Poštnina plačana v gotovini POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEMftŠKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in uprav ai Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun it 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica t-t Celje, Delavska zbornica t-t Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali «glasi, U slutijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din OJi Štev. 71 • Maribor, četrtek, dne 28. julija 1938 • Leto XIII Čehoslovaški minister inž. Nečas: Hočemo mir in sporazum z vzemi pogojno prijateljstvo z vsemi zavezniki na zapadu in vzhodu, ker imamo ravno v tem svetovnem zavezništvu držav veliko poroštvo miru. Ravnotako se moramo brigati za pošten sporazum med našim narodom in ostalimi v notranji politiki v duhu Ma-saryka. Seveda ne smejo biti prizadete naše meje, niti demokratični temelji naše moderne ustave. Že Masaryk je rekel, da ni mogoč noben sporazum z onimi, ki so proti republiki in demo-kraciji. Obramba države. Zvesti Masarvkovim naukom se moramo danes brigati predvsem za obrambo države in zavarovanje samostojnosti republike. Nikdo na svetu bi se ne brigal za nas, če ne bi hoteli svoje države sami braniti. Utrditev republike in naše samostojnosti pa zahteva seve tudi redno gospodarstvo in socialno izgraditev republike. Tudi v tej smeri nam kaže pot Ma-saryk: »Ljubezen do bližnjega, človekoljubnost v demokraciji ni več miloščina, ampak odločitev omogočiti vsakemu | državljanu dostojno življenje z zakonodajo. Demokracija ni samo politična, ampak tudi gospodarska in socialna. Socialna in gospodarska politika. Četudi imamo še marsikatero željo, spadamo vendar k državam napredne socialne zakonodaje. Tudi v gospodarstvu smo dosegli lepe uspehe. Nezaposlenost je od leta 1933 padla skoro za pol milijona, dohodki države so zrastli, številke o uvozu in izvozu kažejo naš napredek. Mir in samozavest. Fovdariti ije pa treba, da našemu gospodarstvu nič ne škodi bolj, kot nemir in negotovost. Ozračje razburjenja povzroča prazna kopališča, gospodarska podjetja se iz takih okrajev selijo v mirnejše kraje, investicije se omejujejo tudi v zasebnem podjetju itd. Vse to pa težko udarja delavstvo, samoupravo in vso prebivalstvo. Odločna samozavest, ki temelji na dobro izvršenem političnem in gospodarskem delu, združena s čuječnostjo, nas bo tudi v tem resnem trenutku privedla preko današnjih težkoč v srečnejšo bodočnost. Od znotraj čehoslovaške demokracije ne bodo zrušili . . . Evropa na preokretu Plovemo, plovemo ... j^ropa se bliža svoji preokretnici. Razvoj dogwdkov tira Evropo nekam v jjsgotovo bodočnost. Manjšinski spori, ki s čehoslovaškim Se He bodo končani, ker imamo abso-utno nerešena manjšinska vprašanja tudi p0 drugih državah, o katerih da-ne? nihče ne govori mnogo, ki pa ipak Podejo na vrsto. To so še bolj krivična Manjšinska vprašanja, dasi splošno v panjih razmerah le kulturna. Fašizem in nacizem sta dva ekstrema. Dve diktaturi. Tako vidimo, da se-*ata oba, čim sta izvršila notranjo isto-^snierjenost, po novih inicijativah, po ^.erskih, rasističnih, manjšinskih itd. — °lo inicijativ se vrsti in išče vedno ?,°vih »aktualnih« problemov, da se Iudi zaposluje z njimi, ker sicer ne j®°reta nuditi ne socialnih in ne du-”°vnih vrednosti, ki bi istousmerjence 2adovoljile. Doživljamo vsak dan nove senzacije v Politiki in političnih avanturah, ki 50r,ejo le trenotno zaposliti duha. — , raine zaposlitve pa ne morejo nuditi, ,.er ne prinašajo realnih vrednosti za 2l^ienje. ^se to nam napoveduje bistveno iz-J^membo v vsem duhovnem življenju" Evrope. Nacizem in fašizem se zaradi svoje Abstraktnosti in zaradi svoje ekstremisti že preživljata. Navidez sta močna, ukoreninjena. V r,esnici sta slaba. Iskanje novih incija-lv in umetno vzdrževanje »javnega navdušenja« se druži in kupiči v vrhovih, ^čim nastaja v narodih anarhonihili-?^čno razpoloženje nezadovoljnosti in °prnenje po nečem novem in nihče 116 ve po čem. To je naravni proces današnjega ek-s^remizma, ki se bliža preokretu. Toda kako in kam? . Evropa je kaotičen kontinent, ki mu bodočnost po sedanjih avspicijah ja-negotova. Vojna, pa je zapečatena ^ usoda. Upamo ipak, da je v Evropi še do-v°lj zdrave duhovne moči, ki bo izvoje-?ala svobodo narodov, uvedla demokracijo ter strnila nebogljene države Evrope v svobodno konfederacijo ob Syobodnem sodelovanju. Za srednjeveškimi režimi, ki danes mučijo in uni-Jjuiejo zdrav duh Evrope, more priti le a°ba svobode in sodelovanja, brez te-r°r'a in brez zlohotnega imperializma. . Ta doba ni več daleč. Vsi pa moramo l*i pripravljeni nanjo! londonski svetovalec v Pragi i. Angleška vlada bo poslala v Prago ivšega ministra in člana liberalne franke Runcimana, da bo navzoč pri ?.°gajanjih med češko vlado in manj-,’nami kod opazovalec in najbrž tudi °d svetovalec. Čehoslovaška vlada je adovoljna s posredovanjem Anglije, ališče Henleinovcev pa še ni znano. , P tem vprašanju je govoril v poslanki zbornici te dni tudi Chamberlain, J le dejal, da je bila v preteklih dne-pozornost angleške vlade obrnjena Paniji in Čehoslovaški. Grozovitosti v Palestini pristanišču Haifa je v pondeljek kodirala bomba na zelenjadnem ^ u- Ubitih je bilo 40 oseb, ranjenih pa j Nemiri in uboji so pa tudi po drugih ®®tinskih mestih, radi česar so v i proglasili obsedno stanje. V praškem radiu je imel minuli pondeljek minister sodrug inž. Nečas znamenit govor o gospodarskih in političnih nalogah Češkoslovaške republike v 20. letu. S. minister Nečas se je spomnil Ma-sarykovih besed o zunanji politiki, da je češko vprašanje svetovno vprašanje in da mora Češkoslovaška država voditi svetovno politiko. Bila je sreča, da se je češkoslovaška zunanja politika prilagodila Masarvkovim smernicam, ki so bile tudi Benešo-ve. V usodnih trenutkih so se Čeho-slovaki vsled tega znašli v zvezi velikih in močnih držav sveta. Če bi bila republika napadena, bi napadalec ne imel opravka samo s ČSR, ampak tudi z močnimi zavezniki. V tem je veliko poroštvo miru, ker bi napadalec neskončno mnogo riskiral. Sporazum z vsemi državami. Minister Nečas je nadaljeval: »V zunanji politiki se torej odkrito trudimo za mir in sporazum z vsemi državami, torej z vsemi sosedi. Važno je le, da bi tudi oni želeli ta sporazum.. Povrh tega mora naša republika obdržati brez- Predsednik čehoslovaške nemške socialno demokratske stranke s. Vaclav Jaksch je bil te dni v Parizu. Poročevalec »Pariser Tageszeitung« A. G. ga je vprašal za mnenje glede manjšinskega vprašanja v republiki. — S. Jaksch mu je med drugim rekel naslednje: Okupacija Avstrije je presenetila vse demokratične dežele. Preprostega naroda v republiki pa ne. Slišali smo le izjave: »Pri nas ne pojde tako lahko. Če pride, bomo pač streljali.« Izpremenjeni geograiični strategični položaj presojajo Čehoslovaki jako pozitivno. Nihče ni nikdar mislil na kapitulacijo republike, če pojde za svobodo in ohranitev demokratičnega reda. Ob mobilizaciji 20. in 26. majnika je bil dosežen rekord. Bliskoma je bila vojska vseh branž zbrana brez vsakršnih motenj. Henleinovi ljudje so se vrlo odzvali pozivu. Izpraševali so stranko, kaj naj store, toda tam so zmajevali z glavo in niso ugovarjali, vedeli so, da bi drugačna taktika ne imela uspeha. Nemški kmeti in delavci so se enodušno odzvali pozivu. Boljše je, da se branijo, so mislili vsi. Nobene napetosti ni med vojsko in raznimi strankami. Po mnenju ljudstva sta vojska in dr. Beneš (predsednik republike) stebra, na katerih sloni demokracija. Stanovitost čehoslovaškega ljudstva je tako močna in globoka, da so defai-tistična (razkrajalna) gibanja v republiki popolnoma izključena. Tudi pristaši Henleina se pričenjajo zavedati, kaj je vojna. Ta skrbi zlasti bogate, ker se boje, kaj bo z njihovim, imetjem. Čehi so popolnoma edini s svojim bojnim klicem »Nedame se!« Ta klic od- meva v vseh čeških prireditvah po mestih in vaseh. Nedame se — bojujemo se za svojo svobodo. Znotraj je čehoslovaška demokracija nezrušljiva. Če bo napadena od zunaj, bo volja obrambe tako močna, da število naših vojakov mirno pomnožimo štirikrat. Prednost imamo, da bliskoma mobiliziramo vojsko, imamo pa tudi moralno silo malega naroda, ki se bori za svobodo in ki ga ne smemo podcenjevati. Volja naroda, da ohrani demokratične svoboščine in državno samostojnost, je tako jasna in se tako mogočno izraža, da utegne stranka krkonoških Nemcev doseči mir le na temelju demokracije. V tem vidim največ možnosti, dočim se mi zdi spekulacija s kakšnim trojanskim konjem ali Seyss-Inquartovo avanturo popolnoma zgrešena. Svetovni mirovni kongres Za svobodo in mir. V Parizu zboruje kongres za svetovni mir. Iz vseh petih delov sveta so prišli delegati na kongres, ugledni politiki in znanstveniki. Tako lord Cecil (Anglija), Barrio in Passionaria (Španija), Francoza Pierre Cot in Bon-Cour, s. de Brouckere (Belgija), s. Branting (Švedi-ja), Kitajec profesor Li, Francoza s. Jouhaux in Cachin ter mnogo drugih. S. Jouhaux je rekel na tem kongresu opisujoč razmere: »Z zločini v imenu naroda se mora prenehati... Pokazati se mora, če je človeštvo že res nesposobno preprečiti sramotne vsak dan se množeče atentate proti najprimitivnejšim zakonom humanosti. .. Mi, ki smo tukaj zbrani, predstavljamo najboljše življenjske sile narodov, delo duha in roke, mi smo odločeni, da se ne razidemo prej, dokler nismo nudili varnosti milijonom, ki jih ogroža moritev in požar ... Kar nekateri diplomati še ne pojmijo, vemo mi, to je, da so drzni roparji zasedli svobodne dežele, da je mir nedeljiv in, zlasti tudi, da se mora postojanka demokracije v srednji Evropi, ČSR, ščititi. .. Edini so bili v .tem tudi drugi govorniki, Soglašali so v tem, da je treba postaviti mejb, preko katere nasilstva ne bodo mogla. K temu more pripomoči diplomacija, aktivnejši preokorni birokratizem s tem, da ukrote vojne hujskače. Za demokracijo na Poljskem Predsednik poljskega sejma Slawek je na nekem zborovanju ostro kritiziral diktatorska stremljenja vlade in dejal, da je neuspeh dosedanje nacionalne politike vlade predvsem v tem, ker ni znala najti stikov z opozicijo in ker je vlada preveč prežeta s totalitarističnimi idejami. V vladnem taboru na Poljskem se vrši boj med skupino, ki se ogreva za diktaturo in pristaši demokracije. Francoska in angleSka voiska pod enotnim poveljstvom Angleški vojni minister Hore Belisha je pred odhodom iz Pariza izjavil francoskim novinarjem, da pomeni obisk angleškega kraljevskega para v Franciji ponovno združitev Francije in Velike Britanije tudi na vojaškem področju. V slučaju vojne ne bodo imele Francija in Anglija ločenih generalnih štabov, temveč generalni štab, ki mu bodo podrejene vojaške sile obeh držav na kopnem, na morju in v zraku. Vojne sile obeh držav se bodo skupno uprle vsakemu napadalcu, ki bi ogrožal suverenost in meje Francije ali Anglije. F I rancova ofenziva ni uspela Kljub ogromnim pripravam za veliko ofenzivo, ki so jo pričele čete generala Franca v odseku Sagunto, so nacisti dosegli le malenkostne uspehe. 600 topov in skoraj isto toliko letal je bruhalo ogenj in žveplo na republikanske postojanke, ki pa so ostale trajne in neomajne. Nacistična poročila seveda pravijo, da se je njihova ofenziva zaključila z veliko zmago. Nacistična letala so zopet bombardirala pristanišča pri Valenciji. Na nek angleški parnik je padla zažigalna bomba. Požar pa se je posrečilo udušiti. » Napad republikancev na desno obalo reke Ebro Poveljstvo republikanske armade je pripravilo v par dneh vse potrebno za napad na desno obalo reke Ebro. Zve' čer so republikanske čete postavile mostove preko reke in začele prodirati na desno stran obale. Republikancem se je posrečilo vjeti večje število nacistov. Obe španski vladi za angleški načrt o umaknitvi prostovoljcev Španska republikanska in Francova vlada sta v načelu sprejeli angleški načrt o umiku prostovoljcev iz Španije. Tako poročajo. O načrtu pa se bodo vršila zopet pogajanja. Katoliški pisatelj obtožuje Na mednarodni konferenci za zaščito ctrok republikanske Španije v Parizu je govoril tudi slavni katoliški pisatelj Jose' Bergamin, ki je med drugim dejal: »španski kulturni boj znači samoubojstvo španskega naroda. Toda španski narod nima namena se sam uničiti, kar najbclj priča junaški boj in odpor. Kot katolik in Španec protestiram pred vsem svetom proti ubijanju nedolžnih otrok po tujih letalih v Španiji. Protestiram glasno proti stališču nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov, ki skušajo opravičiti to pobijanje otrok z argumentacijo, češ saj so to »rdeči«. Ali se sme označiti otroke za »rdeče«, zato da se opraviči pobijanje otrok v masah. Kakšna sramota je za nas vernike, da se pobijajo civilisti in otrcci z bombami, ki jih je blagoslovila cerkev. Primerjajmo, kaj je vse storila španska republika za zaščito mladine in vzgojo otrok tudi takih, ki so jih stariši zapustili in cdšli v nacistično Španijo. Gre za španske nedolžne otroke. Vsi smo dolžni braniti to ubogo deco.« Pogalanla z manjšinami na Čehoslovaškem V pogajanjih s krkonoškimi Nemci je nastal odmor. V Parizu in Londonu so prepričani, da so diference med zahtevami Nemcev in ponudbo čehoslo-vaške vlade še prevelike. Angleška in francoska vlada posredujeta dalje. Angleški tisk meni, da Anglija sicer močno pritiska na čehoslovaško vlado, da popusti do skrajnih mej, vendar s pridržkom, da enotnost republike ne bo trpela. Sporazum naj se doseže s po* gajanji in še le pripravljeni in odobreni načrt predloži zbornici v odobritev, da ne dobi videza terorja. Neprijetna in nesolidna je pa stvar v toliko, ker se tuja država še vedno vmešava v to notranje vprašanje republike, hoteč si s tem ugladiti pot za sporazum z Anglijo in eventualno s Francijo. Republika naj bo poizkusni objekt. Pisatelj Jurij Bernard Shaw je obhajal dne 26. t. m. svoj 82. rojstni dan. Shaw je nekoliko bolan. V nekem razgovoru je. rekel: »Najhujše je na 82. rojstni dan. da ljudje prihajajo in gratulirajo. Mislim, da, če je kdo 82 let star, pač ni povoda za gratulacije.« j Na atlantski obali Severne Amerike je raz-! sajalo silno neurje. Poleg številniih smrtnih j žrtev je baje un/;čena tudr. vsa letošnja letina. Grozna letalska nesreča, V glavnem mestu Kolumbije Bogoti je med vojaško parado padlo neko letalo na tribuno. Ubitih je bilo 45 oseb, nad sto pa težko ranjenih. Doma in po si/etu V ogledalu Dajte dekletam In ženam volilno pravico! j Tako pravi »Slovenec« ko piše o dekliškem taboru na Brezijah: »Da slovenska dekleta vedo, da niso samo za c kras ljudskim množicam in za poživitev sprevodov, ampak da imajo svoje mesto tudi v konkretni človeški družbi, V državi, so pokazale tekom vsega tabora.« Kolikor mi vemo, žene nimajo v konkretni človeški družbi nikjer »konkretne« besede. Mi smo mnenja, da bi žene lahko to bile, toda imeti morajo enakopravnost, predvsem volilno pravico. Materinstvo samo, če žena ne živi praktično v javnem življenju, je mnogo premalo za konkretnost v življenju, ker bi bila v tem primeru samo stroj, ki ga opravljajo drugi, dovelj brihtni ljudje. Angleško in italijansko vojno brodovje se nahaja na obisku v naših vodah na Jadranu. Novo osnovani pokojninski zavod za nameščence bo s 1. avgustom t, 1. pričel redno poslovati v Beogradu, Strossmajerjeva ul. 9-II. Stavka nameščencev zavarovalnih družb »Jadran« in »International« se nadaljuje, ker zavarovalnice kljub dani obljulbi nočejo ugoditi zahtevam stavkujočih nameščencev, ki zahtevajo enake delovne pogoje, kakor so jih dosegli nameščenci drugih zavarovalnih družb. Minister socialne politike Dragiša Cvetko- vič biva še vedno v inozemstvu. V Beograd se vrne dne 3. avgusta. Rotschild, ki ga je nov režim vtaknil v ječo takoj ob priključitvi Avstrije k Nemčiji, bo baje v kratkem izpuščen na svobodo. Ta obzirnost napram dunajskemu židovskemu bogatašu je vzbudila seveda mnogo komentarjev, ker je znano, kako brezobzirno preganja današnja Nemčija vse revne Žide. Gospodarsko zbližanje med ČSR in Madžarsko. Pogajanja iza ureditev trgovskih in gospodarskih odnošajev med ČSR in Madžarsko, ki so se vršila od 7. t. m., so ibila te dni ugodno zaključena. Pater Hlinka, voditelj slovaške ljudske stranke, namerava kot predsedlnik stranke odstopiti. Hlinka se ibaje namerava radi visoke starosti umakniti iz političnega življenja. Eksplozija v italijanski pirotehnični tovarni v mestu Nolli pri Neaplju je porušila tovarno; trije delavci so bili ubiti, mnogo pa težko ranjenih. Ruski vrhovni poveljnik na Daljnjem vzhodu maršal Bliiher je radi spora, ki je nastal med Rusijo in Japonsko odredil, da morajo vsi tujci v treh dneh zapustiti vsa obmejna mesta. Ameriški finančni minister Morgenthau se še vedno mtudi v Parizu, kjer je imel že mnogo razgovorov s francoskimi državniki. Ob kaj se obrega »Slovenec«. S. Etbin Kristan piše, da je bodočnost človeštva v socializmu in kaj bodo rekli Španci, ki so raje tvegali državljansko vojno, da se iznebe tega zdravilnega socializma. — O socializmu s »Slovencem« ne bomo razpravljali, ker je njegova politika, razumljivo, za suženjstvo, in sicer duhovno in telesno. Dogodki v Španiji so pa stvar zase. Vojna v Španiji prav za prav ni državljanska vojna, ampak vojna legalne vlade proti upornikom, ki so bili nahujskani in podkupljeni od tujcev? Španska vojna je vmešavanje tujcev, ki je Špancem silno neprijetno. Generali uporniki so sedaj samo lutke tuje politike. Nedavno je bil umorjen frankov general, aretiranih mnogo častnikov, ustreljenih mnogo domačih vojakov. Več kot devet-tisoč Špancev je pribežalo v angleški Gibraltar in prosilo, da jih prepeljejo na republikansko ozemlje. Tudi begunci, ki pribeže v Francijo, se vračajo v republikansko Španijo. Razumljivo je, da republikanski Španci ne morejo biti prijatelji upornikov in vsiljencev, ker je upor veleizdajstvo, prelom prisege in po katoliških naukih, katerim je španski narod še vdan, nemoralen greh po njihovem mnenju. Baskom so frankovci. ko so jim prej porušili domove, prepovedali govoriti v njih jeziku in ko sta hotela iti baskiški škof in prijor v Bu-dimpšto na evharistični kongres, so jima to za-branili. »Slovenec« naj le zagovarja upornike in vsiljivce, ki bombardirajo mirna nezaščitena naselja in tisoče ubijajo žen in otrok katoliškega naroda, ki brani samo svojo svobodo in pravice. Naj le zagovarja in poveličuje ljudi, ki rtijejo po vsem svetu in podkupujejo izdajalce a la Rspagna. Nekateri imajo pač posebno moralo? Avstrijske novice Novi režim je priznal dr. Rintelenu dosmrtno rento. Rintelen je bil v demokratični dobi član kršcansko-socialne stranke in deželni glaiv® na Štajerskem. Ko je DolMuss vpeljal aivtori tarni režim, je imenoval Rintelena na najva* nejše in najzaupnejše mesto poslanika pr' ^ šistični vladi v Rimu. Rintelen pa je to M upanje zlorabil in je sodeloval pri nacistične® puču poleti 1934, ko je bil Dollfuss ubit, "" Nacisti so ga določili za Dollfussovega nasle^ nika. Pod Schuischniggom je bil zaradi t# obsojen na dosmrtno ječo in je bil izpust® iz zapora šele, ko so prišli hitlerjevci na D® naj. — Kar je bilo pod avtoritarnim režim0® hudodelstvo, je pod totalitarnim zasluga, kar je Rintelen takrat dolbil dlosmrtno )eCl>' je sedaj dobil dosmrtno rento. * V nedeljo je bilo v Friedrichshafenu vist10' smerjeno Nemško in avstrijsko planinsko d(U štvo, ki se sedaj imenuje Deutscher Alpeffver ein. Društvu je bil imenovan za fiihrerja SeysS Inquart. To dokazuje, da njegova politicn® zvezda ugaša. Pripomniti je, da je bil noVl turistični fiihrer v vojni ranjen v nogo, tako sedaj šepa. * Švicarski listi obsojajo postopanje dunajske ga učitelja s šolarjem, ki kot švicarski dWaV Ijan ni hotel pozdravljati z nemškim dviganje,t roke. Učitelj mu je na zemljevidlu Evrope ** zal, kako majhna je Švica proti veliki Nemi-')’ in ga je vpraševal, ali ne bi bil raje državlj3" velike in slavne Nemčije kakor pa brezp0 membne Švice. V zadnjih dneh se vrši veliko premika™e vojaških čet v okolici Dunaja, zlasti severu0 od Dunaja, proti češkoslovaški meji. Vmes s° motorizirane čete in tudi težki tanki. Vojakom se vidi, da so pripotovali iz daljnjih krajev. Značilna izjava Gjura Jankovi# Minister na razpoloženju Gjuro kovic je govoril na shodu JRZ v Osje' ku. Rekel je, da se JRZ z bivšo strank0 SHS ne mara boriti. Dobro smo uvel" jeni, da more rešiti takozvano hrvašk0 vprašanje samo en faktor in ta fakt^ je čas. Nikakršen sporazum ne bo reši' tega vprašanja. — Čas mora ustvari* skupno psiho našega jugoslovanske^® naroda. — Ta iz>java, če je merodajn3' samo potrjuje naše stališče, da je ind°' lentna neaktivnost in abstinenca op0' zicionalnih poslancev in ostale nekoO' solidirane javnosti — slaba politika. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev »OGENJ* M A R I B O ** oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematorij v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po star,n sti in mesečna članarina Din 15.—. tega nimajo člani s pogrebom nooV". stroškov. Zahtevajte pravilnik n°' „0genr, Marmor, Koroščeva ulica * JAK SIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 37 Včasih sva skupaj, včasih pa vsak zase sedela s kmeti na skednjih, ali kje v gozdnih globelih in jim razlagala kar sva vedela in odgovarjala na njih • vprašanja o razdelitvi zemlje, o poteku skupščinskih zasedanj, o tem kako je urejeno kmečko vprašanje v drugih državah in kakšne pravice imajo tam kmetje. Nekega dne je zbral Kuzin dvajset kmetov; sestali smo se v neki skriti gozdni jami, kamor so včasih praznoverni ljudje hodili čakati, da vidijo, kdaj bo praprot začela cvesti. Kmetje so potlačili porumenelo, suho praprot in sedli po nji v tesni gruči, kakor veliki, sivi in ozebli vrabci. Za nami se je strmo dvigal ilovnati obronek, ogoljen z osipina-tni in odpadlimi rušami, posejan z raznobarvnim jesenskim listjem. Tu in tam so stale po bregu tihe breze in jesenovci, a na robu jame je rastla mogočna smreka, ki je razgrinjala nad nami svoje široke črne pahljače in nas pokrivala, da smo bili kakor pod šotorom. Skozi vejevje se je komaj razpoznavalo zelenkasto jesensko nebo, tako neizmerno oddaljeno od nas. Bilo je tiho. temno, mokrotno in hladno. Ščebetale so sinice, trkal je detel, po deblih je begala žolna, šelestelo je odpadajoče listje in enakomerno, kakor da bi kovač pribijal zakovice so zvenele Dosjekinove ostre, hladne besede: — Na nikogar se ne more oblast več opreti, zato bi rada podkupila nekatere, seveda premožnejše, da bi se za njihovim hrbtom skrila pred obsodbo ... Kmetje so sedeli nepremično, kakor kepe zemlje; dvignjene glave so z mračnimi očmi gledale Je-gorja, njih suhe ustnice so se molče pregibale kakor da izgovarjajo neslišno molitev, nekateri so se zvili v dve gubi, skrivili hrbte in objeli svoje noge z rokami, nekateri so se pa razpotegnili po dnu izsušenega potočka in na hrbtu leže so gledali v nebo in prisluškovali Jegorjevim besedam. Otrplost in molk sta zedinila človeška telesa z nemo zemljo v enotno gmoto, v eno samo grudo materije, ki poraja življenje. Tu in tam se slišijo polglasne besede: — Torej so sklenili, da nas otresejo z zemlje?! — Če nam ne dajo kreditov, — ne bo nič iz tega! Visok mršav kmet. ki so se mu svetile zelene oči kakor gladnemu mačku, je z gostim glasom rekel: — Kako pa misliš to. s tvojim kreditom? Si pozabil na revščino našega naroda? On ti bo dal kredit, počakaj! Nekdo je smeje pristavil: - Nam bi še kredit škodoval! — Že. a kje naj se vzame denar! — Samostane naj oberejo! — Za tebe? Boš še dolgo čakal! Jegor je prekinil svoj govor, da bi slišal te opazke, potem pa je znovič dolbel trde glave, da bi prišel do živih možgan. — Razumite vendar, kaj se godi: vsi morate plačevati davke, a nekateri bodo iz teh davkov dobili od oblasti posojila in ti nekateri si bodo potem za naše groše nakupičili zemlje in bodo vse nas re'v nejše poljedelce napravili za svoje dninarje. Kmetje so se zamajali kakor gozd pod vetrc*1 • — Tako-o... — Torej vso vas hočejo zadušiti zavoljo Pe rih? ,, — Se je začelo, bratci! — je zaskrbljeno zXe% visok glas. — Poglejte, - tisti ki žive po mestih 1 ne obdelujejo sami svoje zemlje, so že začeli svoj deleže prodajati! — To je treba prepovedati! — Kako? — Potnih listov bi se jim ne smelo dati! ^ j — Saj res! Naj se vrnejo k nam in naj žive zemlje! — Pravilno ste to povedali. — ob vsakem ^ mernem okoriščanju, je nekdo drugi oškodovan! — Seveda! Izgovarjajo se, da je zemlja oK gla... . nra. Vse bolj pogosto je bilo slišati skrbi polno vp šanje: — Kaj naj storimo? ,,,0- Velik, soliden kmet. v skoraj novem žuščku, je vstal na noge, snel kapo z glave in urr jeno spregovoril: • •_12 11 • . V>n A n nlrAdn I • skoraJ To so si vse izmislili v našo škodo kristja^. pravoslavni! Jaz na primer imam zemlje s . dvajset desefin* in bi lahko še dokupil, res. —-bi! Vendar — ne kupim, zato — ker ni varno, r fe0 — ker nihče ne ve kaj še pride, to se Prav!\K„pilllel ljudstvo odločilo, drugič — če zdaj kupim, o< pred vami miru... J D ali e prlhodniil] desetina je 109.25 m2 l domačin Franc Sornik, režiral pa jo j jtudi domačin, član ljubljanske opere, g/ '“nko. Auditorij ruškega letnega gledališča je Kusno na novo urejen, z zidanimi sedeži, ki e amfiteatralno dvigajo v hrib. Pczornica je "ecej akustična, le žal, da tla niso.ravna. Te-bi se dalo odpomoči z izravnavo tal. pri “emur bi se dal prostor še razširiti proti ozad-lu\ ki naj bi ga zaokrožile, nekaj na novo žaljenih dreves. Predstava je imela rekorden .™sk; do tri tisoč gledalcev je sedelo tesno rug poleg drugega, stalo cb straneh, čepelo '0 hribu in drevesa so jih bila polna kakor hk a sadia- Režija je bila velikopotezna, z in ■«’ zvonenjem farnih zvonov in grmenjem opičev. Nastopilo je preko 70 oseb. rožanski Imetje in fantje pod vodstvom starega Serai-"1Ra in njegovega sina Mirka, turški poveljnik -p svojo slikovito četo, ženske z Žalike, žid ; reseglav s svojo hčerjo Almiro. Vse glavne ; '°Ee so bile odlično podane, kakor smo to! ° ru?anov že vaieni. Ruško letno gledališče j ® vedno bolj uveljavlja, primerno je zlasti za j ^.asfope mas. Kaj ko bi enkrat no skusili s i Kreftovo »Veliko puntari.io« ali kai sličnega?, T. M.! STUDENCI PRI MARIBORU Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« Priredi v nedeljo, dne 31. t. m. II. mladinski na predvečer, v soboto, dne 30. t. m. aka- s pričetkom ob 8. uri v gost. Mraz. V “deljo dopoldne pa bo koncert v studenškem ^rku in sicer ob pol 11.-12. ure. — Naproša e vse kulturne, športne in strokovne organi-scije, da nc priredijo na ta dan nobene prire-ltve in da se udeležijo te proslave. - Odbor. Za nožno delo v pekarnah in proti maksimiranju cene kruhu Konferenca pekovskih mojstrov. Združenje pekovskih mojstrov v Ljubljani, Celju in Mariboru so imeli te dni konferenco v Mariboru. Na konferenci so razpravljali o razmerah v obrti. V resoluciji pravijo, da je bilo zvišanje cen pšenici nepojmljiv pojav v deželi, kjer je velika nad*produkcija pšenice. Pritožujejo se potem, da se cene regulirajo po raznih krajih nestrokovnjaško in brez zaslišanja pristojnih organzacij. Odločno so proti maksimiranju krušnih cen, češ, da konkurenca skrbi sama za prave cene. Istotako so peki proti omejitvi nočnega dela, ker sicer grozi propast pekovski obrti. Zahtevajo tudi, da se revidira naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic glede kršenja naredbe banske uprave ter ustavijo nadaljnja postopanja zaradi kršitve navedene naredbe. Odobrili so tiudi ljubljanski cenik kruha, ki se naj sukcesivno uvede po vsej Sloveniji. — Ljubljanski ipredlog cen, ki se je uvedel dne 25. t. m., je naslednji po kg: beli din 4.80, pol-beli din 4.40, črni 4.20. Ker se pa kruh prodaja po kosih za okrogel znesek, bo tehtal kruh za din 4.— beli 83 dkg, polbeli 93 dkg in črni 95 dkg, oziroma bodo beli kosi (štruce) po din 2.— po 41% dkg, polbele po 46 'A dkg. V Maribonu stopi ta cenik v (veljavo dne 27. julija, v Celju pa 1. avgusta. To stvar objavljamo v vednost živilskim delavcem in konziumentom kruha. LJUBLJANA Kaj je s strojnimi tovarnami v Ljubljani Strojne tovarne v Ljubljani so predstavljale važno' industrijsko panogo v Ljubljani. Industrija je bila .važna ne le, ker je bilo v njej zaposlenih nekaj sto kovinarskih delavcev, ampak tudi z narodnogospodarskega stališča. Ugotovljeno je, da so tovarne opremljene za marsikatero delo in, da bi bilo treba razmeroma majhnih investicij, da se jih usposobi vsestransko. Strojne tovarne so bile obenem edino iz-obraževališče dobrih kvalificiranih ključavničarjev v Sloveniji. Enaka tovarna obstoja le še v Novem Sadu. Ustavitev Strojnih tovarn je tudi v tem oziru velika gospodarska izigu- ba, ker se je z njimi ukinilo vzgajališče dobrih kvalificiranih delavcev. Strojnim tovarnam primanjkuje obratnega kapitala v obliki gotovine ali primernega ce-nega kredita. Zdi se nam, da bi povsod tako podjetje skušal ali privatni kapital sam ali pa s sodelovanjem javnih faktorjev (države ali banovine) ohraniti v interesu delavstva in v interesu gospodarstva Podjetje stoji sedaj že mesece in mesece. Skrajni čas je torej, da se zganejo faktorji, ki so za izgubo teh tovarn, če že ne dejansko, pa vsaj moralno odgovorni, ker ne ukrenejo nič pozitivnega. MARIBOR Čudovita luknja na Aleksandrovi cesti. Iz občinstva smo prejeli že iponovno: ipritožibe nad čudovito luknjo, ki preseka Aleksandrovo cesto na najživahnejši promenadi pri Batovi trgovini ob vhodu v Prešernovo ulico. Sedaj nam zopet piše občan v imenu več drugih, ki prihajajo vsak dan v smeri od kolodvora po Aleksandrovi cesti v mesto, pa morajo z asfaltnega hodnika pri Prešernovi ulici naenkrat vskočiti v jamo, ki ni niti tlakovana, niti betonirana, niti asfaltirana v širini Prešernove ulice. V tem delu promenade je seveda vedno dovolj prahu, a v dežju blata. Dopisnik priporoča če ne bi morda ob priliki razstave cest na Mariborskem .tednu ta košček priredili kot vzor moderne mestne ceste in pristavili tam napis »Moderna cesta«. Ker bo moral vsak obiskovalec Mariborskega tedna prekc te »moderne ceste«, predno bo prišel do blagajne, bo uspeh tega dela razstave nedvomno 100% ~ ..»>• > ■ »fn >i CO lr»U1--. — - ~ ‘ - ' ' 1-"' Tako bi občani dobili po dolgih letih .......... urejen cestni prehod, katerega bi še vrh tega plačali tujci, ker bi se lahko dogovorili glede plačila z razstavnim odborom. Obenem bi lahko pri tem razstavišču s posebnimi napisi opozorili na sijajno urejena »makadamska« cestišča v Prešernovi ulici, ki so tudi nedvomno ponos središča mesta. Svilene triko majice, najnovejše pri Jakob Lah, Maribor Mariborski Aeroklub Je končno dobil svoje šolsko letalo za vežbanje pilotov. Letalc je pripeljal minulo soboto mariborski pilot g. Pivka iz Beograda. Vpisovanje vajenk in vajencev v obrtno nadaljevalno šolo se bo vršilo od 1. do 21. avgusta med tednom od 10.—12. ure, ob nedeljah in praznikih od 9.—11. ure na mestnem poglavarstvu. Praški solisti opernega konservatorija bodo priredili ob priliki mariborskega tedna v dvorani »Grajskega kina« iglasbeni koncert. Maribor se pripravlja na slavnost! V Mariboru vlada že veliko vrvenje priprav na velik narodni praznik. Okrasitveni odbor je zamislil kar najbolj slikovito okrasitev mesta od glavnega kolodvora, po Aleksandrovi cesti, glavnem trgu, državnem mostu in vse de zbo-rovalnega prostora. Istočasno pa vabi tudi vse hišne posestnike, da že sedaj mislijo na to, kako bodo okrasili svoje domove. Maribor naj številne goste, ki pridejo te dni na Narodni tabor, sprejme v prazničnem okrasu! Zavarujte pot ob treh ribnikih. Pred kratkim je pri treh ribnikih utonil nek godbenik, ki se je vračal iz izleta mimo treh ribnikov v mesto. Ne da bi se spuščali v razmotrivanje v kolikor je bil utopljenec sam kriv svoji nesreči, smatramo, da je nujno potrebno, da se pot ob treh ribnikih primerno ogradi, ker hodijo tamkaj zlasti otroci na izlete in bi se lahko zgodile še slične nesreče. Prepričani smo, da bi se za postavitev ograje ne rabilo mnogo sredstev, preprečilo pa bi se s tem v bodoče eventuelne nesreče. Nesrečna žrtev naj bo merodajnim činiteljem v opomin, da je treba na tem prometnem kraju primerno zavarovati po t. Pevsko društvo pekovskih pomočnikov in pekovski športni klub (PSK) v Mariboru priredita v nedeljo, dne 31. julija t. 1. veliko poletno veselico na vrtu gostilne Pulko na Te-znu. Na sporedu je petje in druge raznovrstne zabave. Igra priljubljena godba. Začetek ob 13. uri. Vstopnine ni. Prijatelji društva vljudno vabljeni! — Odbor. ZAGORJE OB SAVI Športni klub »Svoboda« v Zagorju priredi v nedelje 31. julija t. 1. otvoritev športnega igrišča v Kisovcu. Pričetek ob 2. uri popoldan. Po ^tekmi velika vrtna veselica na vrtu Zadružnega doma na Lokah (ob 5. uri pop.). Gostovali bodo sledeči klubi: SK Hrastnik, SK Svoboda Ljubljana 'in SK Amater Trbovlje, ligrala bo na prireditvi 'rudniška godba. K obilni udeležbi vabi odbor. Kako se živi v Parizu? Pariz, 21. julija. 'Preveč živahno in pisano je življenje tu, da 1 ša stisnil v nekaj vrste. Samo majhen od-loi«ek za danes! Človeka, kakor smo mi, navadno zanima naj-to, kako drago je življenje. —■ Moj vodič da v Parizu lahko zapraviš sto ali pa esto frankov na dan. In ima prav. Če nimaš "ln°Žo pod palcem, pa zapraviš mnogo manj, k ’0r doma v Ljubljani, pa kljub temu ni tre* aplrPeti ne lakote, ne žeje. rva moja jutranja hrana je »Populaire« (po ®še bi se reklo »Ljudski glas«), ki stane 50 ?tithnov —’ Ž°*ovo mnogo cenejši od čašo* jelS,°T Pr' nas- 100 centimov je 1 frank, frank Približno 1 din 40 para. Potem pa na kavo, lo izpiješ stoje pri »comptoiru« za 50 do 60 rniov — cenejša in boljša porcija odi daj- V Liublian;i- Pa 'sedeš, dragi prijalo? \6 s*ane *s*a kava vsaj 1.25 fr. Kako Tta Parisu se plača vsaka stvar. Pariške rne imajo skoro vse goste na ulici in vsi stoli so obrnjeni na ulico. Sediš lahko po cele ure in te ne bo nihče nadlegoval, če hočeš še kaj. Nasprotno, ti jih moraš nadlegovati, če imaš kako željo. Če sedeš, plačaš torej gledališki prostor, s katerega opazuješ poulično vrvenje. Na krožniku, na katerem sol Iti postregli, imaš pa vtisnjeno ceno. Nobenega oderuštva torej — Anglež plača kakor Parižan. Druga stvar je gostilna ali restavracija. Tu ješ sede za isto ceno kakor stoje. In ljudje so toliko razumni, da vsi sede, menda že zato, ker se Francoz pomudi ipri kosilu vsaj eno uro. Lokalov je na izbiro. Ali ješ za »prix fixe«, to hi bil nekak naš »imenu« in ta ;prix (=cena) je zelo različna, od 7.70 do 35 frankov in še več, ali pa ješ »a la carte«, kakor se reče. Če si tako ničemuren, da rad opazuješ selbe in! krompir in natakarje v desetih ogledalih, boš seveda desetkrat več plačal kakor jaz, ki opravim v navadni, čedni gostilni svež, z vsemi dobrinami obložen biftek, to ali ono imenitno francosko solato, pol litra dobrega vina, štruco kruha, in skodelico kave I z rumom ali konjakom — vse skupaj za 10 fr. Abstinenti, ne ustrašite se tega pol litra vina — tudi vi bi se kaj hitro privadili te mere, tako je dobro in zdravo! Po mojem mnenju je v Franciji abstinent samo tisti, ki mora1 biti. Kakor je malo abstinentov, prav tako redki so ■pijanci. In ta kruh — ljubljanski peki, brez šale in zamere — dragi moji, saj vi prodajate kuhan kruh! Res je škoda, da je »Ilirija oživljena« tako hitro izginila v avstrijskem mraku, da bi se vsaj naučili, kako je treba živeti. Zdaj pa še nekaj iza naše gospodinje. V »Delavski Politiki«, ki me je tudi že našla v Parizu, berem, da draginja zopet narašča. Jaz pa hodim na primer po živilskem trgu v milijonskem mestu Pariz in gledam vse izobilje: breskve po 1.50 do 2 fr. pol kile, velike glave karfijole po 2 do 2.25, velike zeljnate glave po 1.50, 5 banan za 2 franka, hrenovke po 50 do 60 centimov, ribe, raki, melone, polži, jabolka, artičoke — toda čemu bi si zapisoval vse te tržne cene, ko nam žene ivedno pravijo: Saj moški ne znate kupovati, vsako stvar vam obesijo na vrat. Š. ŠT. VID PRI LJUBLJANI Kakor vsako leto izidejo tudi letos za 1938-39 knjige »Cankarjeve družbe«. Ker je čas še samo kratek, da knjige naročite vsaj do 1. avgusta, zate, sodrugi, pohitite z naroč-bo in poagitirajte med svojimi znanci, da bo v šentviškem okraju čimveč novih naročnikov.^ j Nobena delavska družina ne bi smela biti brez ' Cankarjevih knjig in našega delavskega tiska. I »Cankarjeva družba« izdaja lep koledar in še tri poučne knjige, ki veljajo skupaj le din 20. Naročite knjige lahke pri poverjeniku sodr. Demšar Janko, Št. Vid pri Kratkyju. Izide tudi^ žepni koledarček za 1939, ki bo objavil določbe o bolniškem in starostnem zavarovanju ter službenem davku itd., kar rabi delavec vsak dan v življenju. Na koledarček naj se naroči vsak zaveden delavec najkasneje do 31. avgusta t. I. pri poverjeniku Rehberger Peter, Št. Vid pri Kratkyju. — D. J. KAMNIK Tragična smrt zavednega sodruga. V nede-deljo, dne 17. julija t. 1., se je smrtne ponesrečil v kamniških planinah s. Brejc Viktor, usnjarski pomočnik iz Kamnika. Na planine je rad zahajal, da vsaj trenutno pozabi v gorah, kjer vlada mir in svoboda, trpljenje proletarca. Tudi preteklo sobote se je podal v družbi dveh tovarišev-sodelavcev, na Krvavec. V nedeljo zjutraj so se podali, vsak po svoji poti v pobočje Krvavca, da natrgajo nekaj planink. Dogovorili so se, da se snidejo na določenem mestu. Ker Brejca dolgo časa ni bilo, sta tovariša mislila, da je odšel po drugi poti proti domu. Vrnila sta se v Kamnik, ker pa Brejca do poznega večera ni bilo, so prijatelji pričeli slutiti nesreče. Reševalci, katerim se je tudi pridružilo nekaj sodrugov, so se takoj napotili v gore, kjer so v ponedeljek ob pol 7. uri zjutraj našli Brejca mrtvega. Padel je v globok prepad, pri čemer je zadcbil tako hude telesne poškodbe, da je najbrže nastopila smrt takoj. Še istega dne so reševalci prinesli tru-po ponesrečenega v dolino, pogreb pokojnega pa se je vršil v torek na žaljskem pokopališču v Kamniku. Kako priljubljen je bil pokojnik je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo poleg sodelavcev iz tovarne usnja A. Knafliča, tudi delavstvo iz tovarne »Titan« in »Remec & Comp.« iz Duplice, ter mnogo drugega občinstva. Veličasten je bil pogled na mrtvaški sprevod z godbo kamniškega mestnega godbenega društva na čelu. Med številnimi venci je bilo slasti opaziti venec iz planinskih rož, katerega so mu spletli tovariši planinci, ki so tudi nosili krsto na zadnji poti, dalje venec iz rdečih rož, darilo Delav. knjižnice in delavskega pevskega društva »Solidarnost«, čijih marljivi član in odbornik je bil pokojnik. Pred hišo žalosti, v cerkvi in ob grobu mu je v slovo zapela »Solidarnost«, pomnožena z delavskim pevskim društvom »Planinka« iz Duplice, več žalostink, ob odprtem grobu pa se je poslovil od dragega pokojnika s. P o z n i k France, z tako ganljivim govorom, da ni ostalo nobeno oko suho. Pokojnik je bil zaveden sodrug in naročnik »Delavske politike«. Z njegovo smrtjo je nastala nenadomestljiva vrzel v kamniškem delavskem kulturnem gibanju in smo z njim zgubili enega naših najboljših sodrugov. Za pokojnikom žaluje tudi mati in sestra, katerima je bil glavna opora ter brat, prejšnji strokovni tajnik podzveze SGR.1 v Ljubljani, ki je bil pred enim letom primoran zapustiti svoje domače in oditi v tujino. Pokojniku bomo ohranili trajen spomin, težko prizadetim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. Pokojnemu s. Brejcu v spomin. Dragi s. Viktor! Komaj si se razvil v mladeniča, si zapustil svoj rodni kraj tam v sončni Goriški, kjer Tvoje svobodo ljubeče srce ni imelo tam obstanka. Prihitel si v Jugoslavijo in tu sc se Ti odprla nova obzorja in spoznanja. Našel si skromen košček kruha, našel si med sodrugi iskrene prijatelje, a vendar — Tvoje srce je hotelo še naprej... Kot človek, ki je veliko prestal in pretrpel, si opazoval življenje, kjer vladata sovraštvo in zavist, kjer vlada egoizem, kjer človek sočloveku streže po življenju, kjer vsakdo iz nesreče svojega bližnjega kuje lastne srečo. Ko si to spoznal, si ves za- prepaščen obstal, ne vedoč kam? V svoji duševni stiski si se zazrl kvišku, kot bi z višin pričakoval pomoči in leka svoji boli. Tedaj si uzrl tam gori visoko vrhe ve planin, katere že tisočletja mrko gledajo na pokvarjeni človeški rod, istočasno pa vabijo k sebi vse one, ki ne najdejo miru, da prihitijo v njihovo naročje, da gori, kjer vlada mir in svoboda, vsaj trenutno pozabijo skrbi in težave. Nekoč si mi rekel: »Planine so zame duševna hrana. Kadar mi je srce težko bridkosti, hitim v višine, kjer najde pokoja izmučeno srce. Ostal bi tam gori, da bi pozabil vse. a kaj, ko me življenje sili, da se zopet vračam v staro trpljenje in novo gorje.« Planine so slišale in uslišale tvoje hrepenenje. Ko si se najmanj nadejal, so Te sprejele v svej večni objem. Na njihovih grudih je našlo pokoja, katerega je zaman iskalo na svetu Tvoj plemenito srce. S Tvojo izgubo je nastala v naših vrstah nenadomestljiva vrzel. Žalovali bomo za Tebcj ne samo zaradi tega. ker smo izgubili enega naših najbolj zavednih sodruigov, temveč še bolj zaradi tega. ker smo izgubili s Teboi svetel vzgled zavedne možatosti in odločnosti v boju za naše pravice. Ob Tvoji sveži gorrili Ti obljubimo, da bomo zvesto hodili po noti. katero si nam kazal, da ne bomo odnehali prej, dokler ne zavlada na svetu mir. svoboda in ljubezen, za čemur je hrepenelo Tvoje srce in za kar si se boril vse svoje življenje S to obljubo sorejmi dragi s. Viktor naš zadnji sodružni pozdrav. Šturm Anton. Is mednaroJ Bolgarski kralj potuje v Berlin in Rini Te dni potuje bolgarski kralj v Rini in nato v Berlin. Potovanje ni službeno, kakor poro-1 čajo listi. Berlin predlaga sklicanje konierence V Londonu razpravljajo o nemškem predlogu za sklicanje konference štirih. Anglija, Nemčija, Francija in Italija naj bi sklepale o Čehoslovaški in bodoči zvezi štirih velesil. Nemčija je rešila Evropo pred boljševizmom V Celovcu je govoril namestnik Hitlerja Rudolf Hess. Rekel je, da Nemčija ne pojde v svoji miroljubnosti preko gotovih mej. Nemčija pa ne bo nikdar kapitulirala. Nemčija ima pred seboj naloge, ki jih je treba rešiti in Nemčija bc te naloge izvršila, kakor je izvršlia veliko nalogo rešitev Evrope pred boljševizmom. * Nemčija dela za mir in zato mora biti močna. — Ali je Nemčija na pravi poti, pokaže bodočnost. M gu-aitafe. ne politike Konferenca nordijskih državic Nordijske državice so imele v Kodanju konferenco. Sedem najhnih držav je to (skupina Oslo Švedija, Finska, Norveška, Danska in Holandska ter Belgija in Luksemburška). V skrbeh so za slučaj vojne, žele ostati nevtralne. Konferenca je izjavila, da bodo države sodelovale za mednarodni sporazum, vendar žele ostati neodvisne od raznih skupin velesil, Zveste ostanejo Društvu narcdov, kjer bodo skupno nastopale. V teh državicah vladajo ali soodločujejo socialni demokrati. Romunski Nemci se oglašajo Na sinodi nemških protestantov v Sibinju je dr. H. Wolf opozarjal na poziv kanclerja Hitlerja vsem Nemcem, naj ne pozabijo, da sp Nemci. Razvijal je tudi teze nacizma. Na konri cu je poudaril zahteve romunskih Nemcev. NemSko-ieška manifestacija demokracije v Karlovih Varih 4000 demokratov v gnezdu nacizma Karlovi Vari so največje češko zdravilišče v nemškem delu Češkoslovaške, ki imajo svetoven sloves. Žal pa so ravno tamošnji Nemci najzagrizenejši pristaši nemško-nacijonalnega hitlerjanskega gibanja Konrada Henleina. Njihovo nacijonalistično gibanje je prizadejalo zdravilišču že ogromno, večmilijonsko škodo, a jih to še vseeno ni spametovalo. Čeprav so ti Henleinovci sami bogataši, ki z nepopisnim terorjem preganjajo vsakega delavca, če ne trobi v njihov rog, je vendar tudi v Karlovih Varih, kot v drugih mestih sudetskih Nemcev, socialna demokracija ohranila svoje mogočne postojanke. To je pokazal nedavne mogočen shod. ki so ga sklicali socialni demokrati v Karlovih Va- rih. Dostop je bil dovoljen le proti vabilo® a se je kljub temu zbralo okrog 4000 ljudi, med njimi tudi karlovarski Čehi. Na shodu 'fi govoril najprej znani češki novinar Ripka, ki je ob oglušujočem ploskanju končal svoj govor z izjavo, da mora končne v Čehoslovaški na celi črti zmagati Masarykova humanitna demokracija. Vihar odobravanja pa je nato spremljal vš» izvajanja predsednika nemške social-demo-kratske stranke v ČSR, s. Jakscha, ki je pozival na strnjeno borbe vseh demokratično čutečih elementov proti l. *,.«,« nacionalizmu. Shod je izzvenel v ginljivo manifestacijo za pravo demokracijo in sporazumno sodelovanje med Čehi in Nemci v Češkoslovaški republiki. Delavska vlada dela Z otoka Nova Zelandija Nova Zelandija je velik otok v Velikem oceanu prav blizu Avstralije. Na socialno naprednost tega angleškega dopiiniona smo že večkrat opozarjali tudi v našem listu. Na tem otoku so si angleški naseljenci uredili državno upravo, ki bi lahko bila zgled drugim in angleški imperij jim prepušča popolno samoupravo. V deželi prebiva v notranjosti poleg priseljencev še nekaj Mavrov. Priseljenci so bili večinoma delavci. Po angleškem zgledu so ustanovili delavsko stranko, ki je 1935 pri volitvah zmagala in vzela državne vajeti v svoje roke. Koncem tega leta bodo tam zopet volitve. Na čelu vlade je sedaj sodrug Sevidz. Uspeh delovanja delavske vlade je tako velik, 'da se stranka nadeja, da ohrani večino tudi po novih volitvah. Delavska vlada je najprej nacionalizirala narodno banko. S tem je bilo omogočeno nadziranje kreditov in izvrševanje gospodarskih načrtov. Najvažnejša je bila določitev cen za Poljske pridelke po načrtu, predvsem cene volne ln mlečnih pridelkov, ker je tam ovčarstvo najbolj razvito. S tem se je pomaigalo farmarjem in kmetom iz strašne krize, ki so jo imeli do takrat. Ustanovili so državno centralo, ki navedene pridelke odkupuje po določenih cenah od pridelovalcev ter jih prodaja v inozemstvo. Ta centrala tudi uvaža sama vse važnejše blago. Delavska vlada je dalje izvedla potrebno industrijalizacijo zemlje po načrtu ter ustanovila na socialistični bazi celo vrsto nove industrije. Tako je uvedla državni monopol za vso produkcijo jekla in železa, čemur so se odločno upirale meščanske stranke. Ko je delavska vlada prišla na krmilo, so bili v težki krizi ne samo kmeti, ampak tudi delavci in nameščenci. Socialna politika je bllh popolnoma žančmarjena. Vlada je zaradi tega storila vse za gospodarski in socialni podvig. Takoj ie mobilizirala mrtvo ležeči denar in pričela s koristnimi javnimi deli: gradbo poti, železnic, letališč za avijone, hiš in delih mest. Do konca 1937 so bila končana v 69 mestih dela, kjer so nastale nove naselbine. Z malo izjemami je skoraj v vsem gospodarstvu uveden tudi štirideseturni delovni teden. Iznova je uvedeno obvezno razsojanje v delavskih sporih. Sodišča določajo tudi minimalne mezde z ozirom na izpremenjene cene. Realna dnevnica je porasla povprečno za 9 odst. In kot protiuslugo za ustanovitev stalnih cen kmetiškim pridelkom vlada zahteva od kmetov, da se obenem znatno izboljša položaj kme-tiških delavcev. Vse dajatve socialnega zavarovanja so znatno zvišane. Sedaj delajo na uvedbi splošnega ljudskega socialnega zava- ! rovanja, kar se more smatrati kot največji us-' ! peh triletnega vladanja. S ponosom izjavlja I vlada, da večjo polovico vseh državnih dohod-; kov iz davščin porablja v socialne namene. j Vlada pridobiva s tem vedno večji vpliv na : vse gospodarstvo, kar sili kapitalistične na-I sprotnike, da delajo vladi težkoče. Delavska | vlada pa odgovarja, da je povsem demokra-j tična ter da stremi ne le po politični, ampak | tudi po gospodarski in socialni demokraciji. Zato se bodo tudi volitve izvršile ob popolni I svobodi in hočejo se preprečiti tudi vsa vznemirjanja, ki so običajna pri volitvah drugod. Resolucije kongresa stranke obsojajo antisemitizem in fašizem. Stranka obsoja Chamber-lainovo mednarodno politiko ter se odločno zavzema za politiko kolektivne varnosti. Predstavnik vlade je v skupščini Društva narodov obsojal špansko in abesinsko politiko angleške vlade. j , ■ . , Niti v enem angleškem doniinionu ni takega prijateljstva med priseljenci in prvotnimi prebivalci kakor v Novi Zelandiji pod vlado delavske stranke. Vlada je razglasila načelo popolne enakopravnosti belih in črnih, kar tudi praktično izvaja. Zaradi tega je zavladala popolna sloga med belimi delavci in Mavri. Podporo ob nezaposlenosti dobivajo enako beli kakor črni. Stanovanja se grade tudi za Mavre prav tako kakor za bele ljudi. Na kongresu stranke so bili tudi maverski delegati, ki so se v imenu vsega črnega prebivalstva zahvalili za velike zasluge delavski vladi z ozirom na načelo enakopravnosti. Pri volitvah sme delavska stranka sigurnb računati na pomoč Mavrov, j Kljub telil uspehom vejidar položaj vlade | pH volitvah ne bo lahek. Ti uspehi so namreč 1'ražbčšnili kapitalistične nasprotnike, ki so v j tej državi gospodarili od osnovanja države. I Ti izkoriščajo politično demokracijo zase, zlasti je močan njih tisk. Proti kapitalističnemu tisku je pa delavski tisk slaboten. Kapitalistični tisk ali zamolčuje ali pa namenoma netočno poroča o govorih delavskih zastopnikov in | delu vlade. Prisiljena je zaradi tega, da se poslužuje državnega radija ter da organizira pogosta in mnoga ljudska zborovanja. Izid volitev v Novi Zelandiji se pričakuje z velikim 1 zanimanjem v vseh britskih dominionih. Ta je namreč v ogromni zvezi edina država, ki ima delavsko vlado. Njeni uspehi so pa obenem močna pobuda za pridobitev večine v centru cesarstva, v Angliji sami. Likvidacija južno- tirolskih Nemce* Na Južnem Tirolskem, ki je po vojni pripadlo Italiji, je od Brennerja do Salurna že iz pradavnih časov strnjeno naseljeno čisto nemško prebivalstvo. Zato sta se za južnotirol-ske Nemce prejšnja demokratična Nemčija in Avstrija vedno živo zanimali. Oidkar je pa zvarjena os Rim—Berlin, so ustavljeni vsi nemški listi, ki so se pečali z južnotirolskim vprašanjem. Tudi zavod za inozemsko nemštvo, ki sicer vodi natančno statistiko o nemškem prebivalstvu v drugih državah, je vzel Južne Tirolce iz evidence. Za rajh ni več nobene nemške manjšine na Južnem Tirolskem. ,te™ pa 'e zadobd veliko luknjo tudi nacionalsocialistični nauk o vesoljnosti nemškega naroda, po katerem so vsi Nemci, pa naj kjer- oli prebivajo, člani vsega nemškega naroda, kakor da bi živel v tretjem rajhu, in so zato dolžni poslušati in izpolnjevati navodila iz Berlina. Tz sprevoda čehoslovaške socialne de mokrscijc v Pragi Ena najlepših alegoričnih slik v sprevodu! deca z rožami. AH si že poravnal naročnino? Ako če ne, izpolni svojo dolžnosti Načelno o izpreminlanlu službenih pogo' lev v lavnih in Javnopravnih ustanovah KM nill Potrebujete, da zaslužite 1000 Din fcdUU Ulil mesečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi: (knot1, Hariber,Orožnova 6. I Delavski pravni svetovalec Skeleča rana je to. Ugnezdil se je običaj, , da javne in javnopravne ustanove, kadar se jim zdi, poslabšujejo službene mezdne pogoje nameščencem kar samovoljno. Nič ne vprašu- j jejo, ali je dejanska potreba, niti ne ali to morebiti ne ogroža socialno eksistenco nameščencev. - Moralna stran je, da mora vsaka služba nuditi nameščencu primerno eksistenco. Tudi v javnih in javnopravnih ustanovah. Zato imajo v teh ustanovah službene pogoje urejene s pragmatikami in službenimi pravilniki, ki so pa v redu le tedaj, če jamčijo nameščencem enakopravnost glede njih veljavnosti in primerno življenje. Iz' preteklih dhi pa tudi še od danes vemo, da nekatere teh ustanov še vedno streme za poslabšanjem službenih pogojev, čeprav so pragmatično določeni, in sicer enostransko, z diktatom. Službeni pogoji ali pragmatika so delovna ali kolektivna pogodba med ustanovami an nameščenci. Četudi je pogodba diktirana, kakor je v teh ustanovah .oibičaj, je vendar veljavna službena pogodba ali pragmatika pravna obveza dveh strank, in se po tem načelu sme tudi izpreminjati le po dogovoru ali sporazum mu obeh strank. Krvično je zaraditega, če se službeni pogoji in plače diktirajo enostransko. To naziranje potrjuje Sodba državnega sodišča v sporu med pančevsko občino in nameščenci občine. Občina ima svoj statut in pragmatiko za nameščence. Ko so bile državnim nameščencem znižane plače, jih je znižala tudi pančevska občina svojim nameščencem'. Državno sodišče je razsodilo, da občina ni Rubež mezde (Celje) Vprašanje: Svojčas sem bil obsojen zaradi razžaljenja časti in tudi, da moram plačati tožnikovemu odvetniku pravdne stroške. Odvetnik mi je sedaj zarubi! plačo. Ali je ta rubež dopusten, ko zaslužim na uro 3.60 din in moram skrbeti za štiričlanske družino? Odgovor: Po zakonu Vam lahko vsak upnik zarubi tretjino Vaše dnevne mezde, vendar tako, da Vam mora ostati vsaj 20 din na dan prostih.^ Če se je odvetnik držal tega okvira je rubež v skladu z zakonom ne glede na tc, kako veliko rodbino imate. Izstavitev. (Sv. Lovrenc) Vprašanje: Lastnik žage, na kateri delam, ima dogovor z lastnikom tovarne, ki stoji cb istem potoku kot žaga, vendar višje zgoraj, da tovarna ne sme čez dan zadrževati vode, tako da bi žaga stala. Tovarna se pa tega dogovora ne drži, radi česar včasih po celo uro ne morem delati in seveda ta čaš nič ne zaslužim. Ali imam pravico zahtevati plačilo z,a tako zamujene ure od tovarne? Odgovor: Plačilo za zamujene ure !ahkn zahtevate od Vašega delodajalca po § 220 obrtnega zakona, ne morete pa jih zahtevati od tovarne. Le Vaš delodajalec bi lahko zahteval odškodnino od tovarne, če se ta ne drži dogovora, Vam pa mora plačati mezdo za izstavf-tev ne glede na to ali ima kak dogovor s tovarno ali ne. imela te pravice zaradi svojega statutia in mor* nameščencem vrniti odtegnjene plače v zne- sku din 600.000. i t fcai« 4t t*«l‘ Iz tega sledi, da enostransko izpreminjanj®' službenih pogojev sploh ni zakonito in da občine, ki sfe sklicujejo na znižanje prejemkov državnih nameščencev, ravnajo protizakonito^ če so nove pogoje diktirale, ne da bi se sporazumele z nameščenci. Nameščenci so enakopravni državljani. Njih pragmatika je javnopravna pogodba, ki se sme 'izpreminjati le * novim medsebojnim sporazumom. Enostranski diktat pa ne more hiti veljaven, ker je v veljavi statut ali službena pragmatika, ki vež® obe stranki. Tako enostransko izpreminjanj®' pogodlb je pa v današnji dobi socialne miselnosti obenem nemoralno. ŠTORE Pevsko društvo »Bodočnost« v Štorah Prl' redi v nedeljo 31. julija 1938 v občinskem parku na Teharjih veliko vrtno veselico združeno s pevskim koncertom na katerem bodo sodelovala razna pevska društva iz celjskega okrožja. Igrala bo rudarska godba iz Zabukovce^ Pričetek ob 3. uri popcldne, vstopnina (vključno s plesom)1 4 din. Del čistega dobička ie menjen Pomladku rdečega križa osnovne šoj v Štorah, V slučaju slabega vremena se " vršila prireditev v vseh prostorih g. Adrinek v Štcrah. Prijatelji petja in veselja vljudn vabljeni. — Odbor. TEZNO PRI MARIBORU Kovinarji »Kovine« priredijo v nedeljo 31-julija t. 1. v gostilni Koželj vrtno veselico pestrim sporedom. V slučaju slabega vrem na se -vrši prvo lepo nedeljo. — Vabi odbo - MALI OGLASI nraši eitateU« lejo nalcenelSe ffi, n «»Iti — Franc Rormann’or nasl. Karl Raff Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Največja izbira in najboljši nakup. ZALOGA-P OPRAVILA B. DIVJAK MARMOR ZAHTEVAJTE CENIK FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. za izdelavo oblek za gospode in dame po » nižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdela Bogata izbira modnega blaga. KOLESA, GRAMOFONE, šivalne stroje, otroške vozičke popravlja ,?a bro in po kulantnih cenah znana tvra* JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica. MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. snrau koles čez zimo. ___ Zahtevajte vedno in povsod kruh In pedoo Iz Delavske pekarne o Harihorn. ESS Im koneoreif itdmla in urrtule Adolf Jelen v Mariboru. h- Tiska: Lludskm tiskarno, d. d. v Mariboru, predstavitelf Viktor Erten v Mariboru.