. ■ Simon Kmetec : glavni za»tonnik za Slovenijo — Ljubljana, ■ Kolodvorska ulica 26. ■ iiuiiinminmuiiiiiMiiiuiiiiiimiiiiiiiuinniiiiiinuiiiiiiiininiHiiiitiiNiiiiiiHiiiinHMiuiiiiiiiiiHiiiiHitimimitaiiraiiini O O cl ^ 1/7? fes \9 iininma ES2M d. d. ik. Lokiu iuimiiiMiiiiiiiimimiUHiiiiniiiuiHUiimiiHiiiuwiW4iaiuiiiHiMnniiiimNiiHinMiuHHiiiiiHiuiiiiiHiwiiiuiiiiiiMUiii koristno je, da brez odloga potrdite s-prejem denarja, ki Vam prihaja, iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni nesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Redi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega pielskovanja pri nos ter po poštah, Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem sJuča u kot necprnvifere. Večkrat se dobe liudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivejo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijclnl preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, Izgubi spoštovanje ln zaupanje ter mnogokrat dolgo troja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svoilm sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naSe banke, Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naSe geslo. g FRANK SAKSER STATE BANK | 82 CORTLAM0T STREET, NEW YORK, N. Y. 0 ZiMi GOSPODARSKA B9HK01.9. g Ljubljani posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 38|I. Podružnice i SOMBOR, MARIBOR, D JAKOVO, S^LIT, SARAJEVO, ŠIBEf^K« Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečb Državne Razredne Loterije. Iz plačuje svojim klijentom vsak znesek brez odpovedi o gotooinf. Izdaja konaorci) »Domoljuba«. Odgovorni urednik Auton Sn&nik v Ljubljani« Tiska Jugoslovanska tlakam«.