Izhaja vsak četrtek in velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto K 4,— za pol leta „ 2,— za četrt leta I — Naročnina se pošilja apravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške aiice hštv. 5. List ae pošilja do odpovedi. Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine." SLOVENSKI Posamezni listi doM se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na List ljudstvu v pouk in zabavo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Inserati se spremejajo do srede opoludne. Stev. 17. V Mariboru, dne 25. aprila 1901. Tečaj XXXV. Shoda v Šmarju pri Jelšah. Zakaj dve društvi? Od zadnjih državnozborskih volitev sem je bil šmarski okraj kranjskim liberalcem prirastel zelo k srcu. Za svoje časnike so si pridobili v tem kraju posebne poročevalce, lažnjivi volilni katekizem in »Rodoljub« sta kar preplavljala okraj in različne dvomljive osebe so storile še ono, česar časnikarska gonja ni mogla. Kranjska liberalna stranka je hotela, da postanejo šmarske razmere začetek dejstvenegarazpora na Štajerskem. Da bi še lažje širili liberalizem med ljudstvom, začeli so snovati neko »kmetsko« društvo, v katero lahko pristopi razven kmeta vsak pisač, vsak študent, vsak žganjar, le katoliški duhovnik je izključen. — Za blagor ljudstva odkritosrčno vneti rodoljubi so videli, da se tukaj dela v strankarske namene, zato so osnovali vsakemu poštenemu Slovencu pristopno društvo, namreč katoliško-poiuično izobraževalno društvo. Za zadnjo nedeljo je napovedalo to društvo za popoldne ob treh v Jagodičevih prostorih osnovalni shod. Hitro ko so sno-vatelji liberalnega društva to izvedeli, nastavili so svoje zborovanje na isto nedeljo in v iste prostore, samo začetek zborovanja so določili za polu 12. uro predpoldan. Tako sta zborovali zadnjo nedeljo v Šmarju dve društvi. V boj za kranjske liberalce! Da je šmarsko kmetsko društvo dete kranjske liberalne stranke, videlo se je že pri osnovalnem shodu. Najprej so poslali dva kmeta nad duhovnike. Popolnoma po kranjskem receptu! Jakob Vrečko iz Ponikve in i Alojzij But iz Kostrivnice sta grmela nad j duhovniško gospodstvaželjnostjo. Ce jih vprašaš, kje sta jo že občutila, ti molče strmita v obraz. Ljubljenec kranjskih liberalnih učiteljev, nadučitelj Strmšek iz Medvedovega sela, je potem šepetal nek govor. Nazadnje je društvo zopet moralo v službo kranjskih liberalcev. Ker je moral vodja kranjskih liberalcev dr. Tavčar zaradi grde pisave »Narodove« in »Rodoljubove« na predlog našega dr. P1 o j a izstopiti iz hrvatsko-slovenskega kluba, želelo se je v Ljubljani, da se na tem shodu da dr. Ploju nezaupnica. In res, nezaupnica se je sprejela! Cel svet se bo sedaj smejal šmarskim liberalnim kmetom, kajti da bi kmetje šli v boj proti svojemu pridnemu kmetskem poslancu in v boj za nedelavnega poslanca mest, to se še nikjer ni zgodilo. Da pa je šlo na tem shodu vse tako lepo po Vranjskem liberalnem receptu, se nihče ne bo čudil, ako povemo, da je prihitel na sh • iz Ljubljane višji ljubljanski policaj Podgoršek. Priprava na shod katoliškega društva. Ko so liberalci svoje zborovanje dovršili, niso šli vsi mirno domov, ampak mnogo jih je čakalo na zborovanje katoliškega političnega izobraževalnega društva, ki se je imelo vršiti ob 3. popoldne. Dolgčas so si preganjali s p i j a č o in pa s tem, da so si razdelili uloge za zborovanje katoliškega političnega društva. Pek in krčmar z žganjem Maks Tančič je s svojim oddelkom že veselih Pon- Listek, Spomenik našim junakom. Jugoslovani: Bulgari, Srbohrvatje in Slovenci smo lepa veja na deblu slovanskem. Kakor Slovenci ne uživamo narodne samo-stalnosti, tako je tudi ostali bratje do leta 1878. niso. Zdihovali so pod jarmom turškim. A leta 1877. je velikodušni car ruski Aleksander II. segnil za meč, da te-le Jugoslovane osvobodi, in stalo je rusko državo veliko denarno in krvno žrtev, da so na mirovnem shodu 1 1878. zastopniki velesil primorani priznali Srbom sedanjega srbskega kraljestva popolno svobodo in samostalnost, Bulgarom pa stanje, po kojem turškega sultana le imenom priznavajo za vrhovnega gospodarja, dejanski pa uživajo svobodo. Z ozi-rom na Srbohrvate v Bosni in Hercegovini pa se je naročilo Avstriji, da jim naredi mir ter jih obdrži pod svojim ščitom, dokler se v prihodnosti kaj stalnega ne ukrene. Tako je prišlo do znane okupacije, ki je Avstrijo stala poleg mnogo milijonov goldinarjev čez 5000 mož, t. j. mrtvih, ranjenih in izgubljenih. Okupacija je torej bila huda vojska. Nasprotovali so našemu posredovanju domačini, ki so se bili tekom stoletij poturčili, vrh tega pa so tem-le iz Turčije prihajale v podporo mnogoštevilne vojne čete. V naši državi so se oborožili večjidel slovanski polki, med temi zopet v prvi vrsti jugoslovanski, in tako je tudi bil pod zastavo pozvan južnoštajerski rezervni polk, ki je tedaj nosil št. 47 in se zval Hartung; redni je ostal doma. Reči se sme, da so naši spodnještajerski sinovi v Bosni v obče imeli srečo, kajti dočim jih je v drugih polkih padlo po 100, 200, 300 in še več, jih je imenovani, dasi je bil večkrat, zlasti pri Ma-glaju in pri Zepčah v hudem ognju, izgubil le 1 oficirja in 35 mož, to se pravi smrt je vzela oficirja in 5 mož, eden pa je prišel drugače Turkom v pest, in se ni nikdar več o njem slišalo. Vsa Štajerska je v Bosni imela mrtvih 4 oficirje in 32 mož. Tem junakom se bo v Gradci v kratkem postavil lep spomenik, za katerega se je potrebna svota v občinstvu bila lahko in kmalu nabrala. Na 9 m visokem mramorju se bodo v zlatih črkah bliščala imena onih, ki so za domovinsko stvar žrtvovali največ, svoje življenje. Nikdar ne bodo pozabljeni. Svojim sinovom, t. j. onim spodnješta-jerskega polka (eden je bil med njimi nemške narodnosti) pa hočemo v našem listu postaviti še posebej spomenik, da bodemo vedeli zanje in jim mogli dajati, kar so si zaslužili: kolanov zasedel zgornji vzvišeni del Jagodi-čeve velike dvorane, kjer je tudi predsedniška miza, drugi oddelek pa je stal ob vhodu. Tukaj so se postavili tudi »generalstablerji« kakor Strmšek, Podgoršek, študent Zabukošek in drugi. Krik in vik se začne. Ob treh se je napolnila sredina zboro-valne dvorane z nenavadno veliko množino katoliško-narodnih kmetov. Od obeh stramj je bila četa naših vrlih mož obrobljena z liberalnimi stražami. Predsednik osnovalnega odbora g. Krohne otvori zborovanje. Za njegovim hrbtom je stal Maks Tančič ter govoril svojemu liberalnemu oddelku, ki mu je hrupno pritrjeval. Katoliško-narodni kmetje so odobravali besede g. Krohneta ter klicali: »Tiho Tančič! Proč s Tančičem!« Gospod predsednik je govoril pozdravilni govor ter prebral brzojave, s kojimi so različni možje in kraji pozdravili novo društvo. Skoro po vsakem stavku so naredili liberalci velikanski hrup. I kan reden, bas i bil. (Lahko govorim, kar hočem.) Po pozdravu je dobil besedo veleposestnik iz Hošnice g. Fran Mlakar. Govornik je bil viharno pozdravljen. Začel je govoriti. Toda Tančič in privrženci so ga skoro pri vsakem stavku motili. Naši kmetje so glasno zahtevali, da se Tančič odstrani. Nastal je bučen nemir in velikanska razburjenost. Vse se je rivalo k predsedniški mizi. Orožniki z na-i sajenimi bajoneti se prikažejo in začnejo časten spomin in še včasih kak' pobožen Očenaš. Naj jih navedemo. 1. Nadlajtnant V i-1 j e m K u b i n, rojen leta 1844. v Ljubljani, domovinec občine ljubljanske, padel 7. avgusta pri Žepčah; Kubin se je že 1. 1866. vojskoval zoper Pruse in zaslužil vojno svetinjo. 2. Prostak naslovni korporal Frančišek Vršeč, rojen 1847 v Spodnji Senar-ski, okraju Sv. Lenarta v Slov. gor., domovinec občine studeniške pri Mariboru, umrl vsled ran, ki jih je bil dobil pri Zepčah, drugi dan, torej 8. avgusta. Vršeč je bil banderaš in velik, močen mož. Ko se mu je bila leva roka, ki je z njo bandero nosil, odsekala, je tole vzel v desnico in tako drvil nad sovražnika. 3. Prostak Frančišek Turnšek, rojen 1854 v Spodnji Kostrivmci, domovinec tukaj, padel 5. avgusta pri Maglaju. 4. Prostak Janez Horvat, rojen 1846 v Doličah, župniji Sv Urbana pri Ptuju, domovinec tukaj, umrl vsled ran, ki jih je bil dobil 7. avgusta pri Žepčah, še tisti dan. 5. Prostak Karol Sekolec, rojen 1. 1848 v Grobelnem, župniji Sv. Jurija pri Celju, domovinec tukaj, padel 7. avgusta pri Zepčah. 6. Prostak Frančišek Onič, rojen 1849 v Kočni, župniji laporski, domovinec miriti. Tudi naš predsednik upliva na vse strani pomirovalno. Tančiču se od naše strani z dobrohotno besedo prigovarja, naj miruje. On odgovarja v svoji ljubljeni nemščini: I kan reden, bas i bil. Liberalci za nemščino! Da bi se onemogočilo nadaljno vikanje in krikanje liberalcev za hrbtom naših govornikov, preselili smo se s predsedništvom in z govorniki na drugi konec dvorane. Tančič je počasi prišel za nami. Tako je njegov oddelek ostal brez vodja, in gospod Mlakar je lahko nadaljeval. Smisel njegovega govora je bil: Kmetje, bojujmo se s svojo lastno močjo in pomočjo vseh nam naklonjenih stanov za izboljšanje gospodarskih razmer. Sedanje stanje kmetskega stanu je neznosno in zato vstajajmo po društvih kot klicarji svojih pravic. Ostanimo zvesti svojemu narodu. V uradih naj se govori z nami slovenski, uradniki imajo čas se učiti našega jezika. Ostanimo zvesti tudi naši veri, ki nam je že pomočnica in to-lažnica tukaj na zemlji. Duhovnikov ne od-bijajmo, ker so naši prijatelji in skoro vsi tudi sinovi naših sotrpinov. Govor je bil večkrat burno odobravan, posebno ob koncu. Tudi nasprotniki so se dali še parkrat slišati in sicer, kar je posebno značilno, ko je gospod Mlakar zagovarjal pravice slovenskega jezika. Ugovarjali so ter h v a 1 i s a 1 i s kratkimi vskliki š v a b š'č i n o. Vsak si je menda mislil s Tančičem: »I kann reden, bas i bil«. Liberalizem — slepar. Po govoru g. Mlakarja je nastopil gosp. prelekt Korošec iz Maribora ter govoril o gospodarskem liberalizmu. Le isti kmet, ki ni dovolj poučen, se lahko ogreva za liberalizem. Ljudje, ki so prisegali na liberalna načela, so spravili kmeta v bedo in uboštvo, v katerih je seda{. Ko so bili na krmilu, proglasili so tudi za narodno gospodarske zadeve pravice močnejšega in to je bil v tem slučaju veliki kapital. Zato pa sedaj kmet ni več gospodar svojih pridelkov, ampak veliki kapitalisti dajejo cene vsem njegovim pridelkom, kmet je suženj kapitala, kakor je bil nekdaj suženj grajščakov. Krščanski možje so začeli zadnja desetletja kazati kmetu pogubnost liberalizma za kmete. Tega so se vstrašili tudi liberalci in tudi oni gredo med ljudstvo ter pravijo: »Ne mi, ampak duhovniki, klerikalizem so krivi, da se kmetu tako slabo godi!« Ubogi oni kmetje, kateri si dajo pesek v oči metati ter gredo za vrholjski, se je v boju pri Zepčah 7. avg. izgubil; o njem ni bilo najti niti najmanjšega sledu. Slava našim vrlim junakom in večni jim spomin! Bog jim plati na onem svetu, kar so storili za nas! Dogodek. Spisal A. P. Cehov. (Da\je.) Pričn6 se stare ceremonije in igre čisto po zadnjem načrtu. Mucke so zatemnile s svojim prihodom na svet vse. Ako bi ponujali Ivančku ali Nini cel pod (16 kg.) bonbonov ali na tisoče grivenikov (desetič), bi odklonila tako zameno brez najmanjšega pomisleka. Prav do obeda sedita v kuhinji okolo skrinje in se ukvarjata z muckami, ne brigajoč se za srdite proteste pesterne in kuharice. Nju obraz je bil resen, osredotočen in izraža skrb. Ne le sedanjost, marveč tudi bodočnost muck ju zanimlje. Uganila sta, da ostane ena doma pri stari mački v tolažbo svoji materi, druga da pojde na vilo in tretja bo stanovala v kleti, kjer je jako mnogo podgan. A zakaj da ne gledajo, ne gre v glavo Nini. Na očeh so slepe kakor berači. ljudmi, ki niso bili ne prej ne sedaj njihovi prijatelji. G govornik je govoril z odobravanjem katoliško-narodni ^uetov ter ob ugovorih nasprotnikov. Maks Tančič je stal ob govorniku ter mrmral različne opazke. Liberalizem — hudoielnik. Viharno pozdravljen je nastopil g. dr. Fran Jankovič, zdravnik v Kozjem. Rekel je, mi ne zahtevamo, da poslušate samo nas. Poslušajte oba zvona, poslušajte pa tudi svojo vest. In potem boste vedeli, da ne smete iti za ljudmi, ki vam lažejo, da so vaši prijatelji, ki pa vara hočejo odtujiti najprej vaše duhovnike, da vam potem lažje iztrgajo vero iz src in da vas s tem naredijo sposobne za svoje izsesavalne namene. Ugonobiti vas hočejo, žal, da ne bodo ugonobili samo vas, ampak tudi nas, sploh celi slovenski narod. Liberalizem bo ubil na Štajerskem slogo, a s slogo tudi štajersko slovensko ljudstvo. Skraja so hoteli nasprotniki govornika motiti, a pozneje so tiho poslušali za liberalce toli trpke besede ognjev> «vzame pokroviteljstvo društva. Dozdaj je bil pokrovitelj društva prevzvišeni škof St. hipolitski dr. Rössner. Nadvojvoda je pri tej priliki izjavil blizu sledeče besede: »Prav rad prevzamem to mesto »pri katoliškem šolskem društvu, katero »je ravno današnje dni silno važno. Kajti »tisti, ki danes kričijo: »Proč od Rima« »— kričijo tudi: »Proč od Avstrije«. Jaz »bodem društvo podpiral ne le samo z »besedo, temveč tudi v djanju. Želim, da »se te moje besede objavijo«. Govoril je presvetli nad vej voda blizu deset minut. Besede nadvojvode Franca Ferdinanda so se bliskoma razglasile po vseh krajih cesarstva. Dan pozneje, v četrtek,, so o tem dogodku prinašali časniki že mnogovrstna sporočila. Ta stvar je grozno zbodla tudi vse državne poslance, ki ne morejo trpeti ničesar, kar diši po katoliški šoli. Zato so nemški narodnjaki : Deršata, Kaiser, Pomer itd. precej ob začetku seje pretečenega četrtka vložili interpelacijo, v kateri so prašali ministerskega predsednika dr. Körberja: ali mu je znano, kaj je govoril nadvojvoda in kaj namerava vkreniti proti temu? Dr. Körber ni bil v zadregi. Ministerstvo je slutilo, kaj se vtegne zgoditi v seji ter se je pred sejo zbornice že posvetovalo o odgovoru proti slučajni interpelaciji. Dr. Körber je toraj izjavil: »da mu »ni bilo znano, kaj namerava storiti pre-»stolonaslednik, da je pa to njegovo po-»četje čisto zasebnega značaja; da pa mora »on (dr. Körber) zavreči tako nedostojno »obnašanje, kakoršno se je slišalo danes »nasproti članu presvitle cesarske hiše«. Na desnici zbornice so odobravali poslanci te besede ministerskega predsednika, levičarji so hudo ugovarjali. Z odgovorom ministerskega predsednika je bil nezadovoljen tudi štajerski poslanec Malik, ki je zahteval, da se začne v zbornici razprava o ministrovih besedah ter predlagal glasovanje po imenih za svoj predlog. Res glasovalo se je po imenih. A 149 glasov je bilo proti predlogu in le 106 za Malikov predlog. Čehi so odločili: vsi, ki so glasovali, so glasovali proti razpravi; nekateri pa so rajše zapustili zbornico, kakor da bi se uprli proti cesarski hiši. Znano je namreč, da soproga presvit-lega prestolonaslednika je rojena grofica Cho-tek, toraj češkega rodu in da je presvitli nadvojvoda tudi velik prijatelj Čehov. Češki poslanci so toraj glasovali proti razpravi ne radi tega, kakor da hrepenijo po katoliških šolah, temveč iz političnih ozirov, ker vedo, da je nadvojvoda Franc Ferdinand naklonjen češkemu narodu. Toliko bolj nas mora boleti, da je poslanec ljubljanskega mesta dr. Tavčar, glasoval s nemškimi prusaki, ter se zameril s tem tudi Mladočehom, ki so kaj pikre opazke delali nad njim, o katerem so pričakovali, da bo Čehe podpiral. Procesije v državnem zboru. Vsenemškim prusakom v zbornici tudi procesija ni po volji, katero so nameravali dunajski katoličani prirediti v proslavo sv. leta. Poslanec dr. Eisenkolb je zahteval od zborničnega predsednika, naj poduči dr. Kor-berja, da ne sme privoliti v to, da bi se po dunajskem mestu zdaj vršil tak obhod, ko je skupaj državni zbor. — A predsednik grof Vetter ga zavrne precej robato: »Jaz nimam ministerskemu svetu dajati nobenega nauka«. Med govorom dr. Eisenkolba se je večina zbornice temu poslancu rogala in glasno smejala. Slovanski centrum in slovensko-hrvatski klub. Ker so slovenski liberalni poslanci izstopili iz jugoslovanskega kluba, se je v seji slovanskega središča dne 19. aprila pretre-saval predlog dr. Šušteršiča, viteza Berksa in župnika Žičkarja, naj se zdaj oba kluba združita. V tem smislu se je želja slovanskega centra razodela dr. Ivčeviču, predsedniku jugoslovanskega kluba. Za pogorelce na Blanci. Poslanec Žičkar in tovariši so vložili nujni predlog v pomoč Blančanom (v brežiškem okraju), katerim je požar dne 9. aprila napravil škode blizu 40.000 kron po odšteti zavarovalnini. Beda je velika, ker je zgorela vsa krma, živež in vse poljedelsko orodje. Kje je pa še žetva? Dopisi. Dnnaj. (P osi. Zičkar in dr. P loj s tovariši) sta stavila v drž. zboru dne 29. marcija 1901 do trgovinskega ministra sledečo interpelacijo: V zadnjih letih se je obrnilo več okrajnih zastopov, županstev, krajnih šolskih svetov in drugih korporacij iz Spodnjega Štajerja do c. kr. trgovinskega mini-sterstva s prošnjami, da bi dobili postni uradi, ki se nahajajo v krajih s slovenskim prebivalstvom, pečate in napise tudi v slovenskem jeziku. Pravica, da to zahtevajo, je celo naravna in utemeljena v § 19. državnih osnovnih zakonov. Pa tudi z ozirom na potrebe vsakdanjega življenja mora vsak pametno misleč človek pripoznati, da je brezuvetno potrebno, da nosijo poštni uradi v slovenskih krajih udomačeno slovensko ime. Kajti mnogokrat se nemška imena močno razločujejo od slovenskih. Tako se glasi trg Sevnica v nemškem Lichtenwald, Konjice Gonobitz, Doberna Neuhaus, Rimske Toplice Römerbad, Laško Tiiffer, Planina Montpreis, Radinci Radein, Dramlje Trennenberg, Ljutomer Luttenberg, Ptuj Pettau. Samoumevno je torej, da so poštni uradi ravno tako kakor drugi uradi dolžni spraviti si pečate z napisi maternega jezika dotičnega prebivalstva. Za take napise so se potegovali okrajni zastopi Sevnica, Ptuj, Ljutomer, občine Dramlje, Hrastje in Mota, Kapela, Oče-slavci, Ivanjševci, Radenci, Murskivrh-Zasad, Ivanjci, toda brez vspeha. Potolažili so nekatere imenovanih občin, da dobe pečate s slovenskim napisom, kadar bodo sedanji samonemški obrabljeni in se bodo morali novi nakupiti. Toda za poštne urade Radinci in Ivanjci n. pr. so se nakupili novi pečati, a zopet s samonemškim napisom, čeprav v Radencih ni niti 20, v Ivanjcih niti pet Nemcev. Podpisani vprašajo zaradi tega g. trgovinskega ministra: Iz kakšnih vzrokov noče c. kr. trgovinsko ministerstvo ugoditi opravičenim željam slovenskega ljudstva glede pečatov in napisov pri c. kr. poštnih uradih ? Iz kozjanskega okraja. (Sloven-ščin a). Odkar je kozjanski okraj v slovenskih rokah, se je narodna zavest močno vzbudila. Posebno še, ko je marljivo katol. politično društvo začelo na vse kraje plodo-nosno delovati. Marsikateri slovenski napis ali dvojezični poštni ali občinski pečat je zagledal beli dan! Čudimo se pa nekaterim, ki se še ne zavedajo dosti svoje narodnosti na slovenskih tleh. Da n. pr. Podčetrtek nima dvojezičnega pečata, temu se ne čudimo, komur so tamošnje razmere znane, a da imajo zavedni in ponosni Šentpetrani samo nemški poštni pečat, je nekaj izvanrednega. Nekateri se hudujejo nad kozjansko sodnijo radi večkratnih nemških dopisov in še zraven včasi na nemški pečat, posebno v zapuščinskih zadevah. Da bo pa sodnija slovenski dopisovala, morajo pred vsem občine slovenski uradovati s sodnijo, a ne nemški, kakor še žalibog nekatere storijo. Da navedem le nekatere. Planinska vas se šopiri s svojo nemščino, ker ima baje v Planinskem trgu tajnika, ki slovenščini ni naklonjen. Zagorje naj odločno uraduje s sodnijo in glavarstvom le slovenski. Prevorje je bilo že enkrat v tem listu omenjeno. Odkar ima mladega občinskega predstojnika ter v Lesični baje tajnika, povzdiguje nemščina oholo svojo glavo v uradovanju. Celo naslovi na bližnje občine so nemški in mesto lepega slovenskega pečata se nahaja večkrat nemški. Drensko rebro, akoravno je v pilštanjski župniji, se ne more otresti popolnoma nemškega uradovanja. Trg Pilštanj je zdaj v drugih rokah, zato zdaj bolj odločno slovenski uraduje. Kaj naj rečemo o hribski občini pri Kozjem — Veternik, ki ima nemški pečpt in nemško uradovanje, ko pa baje nobenega Nemca v občini ni. Tukaj bi imel neki gospod v Kozjem veliko zaslugo, ko bi to občino spreobrnil. Občina Križe ima neki tudi veliki križ s slovenščino, ker ne mara veliko za njo. So še nekatere občine, o katerih bi se še dalo kaj govoriti, pa naj to zadostuje. Možje, zdramite in ne zaničujte svojega ma-ternega jezika. »Slov. Gosp.« je v 15. številki dokazal, da Slovenci nazadujemo, naj to ne velja o našem okraju. Mi hočemo na celi bojni črti napredovati nevstrašljivo! Razne stvari. Iz domačih krajev. Poslancu dr. Ploju so liberalci šmar-skega okraja na željo kranjskih liberalcev izrekli zadnjo nedeljo nezaupnico, zato ker je dosegel, da so kranjski liberalni poslanci morali izstopiti iz hrvatsko-slovenskega kluba, ker se niso hoteli poboljšati. Poslancu dr. Ploju ta nezaupnica pač ne bo delala nobene preglavice, in če bi bil v nedeljo v Šmarju pri zborovanjih, bil bi celo ponosen, da mu taki ljudje ne zaupajo. Katoliški narodni volilci, ki so dr. Ploja volili in ki so zanj pri volitvi agitirali, dočim so liberalci že takrat nasprotovali njegovi kandidaturi, pa se veselijo vspeha dr. Ploja. Iz državnega zbora. Začetkoma današnje seje (23. aprila) strastni napadi med krščanskim socijalcem Wohlmaierjem in nemškim narodnjakom Volklnom. Koncem seje protestiral opat Treuenfels proti novim napadom vsenemških prusakov v interpelacijah, v kterih zasmehujejo brezmadežno spočetje D. M. in druge verske resnice katol. cerkve. Novi napadi od P . 'ov na nadvojvodo Franc Ferdinanda in habsburško hišo. Iz šole. Nadučitelj je postal v Trbonju pri Marenbergu ondotni šolski vodja g Martin Regoršek. Stalni so postali: pri Sv. Marjeti niže Ptuja ondotni učitelj g. Ludovik Š janec, pri Sv. Bolfenku pri Ptuju učitelj g. Drag. Korošec, v Marenbergu g. Otmar Herbst iz Kajnaha, pri Sv. Vidu niže Ptuja učitelja g. Rud. Kocmut iz Zibike in g. Ivan Klenovšek iz Jarenine, pri Sv. Križu pri Mariboru g. Ivan Robnik, pri Vel. Nedelji g Jakob Preindl iz Hoč, pri Sv. Petru nad Liškim učiteljica gdč. Ana Hrovatin iz Dobja, v Št. Ilju v Slov. gor. gdč. Helena Raunicher, v Jarenini on-dotna suplentinja gdč. Ana Vauda, v Polzeli gdč. Franja Gonse, v Št. Jurju ob Taboru gdč. Marija Stupan, v Prihovi gdč. Helena Dolenc, v Stranicah gdč. Antonija Vajenčič. — V stalni pokoj je šla učiteljica v Marenbergu gdč. Mar. Konschegg. Z murskega polja. Po polju se kažejo ozimine setve prav lepe. Zemlja za spomladno delo je lepa. Drevje bo malo cvetelo, razun črešenj, ki so že v najlepšem cvetju. Po goricah je trta dobro prezimila, le tuintam se najde kaj očesja premrzjenega; les je zdrav. Treba se je pripravljati na nakup žvepla, da se bo žveplalo, kakor hitro bo na mladikah po štiri, pot listov; tako delo je lani najbolj pomagalo. — Živina ima dobro ceno, zrnje pa ne. Kilo pšenice velja 7 kr. in četrtinko. Je še dosti pšenice na prodaj. — Ljudje se pridno popr jemajo cepljenja trt. Vitanje. Čudna vremena imamo letos. Dasi smo visoko v Pohorju, vendar je zrak nenavadno spremenljiv. Letos smo imeli že rudeč sneg na Pohorju, Deževalo je blato. Grmelo in treskalo je že tudi marcija kakor poleti. V torek, t. j. 16. aprila je bobnelo v zraku okolo poldne, kakor bi se hnbje podirali. Sem čez Kozjek so se pridrvili črni oblaki in nastala je strašna nevihta. Usulo se je ledeno zrnje in kmalu so bile gore s točo pobeljene. Kako uro nato je jelo silno deževati, malodane, da niso zopet naše rečice prestopile svoje struge. Okolo štirih je jel pa kapati sneg, ki še zdaj pokriva Ra-kovške planine. V enem dnevu smo torej imeli prijazno spomlad, viharno poletje, deževno jesen in sneženo zimo. Stari možje ne pomnijo kaj tacega. Ljudstvo pa se čudi, češ, kaj je temu vzrok? Sv. Štefan na Žusinu. Dne 16. t. m. popoldan je pri Sv Šteianu s strašnim bliskom in gromenjem bila toča in naliv dežja, zvečer pa je sipal sneg. Strela je udarila v hišno z opeko krito poslopje posestnika J. Pevca, bližnjega soseda naše ljudske šole. Je popolnoma porušila dimnik, potrupala strešno opeko, poškodovala kuhinjski obok, okraspala strop v dveh sobah, osmodila na steni viseče podobe, zdrobila v kotu pred podobo Križanega stoječo posodico, dokler si ni napravila pota skoz močen zid v zemljo. Božjemu varstvu se je zahvaliti, da je ostala pridna gospodinja, ki je med švi-gajočo strelo sama bila v hiši pri mizi, popolnoma nepoškodovana, in da se poslopje ni vnelo; sicer bi pri tolikem viharju cela vas bila v nevarnosti. Tukaj in še v nekaterih drugih krajih se ¿voni v vseh cerkvah ob 7. uri zvečer v resnoben spomin, da pobožno molimo in srčro prosimo ljubega Boga, naj nas po priprosnji prebl. Device Marije in Sv. Flcrjana varuje večnega in časnega ognja, kakor drugih dušnih in telesnih nesreč. Požar je uničil v noči od 17. na 18. aprila grad Brunsee pri Cmureku. Udarila je strela ter ga užgala. Škoda je ogromna. Bil je lastnina konservativnega grofa Luchessi-Palli- della Grazzia. Pač škoda je za krasno stavbo. Vrli mladenič. Pišejo nam: Pri mlinarju A. Rupp-u v Arnovžu je v službi šentiljski rojak ter sošolec sedanjih domo- ljubnih mladeničev šentljskih, Fr. Marko, kateri je tudi naročnik našega lista. Ko je gospodar zvedel, v kakšnem duhu je pisan, je temu naročniku ta list takoj prepovedal. Pa kako jo je skupil. »Rajše grem od Vas, kakor da bi ne smel »Gospodarja« brati«. To je značaj! Mladeniči slovenski, posebno Vi rojaki omenjenega, prebirajte radi tega našega neustrašenega branitelja ter glejte, da še vsak po jednega novega naročnika pridobi! Ti pa, vrli rojak naš, stoj tudi za-naprej trdno pod našim praporom! B r a n i s 1 a v. Od Sv. Križa na murskem polju se nam piše: Dne 14. t. m. je imela kmetijska zadruga svoje občno zborovanje, h kateremu je bil tudi povabljen g. dr. Rozina, da bi nas nekaj o zadružnem življenju podučil, in res g. dr. Rozina se je potrudil k nam priti, in ko predsednik pozdravi mnogoštevilne zborovalce, da besedo g dr. Rozini, kateri potem z jedernatimi besedami razlaga koristi zadrug in ob ednem nas spodbuja k vstrajni stanovitnosti pri zadružnem življenju, in nam je dokazoval, kako po Angleškem, Francozkem in Nemškem dobro shajajo, ker so večjidel vsi pristop,li k raznim zadrugam, in po obširnem končnem govoru se mu je predsednik zahvalil za njegov presrčen govor. Bog vam plati! Potem se je začelo posvetovanje zaradi mostne velike vage in se je sklenilo, da bi to reč prevzeli občinski županje v svojo skrb, ravno tak tudi prošnjo za živinski sejem, in ko pride na vrsta posvetovanje zaradi zadružne mlekarnice, je ednoglasno sklenilo, da je za povzdigo gospodarstva oziroma živinoreje potrebno, da se ustanovi zadružna mlekarna. Na to se je izvolil za vsako občino eden zaupni zadružnik, kateri naj po svoji občini popiše, koliko bode kateri zadružnik zmožen dajati mleka v zadružno mlekarno, in kakor se že sliši, se obeta dovolj mleka. Želeti pa bi bilo, da tisti, kateri nameravajo kdaj pristopiti k zadrugi, naj se zdaj pravočasno oglasijo k pristopu, da se potem določi, kaka sprava se naroči za izdelovanje sira in surovega masla. V pouk smo že lani dali enega fanta, kateri se je izučil v izdelovanju sira na zadružniške stroške, ne pa na stroške enega zadružnika, kakor je to nek dopisnik v zadnji številki »Domoljuba« objavil. Vsem zadružnikom bodi tudi znano, da so še razun našega preč. g. župnika Josipa Weixla pristopili tudi mil. stolni dekan gosp. dr. Ivan Križanič kot ud naše kmetijske zadruge, za kar njima bodi na tem mestu izrečena pre-srčna zahvala. Grozen čin. h Majšperga nam pišejo: Pred letom zginila je naenkrat tukaj llletna deklica, hči Franca Bratuša, viničarja v Majšperski župniji; nikdo ni vedel kam. Med tem najdejo mrtvo neko neznano deklico blizu Spielfelda; oče Bratuša pelje se tje in trdi, da je ista deklica njegova hči. Nikdo se pri nas ni več zmenil za dekle. Preteklo nedeljo vidimo naenkrat Bratuša uklenjenega. Tekom leta se je namreč dokazalo, da ona deklica pri Spielfeldu ni bila njegova hči. Kam pa bi njegovo dekle izginilo? Stvar je postala sumljiva, prijeli so očeta in sedaj je ta priznal strašni čin, ki ga je dovršil lani. On, oče, je svojo hči, llletno dekle, sam umoril. Priznal je pred pričami po daljšem času, da je dekle zadavil, potem pa razkosal (kakor pravi, na 10 koscev) in posamezne kose sežgal; kosti, da bi prej zgorele, je baje stolkel, lase pa razrezal in raztrosil nekje. Nazadnje je trdil, da mu je pomagala pri tem strahovitem delu njegova žena, ki pa ni hotela tega priznati. Nadalje bode se vsa stvar pojasnila iz preiskave. Mož in žena sta seveda pod ključem. Omenim še to, da se je on precej ogibal cerkve in — spovednice. Skoraj neverjetno, da zamore očetovsko srce kt.j takega storiti! Nova šola. V Grušovi pri Mariboru se ustanovi ednorazredna ljudska šola v II. plač. razredu. Dr. Anton Vilimek, med. univ. se je naselil pri Sv. Trojici v Slov. gor. v hiši St. 51 (pri g. Tosnigarju). Ordinacija tudi za zobozdravniška opravila. Novi zdravnik je Slovan. Romarski vlak k Mariji Pomagaj. Želj a mnogih štajerskih Slovencev se bode letos izpolnila. Ob veliki Gospojnici bo vozil poseben romarski vlak v blagodajni kraj Marija Pomagaj na Kranjskem. Vse natančneje se bode še naznanilo. Poštne novice. Gosp. Fr. Domanjko iz Sv. Križa pri Ljutomeru je imenovan poštnim praktikantom v Ptuju. Blagodnšni dar. C. g. Anton Lajnšič, kaplan v Žalcu in častni občan stanovske občine, je daroval za uboge omenjene občine 50 kron. Za ta blagodušni dar se mu občinski odbor v imenu ubogih najsrčnejše zahvaljuje. Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Petra v Sav. dolini je dobil č. g. Pavel Horvat, župnik na Kozjaku, Artiče č. g. J03. Potovšek, nemški pridigar v Celju, provizor pri Sv. Mariji na Vurbergu je postal č. g. Jos. Gunčer, kapelan v Gornji Radgoni, kapelan v Št. Juriju v Slov. goricah je postal č. g. Jos. Somrek, v Gornji Poljskavi č. g. Jos. Sigi iz Sv. Petra pri Mariboru, v Cadramu č. g. Ivan Ivane iz Slivnice pri Celju, č. g. Matjaš Zemljič, kapelan v Cadramu je stopil v začasni pokoj. Od Save. Iz Mozirja je dobil naš naj-delavnejši poslanec, g. Žičkar, čudno pisanko. To je bila čisto rudeča razglednica s socijal-demokratičnim nemškim napisom: »Die Arbeit hoch!« Kaj tacega pač nismo pričakovali iz slovenskega trga! Podpisali so se s polnim imenom ter si nadeli visoke naslove. Tako je podpisan znani »veleposestnik«, Alojz Goričar, ki se je izdal za »predsednika». Kakšen predsednik? Podpisan je tudi šolski vodja šmiheljski, Burdian, katerega so kmetje pri volitvi potisnili čez prag, ko jih je prišel dražit v gostilno. Podpisan je nadalje mozirski klepar Ignacij Krumpačnik, ki bo odslej samo liberalcem pokrival turne. Podpisan je tudi neki dr. Prislan. A ne ustrašite se študiranega gospoda! On je le kovaški pomočnik! Podpisan je tudi neki visokošolec, Ivan Lončar. Grozno! V resnici pa je le čevljarski pomočnik. Podpisane še so tudi druge, širni javnosti neznane osebe. Ali so tudi druga enaka pisma na Zičkarja prihajala iz Mozirja ? Iz Ivnika. Iz delavskih krogov nam poročajo: V soboto dne 20. t. m. se je bila zgodila nesreča v tukajšnjem premogokopu. Nek delavec je šel zjutraj k spovedi. Potem je šel v jamo na delo. V jami se je kos zemlje utrgal in ga pokopal. Proti večeru so ga mrtvega izkopali. Mir njegovi duši, ki je bila pripravljena na pot v večnost! — V Ivniku se je pripetilo, da je bila neka deklica za dne 18. t. m. poklicana na vojaški nabor. Res je prišla, lično opravljena v gornještajerski noši. Pozivnica k vojaškemu naboru ji je drzno zrla izza šopka, katerega si je pripela ob prsa. Cela stvar se je dogodila radi pomote. V krstni knjigi je bila namreč vpisana kot Alojzij, ne pa kot Alojzija. Iz drugih krajev. Prestolonaslednikova soproga. Dne 22. t. m. so plemenitaške žene na Dunaju priredile cerkveni obhod. Na čelu krščanskih plemkinj je korakala prestolonaslednikova soproga kneginja Hohenberg, kar vzbuja zopet po vsej Avstriji veliko pozornost, mej vernimi katoliki živo veselje. Iz angleško - burske vojske. Kako neustrašeni so Burci, povedala nam bo naslednja črtica. Najbolj zvit, najbolj drzen, oni, katerega se Angleži najbolj boje, je general Dewet se svojimi junaki. Sedaj so zvedeli Angleži, da je bil Dewet danes tu, kjer je naklestil Angleže, jutri so že izvedeli, da je kakih 10 ur daleč od one strani, kjer je nadlegoval Angleže, a do živega mu ne morejo. Pri vsem tem pa je Dewet še dobre volje in brije norce iz ošabnih Angležev, kar razvidijo naši čitatelji iz naslednjega: Nekega dne je prišel v Johannesburg neki mirni meščan, pogovarjal se je prav prijazno z angleškimi vojaki, popraševal prav po prijateljsko vsakega izmed njih, kaj pa dela družina doma, če oče še živi, kaj dela mati, sestra, — plačeval angleškim vojakom tudi pijačo, napijal jim tudi, da bi srečno premagali one lumparske Burce in jih celo navduševal rekoč: »Le pomislite vrli dečki, koliko morate vi prestati samo radi tega, da bi ,civilizirali' one nesramne, divje Burce!...« Potem je prijel dva prijatelja, — angleška vojaka pod pazduho, drugi so se postavili spredaj in zadaj in vsi se lepo sprehajali po ulicah mesta Johannesburga kakor največji prijatelji. Angleži so bili vsi iz sebe in srečni, da so imeli v svoji sredi Burca, ki jim ni sovražen, kakor so jim drugi Burci, temveč jim je najboljši prijatelj. Pri slovesu so ga prosili, naj jim v kratkem kaj sporoči o sebi, naj jim kaj piše v kratkem. Drugi dan v resnici, prejela je angleška vojska v Johannes-burgu sledeče pismo: ,Hvaležen sem Vam za Vašo prijazno gostoljubnost; kmalu boste slišali moje novice Vi in Vaši vojaki. Hvaležni Dewet.« Brescija so pretekli teden na ladiji »Messagro« prepeljali v zapore jetnišnice na otoku Ventotene. Na ladiji so častniki Brescija marsikaj izpraševali. Bresci je izjavil, da svojega dejanja ne obžaluje in da upa, da ga bo skoro oprostila revolucija. Kako dolgo je mogoče živeti brez hrane? Človek more živeti brez hrane 20 dnij; konj more biti brez hrane 25 dnij, a mora imeti vodo; ako ne dobi piti, pogine za 5 dnij. Mačka živi brez hrane 15 do 20 dnij, ali mora tudi piti. Pes živi brez hrane 30 dnij, brez pijače pogine v 8 dnevih. Golob more živeti brez hrane 10 dnij, vrabec samo 2 dni. Najdelj živi brez hrane želva; so slučaji, da je živela dve leti brez hrane. Majhni in vendar veliki ljudje. Cesto se zgodi, da se pod neznatno postavo skriva velik človeški duh. Aristotel, največji grški modrijan, ki je spisal nad 400 del, bil je majhnega, slabotnega telesa. — Sv. Avguštin, bistroumni mislec, da ga mu ni para, veliki cerkveni učenik; majhen je bil. Istotako veliki učenjak in prestavljavec sv. pisma, sv. Hijeronim. — Aleksander Veliki, ki si je osvojil malo da ne polovico Azije, je bil tudi male postave in nelepega obraza. Eno oko je imel črno, drugo rudeče, pravijo, da tudi rameni niste bili enaki. — Napoleon I., pred katerim se je tresla vsa Evropa, dr. Windt-horst, prvoboritelj nemških katoličanov, oba sta bila majhna. Podatki ljudskega štetja. Minister-stvo je sedaj objavilo podatke ljudskega štetja, podatke, ki niso bogve kako veseli ali spodbudni za nas! Posamezne avstrijske krono-vine štejejo po zadnjem ljudskem štetju prebivalcev: Galicija 1. 1900 7,295 528, več nego 1. 1890 687.722, Češka 6,318 239, več 475.186, Dolnja Avstrija 3,086.382, več 424.585, Moravska 2,435.081, več 158.211, Štajerska 1,356.058, več 73.350, Tirolsko 850.062, več 37.366, Gornja Avstrija 809 918, več 24.087, Bukovina 729 921, več 83.330, Šlesko 680.529, več 74 880, Dalmacija 591.597 več 64.171, Kranjska 508.348, več 9.390, Koroška 367 344, več 6.336, Istra 344.173, več 26.563, Goriška 232.338, več 12.030, Solno-graška 193,247, več 19.737, Trst 178.6^7, več 21.206, Predarlsko 129.816, več 13 743. Skupaj 26,107.304, več nego 1.1890 2,211.891. Društvene zadeve. Zborovanje v Žičah. Za to nedeljo naznanjeno zborovanje bralnega društva izostane. Vršilo se bo pa prihodnjo nedeljo dne 5. maja. Kot govorniki nastopijo gg. prefekt Korošec, profesor dr. J e r o v-š e k, mladenič Franjo Z e b o t Možje in mladeniči, na veselo svidenje! V dvorani „Narodnega doma" v Celju vršijo se predstave mr«mornatih podob g. I li_ ; a v soboto zvečer ob 8. uri. Ker imenovane slike zaslužijo pohvale in pozornosti podjetnika, se vabi čast. duhovščina in slavno občinstvo k predstavi. Gornja Radgona, 23. aprila 1901. Kmetijska zadruga je imela v nedeljo 21. aprila svoj letni občni zbor, na katerem se je poročalo med drugim sledeče: Ta zadruga je bila ustanovljena dne 3. septembra 1899 Njena pravila so postavno vknjižena v trgovinski register pri c. kr. okrožnem sodišču v Mariboru, oddelek V. dne 30. septembra 1899. in ima toraj vso pravico do obstanka. Uradovala je v prostorih »Kmetijskega bralnega društva« po nedeljah in praznikih po opravljeni rani božji službi. V prvem upravnem letu, ali prav za prav pol-letu je plačalo 28 udov na pristopnini 112 K, na deležih 330 K. Vsi prejemki so znašali 2760 K 52 v, vsi izdatki pa 2502 K 24 v, — skupni promet je torej znašal 5267 K 76 v. Č;stega dobička je bilo 158 K 73 v. Vkljub vsem neugodnostim je torej ta mlada zadruga že v prvem upravnem letu dobro stala, upamo pa, da bode v.-,ako leto boljše. Kdor hoče tej zadrugi pristopiti ter sebi in svojemu ljubemu slovenskemu narodu na noge pomagati, naj se oglasi pri predsedniku Jan-ko-tu Pelcl-nu in ima plačati na pristopnini 4 K in na deležu, kateri ostane nova last, 12 K na enkrat ali pa v obrokih. Jamstvo je na 12 K omejeno, torej se zadružniki ne podajejo v nobeno nevarnost. Slovenci iz Gornjeradgonskega in Radgonskega okraja, pristopite vsi k tej zadrugi iu kmalu boste veliki in močni. Iz Domove pri Ptuju. Še ni leto minulo, odkar so zavedni možje tukaj osnovali prostovoljno požarno društvo s pomočjo prostovoljnih prispevkov soobčanov. Društvo je bilo tukaj res silno potrebno, kajti v zadnjih časih so se požari tukaj in okolici posebno množili. Prvi, kteriso prepoznali korist društva, so posestniki iz Mezgovec, kateri so radovoljno darovali oziroma pristopili kot podporni udje: Mihael Cuš 10 K, Matjaš Šešerko 10 K, Jože! Herga ml. 5 K, Jcžef Cizerl 5 K, Jakob Glažar 5 K, Simon Pukšič 2 K in Janez Wilčnik 1 K. Želeti bi bilo, da bi pristopilo še mnogo bodisi podpornih ali rednih udov, kateri bi blage volje podpirali to narodno in koristno podjetje, posebno pa še sedaj, ko hočejo nekateri samoveljneži, kateri mislijo kar čez noč društvo predrugačiti, vse delovanje preprečiti, in ker še za društvo manjka več potrebnega orodja. Imenovanim podpornim udom kakor tudi raznim sotrudnikom pa se prisrčno zahvalim v imenu društva z narodnim geslom: »Bogu v čast, bližnjemu v korist«. . . š. Kmetijsko društvo pri Sv. Martinu na Paki bo imelo 5. majnika svoj redni občni zbor v prostorih pri Mraku s sledečim vsporedom: 1. Račun za leto 1900. 2. Volitev nadzorništva. 3. Volitev 3. novih odbornikov. 4. Razni predlogi. Bralno društvo pri Sv. Ani n. K. v Slov. gor. bode v nedeljo, dne 28. aprila po večernicah v zasebnih prostorih g. Jože Krambergerja priredilo prvo letošnjo veselico. Predstavljale se bodo tri gledališke igre: »Stari oče iz Amerike«, »Krojač Fips« in »Jeza nad petelinom in kes«. Vmes bode nastopal domači pevski zbor. Med prosto zabavo se vrši tudi jeden šaljivi nastop. — Vstopnine plačajo udje 10 kr., neudje bralnega društva pa 15 kr. Uljudno vabi odbor. Cerkvene zadeve. Mej tem, ko so Zidje Cestija preganjali, zapustili so kristj&nje Jeruzalem in se umaknili na gore, po besedah Odrešenikovih, ki pravi: »Kadar pa bodete videli znamenja nesreče nad Jeruzalemom, bežite v gore.« Taka znamenja pa so se že prikazala, ker rimska vojska se je že bližala mestu Jeruzalemu. Kristjanje so se spomnili preroko- vanja svetih apostolov Petra in Pavla, da bo namreč v kratkem Bog povišal vladarja, ki bo Žide pomžal in pokoril, njih glavno mesto Jeruzalem obdal in vse njih dežele upostošil; njih žene bodo v strahoviti lakoti lastne otroke pekle in jedle; vojska bode tako strahovita, da bodo Židje drug drugega klali, kakor hitro pridejo v roke svojim sovražnikom. S svojimi očmi bodo morali gledati, kako se njih žene, kako njih hčere sramotno onečažčujejo, njih sinove na kose sekajo, njih dojenci gazijo, oni sami pa v sužnjost odpeljani, izgnani iz domovine, križem sveta tavajo, brez preroka, brez templja, brez kralja, izdani posmehovanju vsega sveta, očitno znamenje njih strašnega greha; ker so umorili poslednjega jim Mesija — Odre-šenika sveta. Tit, rimski vojskovodja je obkolil Jeruzalem, čeravno so se Židje z neverojetno hrabrostjo borili, vendar je Tit vzel dva mestua zida. Da bi meščanom zaprl vsa pota, je obdal mesto z zidom. Ker pa v mestu ni bilo dovolj hrane za ljudstvo, pričela se je strašna lakota. Jeruzalem je bil prava podoba pekla. Tukaj je divjala vojska, lakota in kuga: pa najhujše je bilo, da se je v mestu zbralo mnogo postopačev, ki so začeli vstajo, kradli in ropali po hišah, pobijali žene in otroke ter so orožje, ki bi ga bili morali rabiti proti sovražniku, rabili, da so se mej seboj klali in mesarili. Da, prišlo je tako daleč, da so si sorodniki brez usmiljenja stali nasproti. Žena je vzela možu grižljej kruha iz ust, sin je s silo vzel materi hrano iz ust, da, mati je sama iztrgala lastnemu otroku, — katerega je še držala v naročju — grižljej. Obupnost je prisilila mnoge, da so z orožjem v roki napadali Rimljane: toda bili vsi vjeti in obsojeni v smrt na križu. Da bi Tit Žide bolj oplašil, pustil je dan na dan po pet sto nesrečnih židovskih ujetnikov na križ pribiti pred mestnim zi-dovjem. Število križanih je v kratkem tako narastlo, da ni bilo okoli mesta več prostora, kamor bi križe postavljali, niti križa, kamor bi obsojene Žide pribili. V mestu ni bilo več zadosti zdravih ljudij, da pokopljejo mrliče; po hišah, cestah in vrtovih je bilo nepokopanih teles na stotine. Od 14. aprila do 1. julija, to je dva meseca in pol po obleganju mesta, je Jeru- zalemska občina na svoje stroške pokopala šest sto tisoč mrličev. Ubitih je bilo toliko število, da jih v mestu niso mogli več pokopati. Mrliče so metali z zidov v prekope. (Konec prihodnjič) Thierry-jev balzam in centilolično mazilo se sme na podlagi ugodnega predloga École supérieure de Pharmacie v Parizu od 21. velikega travna 1997 na Francoskem upeljati in naravnost na privatne osebe pošiljati. Toda ne samo tja, ampak tudi v vse dežeie se ti izdelki pošiljajo in ima podjetnik v Londonu samosvojo podružnico, koder se tudi mnogo njegovih pridelkov izvaja. Izdeluje se samo v Pregradi. Loterijske številke. Line 20. aprila 1901. 77, 47, 72, 10, 39 Trst » » » 74, 34, 28, 7, 19 Foulard-svila 65 kr. do 3 gld. 35 kr. meter za bluze in celo obleko, kakor tudi Hennebergova svila črna, bela in barvana od 65 kr. do 14 gld. 65 kr. m. Pošilja se vsakemu poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pisemska poštnina v Švico je podvojena. G. Henneberg, tovarna z svilo (c. kr dvorni zalagatelj) Ziiruch. 37 17—3 oskusite kupiti pri Adolf W©ssiak-u v Dravski ulici platno, perilo za gospode, gospe in otroke, potem predpasnike vsake kakovosti 1 in velikosti, kravate, steznike (Mieder) etc. Velika zaloga ! • Nizke cene ! t Potrtega srca javljamo prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, gospod Ivan Skerbec, posest, in gostilničar v Podsredi, dne 17 aprila ob Va^- tiri predpoldan v 48. letu svoje dobe po kratki, zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramentom za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnega se je vršil dne 19. aprila iz hiše žalosti na pokopališče v Podsredi. Istega dne se je brala v domači župni cerkvi sv. maša zadušnica. 238 1—1 S. S*" Za nmogobrojne dokaze plemenitega sočutja in za obilno častno spremstvo k večnemu počitku izrekamo vsem prijateljem in znancem, posebno pa preč. g. župnikom g. Prešernu, g. Cer-jaku, g. Šoba, g. Tomanu najiskrenejšo zahvalo. V Podsredi, dne 20. aprila 1901. Žalujoči ostali. Zbirajte obrabljene poštne znamke vseh dežel, vseh vrst, tudi celo navadne. Rabijo se za vzgojo ubogih dečkov v duhovnike. Lepi nabožni spominki, rožni venci, svetinj ice sv. Antona in Jezuščka v Pragi se pošljejo v dar za poslane znamke. Vpraša se in znamke se pošiljajo na Bureau Betlehem v Bregenz, (Vorarlberg.) 540 (25-16) Priporočilo. Za popravljanje in uglasbenje orgelj, harmonijev in glasovirov se priporoča veleč, duhovščini in p. n. občinstvu udani Franc Koroschak, Koroška ulica št. 10, Maribor. Napovedi pristojbinskih na mestkov za 1901—1910, obrok 30 april kakor tudi prošnje za zdal-šanje obroka sestavlja Rudolf Hribar, Maribor, Gospodske Ulice. 239 3—1 Jaz, Ivan Zadravec žup., dam na znanje, da nisem nikoli imel namena, razžaliti g. nadučitelja Er. Slane pri Sv. Bolfenku; če pa se je vendar-le g. naduč. čutil razžaljenega, tedaj naj mi odpusti. 236 1 • ••••<>•••••• Veliko denarja do 100 K na mesec lahko zaslužijo osebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). — Natančneje pod: „Reell 69" Annoncenbureau E. Kristoffik, Innsbruek. 237 Ufjfoiinu kupčija! Dobra gostilna 10 minut iz Maribora z velikim vrtom in velikim gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanu se prostovoljno za 6000 gld. proda. 2000 gld lahko vstane vknjiženih. — Natančneje pove gostilničar pri „Maria Hill" na Tezni. 223 2—2 Razglas. vršil V smislu §. 37 diuištvenih pravil se naznanja, da se bode obcuizbor „Vzajemne zavarovalnice zoper ogenj na Ljubnem" v nedeljo, dne 28. aprila t. 1. ob 3. ari popoladne v občinski pisarni na Ljubnem s sledečim vsporedom: 1. Poročilo o društvenem delovanju v letu 1900. 2. Pregled, ozir. odobrenje računa ze leto 1900. 3. Volitev odbora. 4. Volitev računskih preglednikov. 240 l—i 5. Razni nasveti. P. n. društveniki se k zborovanju uljudno vabijo. Ljubno, dne 11. aprila 1901. «Jožef Ermenc, predsednik. nudeč zavoj z belim Irakom! Ste uže kedaj poskusili pravo Oelzovo-kavo? Ako še ne, potem ne mudite se, ker ravno ta kava je najboljša primes k bobovi kavi. Samo paziti morate, na to Vas posebno opozarjamo, da je vsak zavoj rudeč z belim trakom. Dobiva se v špecerijskih trgovinah! "9C Bratje Olz. Ivan Cesar, podobar, pozlatar in izdelovatelj oltarjev, v Mozirju na Štajerskem, priporoča častiti duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu svojo veliko zalogo jigit ¡Qk izdelanih podob, na primer: Marije, Kristusa itd. razne velikosti. ¡3^* Gene jako nizke. Prevzamem v prenovljenje stara cerkvena v mojo stroko spadajoča dela. Obrisi za nova dela, oltarje, prižnice itd. brezplačno. 208 6—2 Chief-Office: 48 Bnxton-Road London, SW. A. Thierry-jevo pravo centifolijo mazilo S latini. je najboljše vlačno mazilo, ima po dobrem osnaženju bolečino olajšujoč učinek in hitro zdravi, odpravi z omehča-njem vsakovrstna vrinjena telesa. — Je za hribol&zoe, kolesarje in jahafie neobhodno potrebno. O o c Dobiti je v vseh lekarnah. .5 .3 S pošto frankirano 2 lončka 3 K 50 v, 1 lonček za poskus proti nakaznici 1 K 80 v razpošilja s prospektom in z imenikom prodajalnic za vse dežele sveta lekarničar A. Thlery-Jeva tovarna v Pregradi pri Rogački Svari se pred ponarejanjem in se opozarja na zgoraj zaznamovano, na vsakem lončku vžgano znamko. 15 25—16 V zalogi tiskarne sv. Cirila v Maribora se dobi Za birmance lep spomin in sploh za odrasle koristen molitvenik S „DUHOVNI VRTEC"S v V. natisu. Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 480 straneh še pouk za sveto birmo in 116 svetih pesmi: velja v usnje vezan z barvanim obrezkom K 1'40, v usnje vezan z zlatim obrezkom K 1'70, v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo K 1.90. Sv. birma, Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šalo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 12 v, 10 kom. K 1-10,. in 100 kom. K 9 — STRSKI TERAN Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi preje nego nastopi vročina prodati. P. n. g. trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri večjem naročilo jako izborno vino po zelo ugodni in 160 6-6 nizki ceni. Istrska vinarska zadruga Pulj (Pola) Istra. G. fu A. Frizzera Trento TSo ■e—i veletržec z vinom in posestnik vinogradov Da našim kupcem ugodno postrežemo razpošiljamo tudi sodčke z 15 O litri in naprej. ^ Trzoici so ■sred.n.o na. razpolago. 203 15-3 O Za bolne na želodcu in stare ljudi. 495 Konjak star, iz do g vina, pošilja franko 4 stekl. za 6 gold., 2 litra za 8 gld., novi konjak 2 litra za 4-80 gld. Benedikt Hertl,, grajščak, Oollfi p. Konjicah, Štaj. stekl. za 1 gld. 50 kr. se dobi pri Al. QH8lM, gOSPOSlK tllM, MaiHM. Posestniki vinogradov pozor! Kemijska tvornlca v Zagrebu priporoča bakreno galico (kupfervitriol) čist 98/99 % 100 kg po 64 K žveplo (dobro prevetreno) 100 » » 14 » zelen vitriol 100 » » 10 » potem umeten gnoj za vsakoršno porabo, ki obstoji iz garanti-ranih snovij in sicer: ainonijak superfosfat, superfosiati iz kostene moke in kovinskih ostankov, tomaževa žlindra, Chili-salpeter, moka iz rogov. 214 2_2 Vse po laajnlžji ceni! Lepo posestvo, oziroma trgovina z mešanim blagom, gostilnica ter prodaja tobaka, celo poslopje v dobrem stanu, vse zidano, hišno poslopje z opeko krito, pri podružnici Sv. Duha, župnije Sv. Jurija ob Ščavnici se iz proste roke proda ali pa pod ugodnimi pogoji v najem da. — Posestvo meri 9 oralov t. j. njive, velik sadonosnik, gozd ter lepe, z izabelo na novo obsajene gorice. Vse to se nahaja zraven gospodarskega poslopja in je torej posebno pripravno za vsako trgovino. — Omeniti je še, da so se zgoraj omenjene trgovine dosedaj z največjo zadovoljnostjo oskrbovale. Ob enem se še priporoča drugo posestvo pri Mali Nedelji blizu župnijske cerkve, pri katerem že sedaj gostilna in prodaja tobaka dobro napreduje. Ako bi pa prevzel omenjeno trgovino kak izurjen mesar, imel bi lep dobiček. To posestvo se pa ne proda, temveč samo v najem da. — Pojasnila daje Franc Senča.-, 206 3-3 posestnik in trgovec, pošta Mala Nedelja pri Ljutomeru. pleskarski in slikarski mojster Celje Gledališke ui. 5. Celje f se priporoča p. n. občinstvu in prečastiti duhov- T gčini za izvrševanje vsakovrstnih slikarskih S in pleskarskih del, kakor: vse cerkvene, sobne i in dekoracijske slikarije, črkoslikarska dela na i steklo, les itd.; vsa stavbena in pohištvena ple- i skarska dela ter imitacije vsakovrstnega lesa. f Cenilri i», pxora,£-ia.ni t na, zalitevan.] e toiezplačiao ! 1 1 {rez konkurence ! J mm Trgovina oljnatih, suhih ter ® ® raznih flrtiEiii barv firnežev in lakov Zaloga 4- vseh pleskarskih in "In. Postrežba točna —in solidna. 203 Cene 13-3 jako nizke! ŠMMi Zri mesec maj SMARNICE Mariji, majnika kraljici 232 3 v venec splel a s 6 » kn. šk. duh. svet. in župnik pri Sv. Petru poleg Maribora. 31 premišljevanj za Marijini mesec v ljubki domači besedi. Marijine prelepe čednosti se priporočajo v podobah zalih cvetic, da si jih Marijni častilci ložje zapomnijo in raje a Q Q S posnemajo, zl <3 & & Broširana knjiga 80 v. Vez v platnu K 130 Vez v usnji » I 60 Poštnina 10 vin. Razpošilja se le proti predplačilu. Prodaja tiskarna Oirila, Dobra, rarena kuhinja jcsl-Jevo jiilii.io hladilo je edino, ki more v trenutku močno napraviti vsako juho in vsako slabotno pomako: — le nekaj kapljic zadostile. Dobiva se v originalnih steklenicah od 50 vinarjev naprej v vsaki delikatesni, kolonijalni in špecarijski prodajalnici in drogerijah. Originalne steklenice se zopet po ceni polnijo z Mapgi-jevim iuhinim sladilom. 95 [ j Vsaka beseda j stane 2 v. I 1 Najmanja [ ] objava 45 v. j MALA OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. Vsaka beseda |f stane 2 V. [¡] Večkr. objava I f po dogovoru. [| Proste službe. Postranski zaslužek, trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.70 Gradec, poste restante." 222 Ti inseiati se samo proti predplačilu sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati. Proda se. TTi^g^ v Ljutomeru blizu cerkve ® " je naprodaj. Pripravna bi bila za obrtnika ali zasebnika. — Več pove Fr. Zacherl, učitelj v Ljutomeru. 211 3—3 Hiša na prodaj z 5 stanovanji, bizu tovarne, natančneje se izve pri posestniku Studenci it. 113 pri Mariboru. 207 6—3 IT: g« v Mariboru (Volksgarten-Ulo