— 28 —
Ljubimo ptičke
ajvečje vescljc Čebelove Anice so bili ne-dolžni ptički. Kako tudi ne? Saj je hila sama Ijubezniva, vesela in živahna kakor pliček na vejici. Bolj je Ijubila te nežne živalice kot vse igrače, bolj kot poskočne jagenjčke, tudi bolj kot — šolske knjigc.
Ko je pomladnega jutra začula ve-selo čivkanje in žgolenje ščinkovcev, senic. brlezov in še mnogo drugih krilatih pev-cev, hitela je na vrt ter se ž njimi ra-dovala in pogovarjala. Gledala jih je, kako marljivo znašajo in pletejo gnezdeca, kako že nekateri pitajo lačne mladičke, ki vedno in vedno odpirajo kljunčke ter prosijo živeža. Ob takih prilikah je tudi Anica zapela veselo pesem, ki se je spajala z glasnim čvrčanjem in žgolenjem ptičev, in lahne pomladanske sapicc so jo nesle mimo opojno duhtečega pomladnega cvetja kvišku. kvišku v slavo in hvalo večneinu Očetu.
Žvrgoleči zbor sc je iskreno zahvaljeval mali deklici, ker ga je tako skrbno varovala po zimi gladu. Na to pa je mislila Anica že v jeseni. Napravila in posušila je bučnega semena, katero tako radi kljujejo samoza-vestni brlezi. Napravila je konopeljnega zrnja, ki tako ugaja malim senicam : poleg tega si je po zimi izprosila od niatere tudi malo ajde. ki jo tako spretno luščijo žčinkovci. Koliko skrbi m posla je itnela Anica s ptiči. ko je pritisnila huda zima!
Vsako jutro je potresla na hišna okna različnega živeža za svoje Ijubčke. Na vrtu je na deblo hruške položila deščito, ter tudi nanjo nasula drobtinic ali kaj drugega za bolj bojcče ptičke, ki si ne upajo prifrčati na okno po hrane.
Treba je bilo potem paziti na potuhnjenega muca, da se ni neopažcn splazil v bližini na prežo. Če je poredni brlez na oknu preveč svojevoljno izbiral k1 boljše bučne pečke, mu je bilo treba zažugati ali celo potrkati na okno in ga opomniti, da je skromnost tudi pri ptičih lepa čednost.
Ni čuda torej, da so krilali pcvci spomladi najlepše prepevali na Aničinem vrtu in ji tako povračevali otroško skrb in Ijubezen. Toda še na drug" način jc pokazaia Anica svojo naklonjenost  do ptičk. Le poslušajte!
IYi sosedovili so imcli pastirja Karola. Neusmiljen, hudoben deček je bil to, da malo takih. Koliko bi vedela o tem povedati živina, ki je bila njcmu izročena na milost in nemilost! Koliko silnih udarcev jc često pretrpela od svojega razsrjenega čuvaja. Tudi gledč ptičk je bil Karol čisto drugačnega mnenja kot Anica. Pozimi jih je lovil, pristrigcl jim peroti, lcr jih zaprl med okna. Res jim je dal včasih tudi kaj jesti, kaj, no v tem ni bil izbirčen. Ubogi jetniki so klaverno po-vešali glaviue in z.rli skozi okno venkaj, kjer je bilo sicer mraz, a kjer vlada zlata svoboda. največji zaklad Ijubih pevcev. — Nekaj časa jih je imel Karol zaprte, ko se jih je navcličal. jih je dal z nekim peklenskim veseljem — mačku, tcr Sel lovit drupih.
O tem groznem početju je kmalu zvedela tudi Anica. Hitela je k soscdovim, in res, Karol ie imcl v oknu dva ščinkovca. Anica je dobro vedela. kaka usoda ju kmalu čaka, to jo je v srce zabolelo. Začela je s solzami v očeh prosili Karola. naj ji izpusti, naj ne muči tako grozovito živalic, ki mu nista storili nikdar nič hudega, ampak ga vedno razvcseljcvali s svojim milodonečim pctjem. Zaman! Hudobni Karol se je začel norčevati in še nalašč zamahnil s klobukom proti oknu, da sta ptička prestrašeno čivkajoč zafrfotala med okni. Anica je odšla žalostna domov. Dolgo časa je ugibala, kako bi reSila ptička iz hude ječe. Slednjič ji šine dobra miscl v glavo.
Oospod katehet so pripovedovali v šoli o družbi svetega detinstva. ki odkupuje uboge zamorčke iz sužnosti. Zakaj nc bi tudi Anica odkupila ptičk in jim podclila lepc prostosli :• Hitro steče v skrinjo, kjer je imela v mali škatljici nckaj desetic, darilo dobre tete.
Nekaj krajcarjcv slisne v roko in veselega obraza hiti k sosedu. Karol je med tem ujel §e senico in jo pustil med okni.
,.Ali prodaš ptičke?" ga nagovori vstopivša Anica. Karol jo malo neverjetno pogleda in pravi:  ..Seveda
— 30 -
jih prodam, če jih le kupiš. Čemu pa ti bodo? Ootovo imaš že kletko pripravljeno zanje, ne res? Včeraj pa si hotela mene pregovoriti, naj jih izpustim.'' Anica ne utegne odgovarjati na stavljcno vprašanje, ter brž vpraša za ceno.
,,No, senico ti dam za en krajcar, ščinkovca. ki ga je težje ujeti, pa po dva krajcarja. Ali boš vzcla oba ?"
,,Seveda",odvrne Anica in naštejezahtevano svoto. Karol polovi ptičke, Anica jih dene v predpasnik in odhiti doniov. Nese jih tja na vrt, razprostre pred-pasnik in trije krilati pevci so zleteli v visoko ozračje. Težko bi opisal s«daj Aničino veselje. Ko je rešeni ščinkovcc zapel na bližnjem drevesu svoj čin. čin, čin, je Anica poskočila od veselja. tlesnila z rokami in od-hitela v hišo. PreStela jc že jedenkrat svoj denar. in zračunala. koliko jetnikov bo še rešila na ta način.
Sklenila je skrbno shraniti vsak krajcar in tudi sladkorja ne več kupiti. da bo imela le za ptičke.
Čitateljčki! Posnemajte Anico!                       Fr..