Eazne stvari. Domače. (Knez in ško! ljubljanskidr. Anton Jegli6,) o katerem smo predkratkim poro6ali, da je odpotoval v Rim, je bil zajedno s svojim spremljevalcem po večnem mestu, kapelanom v dell' Animi Antonom Jerovšekom, dne 17. novembra vsprejet od sv. O6eta. Dasi so sv. O6e že silno stari in sivolasi, so vendar vkljub temu še vedno zelo živahni, krepki in gib6ni. Govorijo prav glasno, po6asi in razlo6no. Vse svoje besede spremljajo z živim kretanjem. Sivolasi star6ek na stolu sv. Petra narediio na 6loveka izvanreden utis. Ljubljanski knez in škof stanuje v zavodu dell' Anima, kjer kapelanuje tudi naš štajarski rojak, Anton Jerovšek, duhovnik naše škofije. On je sedaj jedini Slovenec v zavodu. (Naša pošta.) Zopet se nam pripoveduje, da neka nemška uradnica na tukajšnji pošti z vidno nevoljo in godrjanjem sprejema slovenski naslovljene pošiljatve. Mi smo dosedaj v svojih pritožbah do ministerstva govorili vsakokrat le splošno o poštnih nedostatkih, a 6e bo šlo tako naprej, se ne bomo obotavljali, navajati tudi imen. Slovenš6ina ima v mariborskih uradih vsaj najmanj toliko pravice, kakor nemš6ina. (»Naša straža«.) Pri ustanovnemshodu »Naše straže« dne 15. nov. v Ljubliani so bili slede6i štajarski Slovenci navzo6i: dr. Jožef Sernec, deželni poslanee in odvetnik v Celju, Drag. Hribar, podjetnik v Celju, Fr. Gomilšek, kapelan v Jarenini in Jožef Zi6kar, državni in deželni poslanec ter župnik v Vitaniu. Slovenci! Pristopajte v obilnem številu in še z obilnejšimi darovi k novemu, za štajarske Slovence velevažnemu društvu! (V Vojniku) je umrl dne 11. novembra t. 1. posestnik g. Martin Šterban. Bil je vedno zanesljiv narodnjak. Blag mu spomin! (Iz PiSec) nam piše prijatelj: Pri nas se je obhajal od dne 13—20. t. m. sv. misijon. Vodili so ga 66. gg. lazaristi iz Celja. (Od meje.) V Št. Ilju v Slov. goricah je predzadnjo nedeljo zborovalo jareninsko politi6no društvo. Zborovanje je bilo veli6astno. Govorniki so navduševali posluSalce s krasnimi govori za neoraaieno Ijubezen do slovenske domovine. Izrekla se je jednoglasna zahteva za slovensko vseu6iliš6e in nadsodiš6e v Ljubljani, za slovensko izklicevanje postaj, za slovenš6ine zmožnega ravnatelja •na Tinorejski šoli v Mariboru in za s 1 o vfcn- sko preustrojitev te šole, za vini6arsico šolo v Slov. goricah in vsprejela se je resolucija, v koji se obsoja zadnji Schonererjev izdajalski govor v državnem zboru. (Iz Št. Jurija obŠ6avnici)se nam piše: Na predve6er goda rajne cesarice Elizabete so v Seliš6ih na vaškem križpotu postavili lipo v spomin na blago cesarico, ki je postala žrtva groznega zlo6ina. Upamo, da se sedaj ne bo nikdo ve6 predrznil poškodovati lipe, kakor se je to doslej že dvakrat prigodilo. — V nedeljo se bo v Seliščih blagoslovila lepa kapelica, katero je dal vsled obljube postaviti vrli narodnjak Anton Lasbaher. (Zavedne ob6ine.) Občina Presi6no v kozjanskem okraju je dne 10. novembra 1898, odposlala drž. poslancu J. Ži6karju prošnjo za slov. vseu6iliš6e in nadsodiš6e v Ljubljani. Druge ob6ine kozjanskega okraja, ki ste še na dolgu, vzdramite se! — V Zre6ah je ob6inski odbor soglasno sklenil prošnjo za nadsodiš6e in vseu6iliš6e v Ljubljani, pa za slovenske napise ob železnici Konjice-Polji6ane. (I z L j u t o m e r a.) Da moremo vladarski jubilej presvitlega cesarja dne 2. dec. obhajati z deli usmilienja do ubogih šolskih otrok Ijutomerske Franc - Joželove deške in dekliske Sole, prosimo uljudno vse p. n. ljutomerske rodoljube in prijatelje naše šole za darove v denarju ali blagu, ker nameravamo obdariti revne otroke z obleko in obuvalom. Šolski ravnatelj sprejema drage volje in s hvaležnostjo vsak, tudi najmanjši dar. (Slovenš6inain naši uradniki.) Iz Rogatca se nam poro6a: Nek tukajšnji uradnik sila malo zna slovenski. Nedavno je nekega kmeti6a vprašal: »Ali ste p e z i c a r (posestnik)?« Kmeti6 tega ni razumel ter se odrezal: »Gospod, jaz nisem presica!« — Nekemu kmeti6u pa je taisti gospod, sede za mizo v svoji uradni sobi, zaukazal: »Stopite prek!« (pač mesto »naprej«) in kmeti6 se }e za6el spravljati na mizo, da bi prek prisel. Ali to ni gorostasno? In takih uradnikov, ki tako bore malo znajo slovenski, je dve tretjini na Spodnjem Štajarskem. (NarodnagostilnavMarenbergu.) Novo gostilno je odprl v nedeljo 20. t. m. g. Artur Klobučar. Ta je prva slovenska gostilna v Marenbergu. Kdor tedaj v trg pride, naj se ne pozabi v njej oglasiti. Postreglo se mu bo z izvrstno kapljico ljutomerskih goric. (R e d e k s 1 u 6 a j.) Pri Sv. Lovrenci nad Mariborom živi 82 let stari zidar Lovrenc Skribe. Star6ek leži že blizo leto dni bolan in }e tako slab, da so mu že ve6kret mrtvaško sve6o v roke dajali. Dne 15. nov. zapoje mrtvaški zvon; gotovo je stari >Jevšnik« umrl, bilo je splošno mnenje ljudi; vendar smrt ni pobrala njega, temu6 njegovega 6vrstega, nekaj 6ez 40 let starega sina Jakoba. Kri se mu je vlila skoz nos in usta in v kratkih urah je bil mrtev. (C e 1 j s k i N e m c i) so v strahu zaradi celjske okolice. Zdi se jim, da je slovenska. Zato bi jo radi ponem6ili. Iz Monakovega so dobili sedaj 160 mark za ponem6evanje okoli6anskih otrok. Premalo! (Narodna priboritev). Kot, ob6ina v kebeljski župniji na Pohorju, dobila je z 19. dnevom t. m. nov ob6inski odbor. Županom ie izvoljen odlo6en in zanesljiv narodnjak g. Jernej Smogavc p. d. Vuk; namestniki gg. Jurij Fridrih, Franc Kušar, Matiia Bo6ek. Ostali odborniki so tudi vsi narodni in pošteni možje. Vrlim volilcem 6ast! Volilci sosedne oplotniš ke ob6ine ! Kedaj se bote pa vi otresli nemSkih Oplotni6anov ?! Povsod naokoli se narodno vzbujajo, a Vi še vedno pohlevno capljate za nemškimi Oplotni6ani! (NemSki strah pred slovenskim dimnikarjem). IzCelja nam piše prijatelj: V naSem mestu nastanil se je slovenski dimnikar. Ta >grozna« novica navdala je Nemce z velikim strahom. Vse Nemštvo je na nogah zbog te nezaslišanosti! NaSi slavni mestni očetje so se zbrali k po- svetovanju in sklenili, da se novemu dimnikarju ne sme pustiti, v mestu pometati \ Celjska žaba reglja, graška tetka klopo6e, eelo mogo6no društvo »Siidmark« je vznemirjeno, in to vse zaradi jednega slovenskega obrtnika več v Celju! Ni li to smešno ? Dragi Nemci, le pomirite se, ne bo nam naredil nič hudega, — sicer pa vedite, da pri nas Sloveneih se samo o t r o c i dimnikarja boje! Nekdajna nemška hrabrost spremenila se je, kakor se vidi, v smešno strahopetnost. (I z K o n j i c) se nam piše : Gospodje, ki so bili namenjeni v nedeljo, 27. novembra, k zboru »podružniee sv. Cirila in Metoda«, so prav uljudno povabljeni k slavnostnemu zboru, katerega priredita skupno »katol. politi6no« in »katol. delavsko- društvo« prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoldne vKonjicah. Udje, ki prvi pridejo k zborovanju, dobodo brzpla6no lističe v roke, ki jim bodo dali pravico do lepih spominkov na ta shod. Naj se toraj vsak požuri! (Zlato poroko) sta dne 16. nov. slavila v podružnici) Sv. Mohorja pri Slatini pridna zakonska Andrej Tramšek in njegova žena Jera roj. Plevčak. Njuno zlato zavezo zakonsko je blagoslovil 6. g. nadžupnik Fr. Korošec. (V Št. Jurji ob juž. žel.) je zborovala zadnjo nedeljo podružnica sv. Cirila in Metoda moška in ženska. Navduševala sta za to prekoristno družbo zlasti gospod na6elnik in gospa na6elnica. Vse prav in lepo. Da bi se le nekoliko znana šentjurska zaspanost prebudila, da bi sprevideli, kako nespodobno je, da ima »naroden« trg toliko nemških napisov, da bi želeli vsi med seboj tudi v krasnej slovenš6ini občevati, ne pa več v trdej tujščini, kakor dosedaj tolikrat. (I z K o z j e g a) nam pišejo: Do6im smo drugi žalovali, ko nas je zapuš6al dosedanji kapelan g. Muršic, dal je naš oskrbnik ob tej priliki v znak veselja streljati. Ce opomnimo, da je oskrbnik zagrizen nasprotnik Slovencev in da je kapelan Muršic pregnal iz kozjanskega okraja narodno zaspanost, ustanovil za Kozje bralno društvo ter za kozjanski okraj politi6no društvo, se pa6 nikdo ne bo 6udil tej strelbi. (L e p u s p e h.) Okrajni odbor slovenjegraški, potem ob6ine Lehen, Golavabuka, Št. Janž pri Spodnjem Dravogradu, Pame6e, Staritrg. Podgorje in Šmartin pri Slovenjem Gradcu so prosile po posl. J. Žiekarju, pri c. kr. železničnem ministerstvu, naj se varuje ravnopravnost slovenskega jezika pri novi železnici Spodnji Dravograd-Velenje. G. železni6ni minister je dal omenienemu poslancu slede6i odlok: «Napisi na postajah te železni6ne se bodo napravili v nemškem in slovenskem jeziku, in se bo skrbelo tudi za to, da se bosta pri drugih oznanilih, katera so namenjena za Ijudstvo, ki bi potrebovala to železnico (oznanila, klicanje itd.), uporabljala obadva jezika. Ravno tako se bo, kolikor le mogo6e, to6no skrbelo, da se bodo na tej progi nastavljale osebe, ki so v jezikovnem oziru za to usposobljene.> (Neopravičen strah koroških N e m c e v). Poslanci Ghon in tovariši so zvedeli, da je izdalo železnično ministerstvo ukaz, naj se napravijo slovenski napisi na državni železnici na Koroškem. Ne vemo, jeli temu tako. Želeti bi pa6 bilo. Pa ti možje so v seji 17. novembra t. 1. vložili interpelacijo na železni6nega ministra, kako si upa, na tak na6in kaliti mir med Slovenci in Nemci na Koroškem ? Da, da, naši Nernci želijo naj vlada povsod grobni mir, koder živijo Slovenci. Ne bo škoda, 6e se v tej zadevi oglasijo tudi koroški Slovenci sami. (Ormoški Nemci) so brzojavno čestitali državnozborskemu kri6a6u Wolfu, ker je v dvoboju nadkrilil Poljaka Gniewosza. S tem pa6 ormoški tevtoni niso nagodili Wolfu. On si želi rumenih, zlatih cekinov, a ne suhoparnih brzojavk ormožkih Nemcev. Ali Se ormožki Nemci ne vedo, da je njihov Wolf najve6ji politični bera6 sedanjega 6asa? (Še enkrat). Po nasvetu izkušenih mož in našem lastnem prepričanja zopet svetujemo vsem občinam, zastopom in društvom, ki prosijo za izvršitev narodne jednakopravnosti v naših uradih in šolah, za slovenske napise in pečate, nadsodišče in yseučilišče v Ljubljani, — da naj pošljejo prošnje našim državnira poslanceni. Ti bodo prošnje oddali bodi si pri ministerstvu, bodi si državnemu zboru. Prošnje splošnega pomena n. pr. za nadsodišče, vseučilišče, slovenske napise in pečate pri vseh nradih v slovenskih krajih i. t. d. naj se stavijo do državnega zbora, ker tam bodo skrbeli naši poslanci, dasene pozabijo; v ministerstvih se le prelahko zavržejo in za vselej pozabijo, ne da bi se kaj zgodiio. Prošnje in pritožbe v posameznih slnčajih n. pr. zaradi nepostavnega obnašanja kakega nradnika, ali gotovega nrada se pa naj tudi zanaprej pošiljajo na dotično ministerstvo. (I m e n o v a n j e.) Za okrožnega zdravnika v Ribnici na Pohorju je imenovan gosp. dr. Viktor Gregori6. (0 d 1 i k o v a n} e.) Okrajni glavar mariborski Franc Kankowsky in celjski glavar grof Attems sta dobila naslove namestnijških svetovalcev. (Duhovniške spremembe.) Prestavljeni so 66. gg. kapelani: Andrej Bra6i6 od Velike Nedelje v Ruše, Anton Mojžišek od Sv. Ane na Krembergu k Veliki Nedelji, Alojz Šijanec iz Ruš v Šoštanj, Ernest Trstenjak iz Šoštanja k Sv. Ani na Krembergu. (Zadijaškokuhinjo) so darovali: Neimenovan 60 kron; gospica T. Poschl 10 kron; gg. Jožef Weixl 6, Fr. Gomilšek nabral 38.80, F. Vabi6 2, F. Ogrizek 4, dr. Pajek 40, neimenovana gospa v Mariboru 6, in iz zapuS6ine po župniku Sattlerju 40 kron. (V R a j h e n b u r g u) se je dne 20. t. m. odkril cesarjev spomenik. Slavnostni govor je govoril posestnik g. Kunej. (Tabernakelj), lepo izdelan je dobila župnijska cerkev v Kozjem. Izdelal ga je naš slovenski mojster Anton Pavli6, slikar in podobar na Bu6ah. Slovenskega mojslra toplo priporo6amo. (Petdeset let) prete6e v petek dne 25. nov., kar je moral blagi papež Pij IX. pred laškimi rogovileži bežati iz Rima v napolitansko Gazto. (Od Drave). Na raznih e. kr. poštah, telegrafi6nih in železni6nih postajah, koder Slovenci bivamo, nahajajo se samo nemški poštni pe6ati in nemška imena krajev, kakor da bi bili naši slovenski kraji kje na Nemškem. Treba je torej, da vsaka slovenska ob6ina brez odloga vloži prošnjo za slovenske napise, slovenske poštne pe6ate i. t. d. To bode zelo olajševalo redno in to6no pošiljatev pisem se slovenskimi naslovi po naših slovenskih krajih. Neopravi6ene poštne nerednosti, kakoršne se pogosto dogajajo pri pošiljatvi pisem 6asopisov i. t. d. bodo potem izostajale. Ako se Nemceni v jezikovnih zadevah povsod pravica daje, se mora istotako po zakonu tudi nam Slovencem dati. (U6iteliske premembe). G,Friderik Zinauer, bivši podu6itelj pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, nameš6en je sedaj po prestani službi jednoletnega prostovoljca za podu6itelja v Zgornji Sv. Kungoti. Pomožni u6itelj za mariboriski okraj, g. Alojzij Schamp, je prideljen šoli pri Sv. Antonu v Slov. goricah. — Na novo so nameš6eni učiteljski abiturijentje, oziroma abiturijentinje, in sicer gospice: Amalija Drnovšek v Crešnovcah, Ana Wutt v Slivnici pri Mariboru, Josipina Štuhec pri Sv. Ani na Krembergu, Amalija Hojnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; potem gg. Avguštin Canjko pri Sv. Martinu blizu Vurberka, Janez Robnik pri Sv. Križu nad Mariborom, Fran Korbar v Lehnu in Avguštin Lah pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Nadu6itelj v Tepini Anton Eberl in nadu6it. v Ži6ah Jakob Jurko sta menjala. K Ksaveriju pride kot nadu6itelj Jožef Ter6ak iz Laporja. (Izpite u6iteljske usposoblj e n o s t i) jedelalo letos v Ljubljani iz Štajerskega šest učiteljev, dve u6iteljici in tri šolske sestre, skupaj jednajst oseb. Izpit so dostali slede6i: gospica J. Koderman iz Tepine; gospica Tilka Vidmajer iz Čadrama (samo za slovenske šole); sestra Leitgeb in sestra Kunst iz Maribora; g. Grmovšek Miloš iz Pilštanja; g. Recelj Alojz iz Št. Jurija na juž žel., g. Pristovšek Anton iz Škal pri Velenju; g. Šijanec Ignac iz Gornjegagrada; g. Šumer Hinko iz Šmarij in g. Zemlji6 Maks iz Št. Martina pri Vurbergu. (Brezvspešen trud.) Nek gosp. je predkratkim ostro napadal v neki kozjanski kr6mi vse dopisnike «S1. Gosp.» Nam pa6 ne more škodovati. (Občinski zastop Petro v6e) v savinjski dolini je v seji dne 20. t. m. jednoglasno sklenil prošnje na našo vlado: 1. za ustanovitev slov. vseu6iliš6a, 2. za ustanoritev nadsodišča, 3. za jezikovno ravnopravnost pri vseh železnicah na Južnem Štajarskem. (I z H o 6.) Ali res trgovec P. ne zna slovensko brati in da sploh ne zna slovenski ? Je-li prišel iz ,rajha', ali je doma6in? So njegovi odjemalci samo Nemci (?), in ali mu morebiti tudi slovenski groši diše? Vse to bi rad izvedel radoveden popotnik. (I z š 1 a j e) v tiskarni sv. Cirila v Mariboru knjiga „ Obravnava proti anarhistu Luigi Luccheniju, morilcu Nj. Vel. cesarice avstrijske, kraljice ogrske. Natančni in zelo obširni popis blage vladarice in popis utnora." Knjižica je sestavljena iz verodostojnih virov, in pisana prav po doma6e. Cena ji je zelo nizka in sicer velja jedna knjižica, katero krasi lepa slika ranjke cesarice v žalni obleki samo 20 kr., po pošti 23 kr.; denar se pošlje lahko v poštnih znamkah poleg naro6ila. Zelo bi bilo želeti, da bi se jih na deželi ve6 vkupaj zbralo in pod jednim naslovom knjižice naro6ilo, ker se znižajo s tem poštni stroški in se knjižicam pri naro6ilu 50—100 komadov cena zniža. Naro6ila sprejema in brzo odpošilja: «Vodstvo tiskarnice sv. Cirila v Mariboru, Koroška ulica 5.» Rojaki! Sezite po knjigi, katero prav toplo priporo6amo in bi želeli, da bi na slovenskem Stajarskem ne bilo hiše, ne družine brez omenjene izdaje. — Za Goriško je prevzel razprodajo g. Jos. Jereti6, trgovec v šolski ulici. — Trgovci naj se oglasijo, zanje imamo znižane cene. Dpuštvene. (N a T e h a r j i h) priredi slov. katol. politi6no društvo prihodnjo nedeljo ob treh popoldne pri g. Šušteri6u svoje zborovanje. Govoril bode g. dr. Karlovšek o gospodarstvu in mirovnem sodiš6i, g. Rebek o zadružbi (organizaciji) in g. J. M. Kržišnik: >Zakaj nisem socijalni demokrat?« Kmetje in delavci, udeležiie se prav obilno! (»Podružnicasv. CirilainMetoda v Konjicah«) zboruje še le v nedeljo 11. decembra t. 1. in ne 27. novembra. Vspored ostane nespremenjem. (Bralno društvo na Frankolov e m) ima v nedelio dne 27. novembra t. 1. v šolskih prostorih društveno zborovanje, pri kojem bo govoril potovalni u6itelj g. Ivan Bele.