Učenci in dijaki nastopajo v operi V Kopru podelili gledališke nagrade tantadruj Norina zgodba zaživela v romanu
prej do novice
www.primorski.eu
Primorski
št. 11S (20.74B) leto LXIX.
dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Policija lahko spodbudi politike
Aljoša Gašperlin
Aretacija dveh Koprčanov, ki sta ropala v vilah v miljski občini, je bila sad skupnega dela italijanske in slovenske policije, ki sta ob tesnem sodelovanju v kratkem času izsledili storilca. To je bil specifičen primer, ko je prišlo do kaznivega dejanja blizu meje. Ob takih priložnostih se seveda skupne pobude pospešijo.
Sicer se je sodelovanje po vstopu Slovenije v Evropsko unijo stalno utrjevalo, sami policisti pa poudarjajo dobre odnose ne le na uradni, temveč tudi na osebni ravni. Sodelovanje je logična posledica dogajanja na območju, kjer ni več meje. Dodaten razlog je nedvomno v tem, da se kriminal z odpravo meje kajpak ni omejil. Prej nasprotno. Zato se je bilo nujno treba prilagoditi novim razmeram in pogojem, ki imajo večkrat skupne korenine.
Vendar se ni ustavilo niti politično in gospodarsko dogajanje, ki ravno tako zahteva tkanje in krepitev mednarodnih odnosov. Obmejne občine bodisi na Tržaškem kot na Goriškem že od nekdaj sodelujejo, razmeroma plodno je tudi sodelovanje med Rimom in Ljubljano. Toda tu nekaj manjka, in sicer odločnejše sodelovanje med Slovenijo in Deželo Furlanijo-Julij-sko krajino. Bo že res, da Ljubljana zasleduje pretežno odnose na meddržavni ravni. Toda Dežela FJK bi morala imeti v tem okviru pomembnejšo vlogo, a tudi večjo težo si zasluži. Še predvsem pa bi morala kar najučinkoviteje ukrepati v teh hudih časih, ko so potrebna skupna prizadevanja za izhod iz gospodarske krize.
Prejšnji deželni predsednik Renzo Tondo se ni posebno potrudil, da bi pogledal čez mejo (z izjemo morebitnega partnerstva pri projektu za drugi blok jedrske elektrarne v Krškem). Zato so dobrodošle besede nove deželne predsednice Debore Serracchiani, ki je že v volilni kampanji poudarjala, da bo aktivna tudi na mednarodni ravni. Ni naključje, da je pri porazdelitvi deželnih odborništev obdržala zase resor za mednarodne odnose, kar pomeni predvsem odnose s sosednimi državami. Deželna predsednica je takoj po izvolitvi pokazala izrazito aktivnost. V Rimu se je v zadnjem obdobju sestala s predsednikom vlade Enri-com Letto in številnimi ministri, dva ministra sta že bila v Trstu. Pričakujemo, da se bo ta aktivnost še nadaljevala.
Italijanski in slovenski policisti so včeraj pokazali, da znajo sodelovati. Dokazali so tudi, da so v primeru nuje učinkoviti. Skratka, če želijo javne ustanove kaj doseči, to lahko dosežejo. Potrebna je le politična volja.
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 18. MAJA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
ITALIJA - Ministrski svet odobril odlok
Vlada zamrznila IMU do septembra
Razstava ob 60-letnici filatelističnega kluba Lovrenc Košir
TRST - Tržaški filatelistični klub Lovrenc Košir letos praznuje 60-letni-co delovanja. V Prosvetnem domu na Opčinah so včeraj odprli priložnostno društveno razstavo filatelije in starih razglednic, ki bo na ogled do jutri. Predsednik kluba Peter Suha-dolc je v nagovoru ob odprtju izpostavil dobre stike z ostalimi filateli-stičnimi društvi po Sloveniji in pestro aktivnost kluba. Ob 60-letnici so tudi izdali zbornik Veselje s filatelijo.
Na 5. strani
GORICA - Konferenca o medijskih izzivih novega tisočletja
Sodobni mediji so blagovne znamke z večplastno marketinško ponudbo
GORICA - Tiskani mediji doživljajo od začetka novega tisočletja neustavljiv padec prodaje, kljub temu pa še niso odpisani. Svet se zelo hitro spreminja in prehod na splet je že stvar preteklosti, zdaj so na vrsti strategije za uveljavljanje v digitalnem svetu, kjer si z oglaševanjem ne zagotoviš preživetja. O tem je bil govor na včerajšnji mednarodni konferenci Media&Change, ki ga je v Gorici priredila slovenska agencija Giacomelli Media. Pred tem dogodkom pa je konzorcij Slovik organiziral še srečanje o manjšinskih medijih.
Na 12. strani
RIM -Vlada je včeraj zamrznila do srede septembra plačilo prvega obroka davka na nepremičnine IMU (prvo stanovanje ali hiša). S tem v zvezi je odobrila odlok, ki ga mora parlament uzakoniti v roku dveh mesecev. Ministrski svet je potrdil še več drugih zakonov, med drugim o odpravi dvojne plače za ministre, ki so hkrati poslanci oziroma senatorji. Poleg tega je vlada široke koalicije predsednika En-rica Lette zvišala obseg sredstev v javnem skladu za odpuščene delavce za milijardo evrov.
Zamrznitev davka IMU je Silvio Berlusconi pozdravil kot veliko zmago Ljudstva svobode, Demokratska stranka pa ocenjuje, da zaslugo za ukrep nosi vlada in ne le ena njena komponenta.
Na 18. strani
Zbližanje med SVP in poslanko Blažina
Na 3. strani
Repentabor »srečni upravni otok«
Na 5. strani
V Gorici streljal z okna in zadel pešca
Na 13. strani
Azilanti zahtevali samostojnost Kašmirja
Na 13. strani
STANOVANJA
Priznanje pravic istospolnih parov v FJK
TRST - V Furlaniji-Julijski krajini bodo tudi istospolni pari po novem imeli pravico do olajšav pri nakupu ljudskih stanovanj. Tako je včeraj sklenila deželna vlada, ki je poverila pristojni odbornici Marii Grazii Santoro nalogo, da spremeni tozadevni pravilnik, ki urejuje področje ljudskih stanovanj in gradenj. Odbor, ki mu predseduje Debora Serracc-hiani, je osvojil stališče deželne pravne službe, ki se je zoperstavila sklepu bančne ustanove Mediocredito, da ne financira nakupa prvega stanovanja istospolnega para iz Pordenona.
Na 3. strani
TRST - Skupna akcija italijanske in slovenske policije
Aretirali so roparja, ki sta kradla v vilah v miljski občini
TRST - Policisti tržaške kvesture in koprski kriminalisti so v tesnem sodelovanju aretirali dva roparja, ki sta v začetku maja vlomila v nekatere vile v milj-ski občini in vnesla nemalo strahu stanovalcem. To sta storila kar podnevi, žrtve kaznivih dejanj pa so bile nemočne ostarele osebe, ki so jih storilci ustrahovali z grožnjami z nožem in od njih izsiljevali zlatnino in denar.
Roparja sta 33-letni in 17-letni Koprčan, ki sta jima pri preprodaji ukradenega blaga pomagala 19-letna Koprčana. Koprski kriminalisti so stopili na sled vsem štirim in jih aretirali, preiskovalni sodnik pa jih je po zaslišanju izpustil na prostost.
Na 4. strani
9771124666007
2
Sobota, 18. maja 2013
ALPE-JADRAN
/
LIPICA - Jutri bo minilo 433 let od ustanovitve kobilarne
Za dan odprtih vrat predstava lipicancev in vožnja vpreg
LIPICA - Jutri mineva 433 let, odkar je habsburški nadvojvoda Karel II kupil od tržaškega škofa Coreta posestvo Lipica, skupaj s kobilarno kraških konj. Ta datum šteje kot datum ustanovitve Kobilarne Lipica in datum začetka reje lipicanske pasme konj. Kobilarna Lipica in Združenje rejcev lipicanca Slovenije (ZRLS), ki povezuje zasebne rejce lipicanca v Sloveniji, vsako leto obudita spomin na ta pomemben dogodek z Dnevom lipicanca. Tako bo tudi jutri, ko se bo program pričel ob 9. uri s tekmovanjem v vožnji vpreg za nagrado Združenja rejcev lipicanca Slovenije in dosegel vrhunec s predstavo na lipiškem hipodromu ob 15. uri.
Tekmovanje v vožnji vpreg se bo začelo z dre-surno vožnjo ob 9. uri in nadaljevalo s preizkušnjo v spretnostni vožnji, ki od voznikov in konj zahteva hitre reakcije, veliko natančnosti in zbranost.
Vrhunec dogajanja ob 433. obletnici ustanovitve bo predstava ob 15. uri, na kateri bodo skupaj z Lipiško šolo jahanja in člani Združenja rejcev lipicanca Slovenije kot gostje nastopili konjeniki Postaje policijske konjenice Ljubljana. Lipiška šola jahanja bo predstavila klasično umetnosti dre-
surnega jahanja v posebej za to pripravljeni koreografiji in ob zvokih glasbe, ki poudarja gibanje konj. Njihov nastop je rezultat dolgoletnega, vsakodnevnega dela, zaupanja ter usklajenosti konja in jahača.
Obiskovalci si bodo lahko med drugim ogledali šolsko kvadrilijo, nastop mladih žrebcev, točko pas de deux, v kateri nastopata dva visoko izšolana lipicanska žrebca, in atraktivne skoke šole nad zemljo, ki vedno znova navdušijo gledalce. Predstava bo predvidoma na lipiškem hipodromu, v primeru dežja pa v jahalnici.
Otrokom in družinam bo jutri namenjen pester spremljevalni program. Obiskovalce od vsepovsod bo na pašnikih pričakala plemenska čreda li-picanskih kobil, že danes pa bo ob 14. in 16. uri k obisku Kobilarne Lipica vabil tudi prost vstop v Li-pikum - muzej lipicanca, Galerijo Avgusta Černigoja in muzejsko zbirko kočij. Tako se bo Kobilarna Lipica tudi letos pridružila Mednarodnem muzejskem dnevu, 18. maju, ki tokrat na pobudo Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM) poteka na temo Muzej (spomin + ustvarjalnost) = družbena sprememba.
Vožnja vpreg vedno pritegne pozornost
Jutri bodo najmlajše obiskovalce kobilarne in njihove starše pričakale tudi delavnice, na katerih se bodo lahko posvetili slikanju lipicancev ter drugim zanimivim in ustvarjalnim dejavnostim. Rojstni dan lipicanca bo obenem priložnost za voden ogled kobilarne, jahanje ponijev in vožnje s kočijo.
FINANCE - Obeti ostajajo negativni
Fitch Sloveniji znižal bonitetno oceno
EVROPSKA UNIJA - Hrvaški delavci
Večina članic naj bi omejila njihovo zaposlovanje
WASHINGTON - Bonitetna ocena Fitch je Sloveniji znižala bonitetno oceno za dolgoročni dolg v domači in tuji valuti za eno stopnjo z Ana BBB+. Obeti ostajajo negativni. Kot razlog za znižanje agencija navaja poslabšanje makroekonomskih in proračunskih razmer v državi. Fitch ugotavlja, da so se makroekonomski izgledi od avgusta lani, ko je nazadnje spremenil oceno za Slovenijo in jo poslabšal prav tako za eno stopnjo, spremenili. Sedaj agencija Sloveniji napoveduje, da se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) letos skrčil za dva odstotka, prihodnje leto pa za 0,3 odstotka.
Ob tem agencija napoveduje, da se bo javni primanjkljaj države z lanskih štirih odstotkov BDP letos zvišal na pet odstotkov BDP, izhaja iz poročila, objavljenega na spletni strani agencije. Vsi ti izgledi ter stroški, ki bodo posledica dokapitalizacij državnih bank, ter garancij, ki jih bo država da-
la za t.i. slabo banko, bodo po ocenah agencije dvignile javni dolg na 72 odstotkov BDP v obdobju 2013-2014.
Fitch navaja, da je med njihovimi ocenami in ocenami slovenske vlade, koliko bo država potrebovala za sanacijo bank, precejšen razkorak. Agencija ocenjuje, da bo za nadaljnje kapitalske injekcije potrebnih 2,8 milijarde evrov ali osem odstotkov BDP. Od tega bo morala država dve milijardi evrov vložiti le v tri največje slovenske banke, ki so v večinski lasti države. To pa je dvakrat več od vladnih ocen, dodajajo.
Bonitetna hiša Moody's je oceno slovenskega državnega dolga za dve stopnji z Baa2 na Ba1 znižala konec aprila, ko je morala država odložiti predvideni zaključek izdaje slovenske dolarske obveznice. Standard & Poor's pa je bonitetno oceno Slovenije znižal za eno stopnjo z A na A-sredi februarja, vendar pa je obete iz negativnih spremenil v stabilne. (STA)
ZAGREB - Medtem ko sta Švedska in Češka ta teden potrdili, da hrvaškim državljanom po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo ne bosta omejili dostopa do svojega trga dela, so z Dunaja sporočili, da bodo s 1. julijem omejili zaposlovanje hrvaških delavcev za dve leti. V Zagrebu ocenjujejo, da bo zaposlovanje Hrvatov omejila dobra polovica držav članic EU.
Nemčija je zadnja članica EU, ki je ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, januarja letos pa je bila prva, ki je potrdila, da bo prvi dve leti hrvaškega članstva uveljavljala omejitve za delavce iz Hrvaške. Izjema so Hrvati z visoko izobrazbo ter sezonski delavci. Nekatere nemške dežele, kot je Baden Württemberg, so sicer sprožile pobudo, da ne bi omejevali zaposlovanja delavcev iz Hrvaške.
Nemčiji je marca sledila Nizozemska, v četrtek pa tudi Avstrija. Avstrijski poslovni spletni portal FriedlNews.com je poročal, da bo Dunaj izkoristil najdaljše možno obdobje sedmih let za omejitev prostega pretoka hrvaških delavcev na svojem ozemlju. Hrvaška je namreč v pristopni po-
godbi sprejela prehodno obdobje sedmih letih, v katerih lahko države članice EU omejijo zaposlovanje hrvaških delavcev. Gre za formulo 2+3+2, kar pomeni, da začetni dve leti omejitve z upravičenim razlogom lahko podaljšajo za tri leta in nato še za dodatni dve leti.
V Zagrebu ocenjujejo, da bo Nemčiji, Nizozemski in Avstriji sledila večina »starih« članic EU, predvsem Francija, Italija in Velika Britanija, podobno kot po vstopu desetih držav leta 2004 oziroma Bolgarije in Romunije leta 2007. Omejitve so napovedale države, v katerih je tudi sicer večina ekonomskih priseljencev iz Hrvaške. V vladi neuradno ocenjujejo, da vrat za hrvaške delavce ne bodo zaprle skandinavske in baltske članice EU, kot so Švedska, Finska, Danska, Litva in Latvija ter Slovaška, Romunija in verjetno Portugalska.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v sredo povedal, da slovensko stališče glede hrvaških delavcev še ni pripravljeno. Opozoril pa je, da je treba paziti, da se z morebitno uvedbo omejitev ne bo naredilo več škode kot koristi.
Sedemdesetletnica preboja Brkinske čete
KOZJANE - Danes ob 11. uri bodo na Kozjanah v Brkinih obeležili spominski dan Občine Divača z jubilejno komemorativno svečanostjo v spomin na 70-letnico preboja Brkinske čete in fašističnega terorja nad prebivalci Koz-jan 13. marca 1943. leta. Prireditev, na kateri bo slavnostni govornik divaški župan Drago Božac, prireja Občina Divača v sodelovanju z divaškim odborom združenja borcev za vrednote NOB. V kulturnem programu bodo sodelovali Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z dirigentko Pio Cah, kvintet Utrip pod vodstvom Sebastijana Mavrica in učenci podružnične šole Vreme. Na prireditvi bodo tudi podelili priznanje ZB za vrednote NOB vasi Kozja-ne. Program bo povezovala Ana Godnik. (O.K.
Diners Club Slovenija ne sme več opravljati plačilnih storitev
LJUBLJANA - Svet Banke Slovenije je družbi Diners Club Slovenija odvzel dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev. Družba mora blizu 80.000 imetnikom plačilnih kartic onemogočiti njihovo nadaljnjo uporabo za izvrševanje plačilnih transakcij tako v Sloveniji kot drugod.
Svet Banke Slovenije je odločbo sprejel v torek, Diners Club Slovenija pa je moral z opravljanjem plačilnih storitev prenehati včeraj, ko mu je bila odločba vročena. To pomeni, da se je moralo s tem dnem imetnikom, ki so plačilno kartico pridobili pri družbi Diners Club Slovenija, onemogočiti nadaljnjo uporabo teh kartic za izvrševanje plačilnih transakcij tako v Sloveniji kot drugod, so sporočili iz Banke Slovenije. Prav tako je na plačilnih mestih prepovedano sprejemanje plačilnih kartic Diners Club, ki jih je izdala ta družba ali katerikoli drug izdajatelj plačilnih kartic Diners Club, tudi izven Slovenije.
Diners Club Slovenija je v lasti družbe Findale Enterprises s sedežem na Deviškem otočju, ki jo obvladuje Tomaž Lovše. Družba je bila ustanovljena leta 1993, po podatkih z njenih spletnih strani pa je razvidno, da ima v Sloveniji blizu 80.000 aktivnih članov. S kartico Diners Club je moč plačevati na več kot 21.000 prodajnih mestih v Sloveniji in na več kot 15 milijonov prodajnih mest po vsem svetu.
TRIJE NOVI RAZPISI - Lokalna akcijska skupina Kras
Za projekte na turističnem področju namenjenih več kot milijon evrov
TRST - V preteklih dneh je Lokalna akcijska skupina (LAS) Kras objavila tri nove razpise za projekte v skupni vrednosti 1.064.423 evrov, in sicer za povečanje števila in prekvalifikacijo ležišč v objektih, ki ponujajo nočitve z zajtrkom, in nepoklicnih objektih, ki oddajajo sobe v najem (bed&breakfast), za ureditev, izboljšavo in posodobitev turističnih kmetij ter za rekreativno in kulturno dejavnost.
Razpis za turistične kmetije (agri-turizme) predvideva kritje med 40 in 50% vseh stroškov za vzdrževanje poslopij, za opremo in ureditev prostorov in za izboljšanje ponudbe.
Skupna vrednost projektov, ki bodo deležni pomoči, znaša 666.667 evrov, rok za oddajo prošenj pa je 3. junij 2013.
Razpis za rekreativne dejavnosti društev in javnih uprav krije 75% stroškov za ureditev, povečavo, posodobitev ali vzdrževanje poslopij, za opremo struktur in promocijo dejavnosti re-kreativno-kulturnega značaja, ki so vezane na turizem in krajevno identiteto. Skupna vrednost projektov deležnih pomoči je 220.000 evrov, čas za oddajo prošenj pa je do 2. julija 2013;
Razpis za Bed & Breakfast je namenjen posodobitvi in prekvalifikaciji ležišč v zgradbah, ki ponujajo nočitve z zajtrkom. Na tem razpisu je razpoložljiva pomoč za projekte v skupni veljavi 177.756 evrov. Rok za oddajo prošenj je 2. julij 2013.
»Menim, da so ti razpisi lahko pomemben vir pomoči za vse, ki se dne-
vno ukvarjajo z našim teritorijem, tako za privatnike in društva kot tudi za krajevne uprave,« pravi predsednik LAS-a Kras Franc Fabec, ki še dodaja, »da se bodo v tem obdobju, zaznamovanem z gospodarsko krizo, nekdanji napori za ustanovitev Lokalne akcijske skupine prav gotovo obrestvovali.«
LAS Kras, kj je lani prešel v operativno fazo razdeljevanja evropskih sredstev iz sklada LEADER+, ima svojo pisarno na Opčinah, na katero se lahko interesenti obrnejo v dopoldanskih urah tudi preko telefonske številke 040 2455468. Vsi objavljeni razpisi so v celoti dosegljivi tudi na spletu pod naslovom www.laskras.eu, za vse dodatne informacije pa je na razpolago tudi naslov elektronske pošte info@galcarso.eu.
VILENICA - Danes in jutri
Ob 50-letnici ponovnega odprtja jame več prireditev
SEŽANA - Te dni mineva 50 let od ponovnega odprtja jame Vilenice za obiskovalce. Člani Jamarskega društva Sežana, ki z jamo Vilenico upravlja so ob tej priložnosti pripravili celo vrsto dogodkov. Jama Vilenica slovi kot najstarejša turistična jama v Evropi, vse od leta 1633. Sloves, ki ga je imela predvsem v 19. stoletju se je razblinil predvsem v času obeh svetovnih vojn in takoj po njih. Po ustanovitvi Jamarskega društva Sežana, leta 1955, so se člani društva odločili, da jami povrnejo sloves, ki ga je nekoč imela. Dela za obnovo infrastrukture v jami so se pričela sredi leta 1962. Skoraj leto dni je bilo potrebno, da so po približno 2.000 opravljenih delovnih urah jamo ponovno odprli za turistični obisk. Poleg članov društva so pri delih občasno sodelovali tudi člani drugih klubov (Ljubljana, Postojna, Logatec, Idrija, Rakek,
Novo mesto, Železničar), mladinci tovarne Iskra iz Sežane in mladinci iz Lokve. Slovesna otvoritev je bila ob dnevu mladosti 19. maja 1963.
V spomin na ta dogodek bodo v prostorih Jamarskega doma Jožeta Gustinči-ča pri jami Vilenici vsak petek ob 20. uri v mesecu maju pripravili tematsko predavanje. Prvo je bilo včeraj, danes pa bo med 10. in 12. ter med 14. in 16. uro potekala tematska delavnica za odrasle in otroke o kraških pojavih. O tem bodo govorili Federica Papi in člani Societa Adriatica di Speleologia in sodelavci Speleo Vivarija »Erwin Pichl« iz Trsta. Delavnica bo potekala v slovenskem in italijanskem jeziku.
Jutri dopoldne bo pred jamo od 11. do 13. ure možen ogled starodobnih vozil, ob 15. in 17. uri pa si bo mogoče ogledati jamo po polovični ceni.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 18. maja 2013
3
rim - Poslanka Blažinova s kolegom Alfreiderjem (SVP)
Volilna reforma bo morala upoštevati narodne manjšine
Slovenska parlamentarka izpostavila sodelovanje med demokrati in SSk
RIM - Poslanka Tamara Blažina in načelnik skupine Južnotirolske ljudske stranke (SVP) v poslanski zbornici Daniel Alfreider sta se uradno sestala, da bi se dogovorila o konkretnem parlamentarnem sodelovanju, predvsem na področju manjšinske problematike. Komaj enaintridesetletni poslanec Alfreider, sicer odbornik na občini Corvara (pokrajina Bocen), je ladinski predstavnik v italijanskem parlamentu, ladinska skupnost pa je tesno povezana s stranko SVP, saj je Al-freider njen podtajnik.
Poslanka Blažinova je sogovorniku, kot piše v sporočilu za javnost, podrobno predstavila značilnosti slovenske manjšine in vse parlamentarne pobude, ki jih je sprožila na temo manjšin: od ratifikacije evropske konvencije za manj razširjene jezike vse do zakonskega predloga o slovenskem šolstvu v Italiji. Predstavila je tudi politično pluralnost naše manjšine in poudarila dejstvo, da vsekakor večina pripadnikov naše skupnosti podpira levosredinsko opcijo, znotraj kate-
re deluje tudi SVP. Ob tem je poudarila pomen vključevanja slovenskih pripadnikov v vsedržavne levičarske in levosredinske stranke, kar je omogočilo in še danes omogoča naši skupnost prisotnost v parlamentu. Vprašanje zastopanosti manjšin v rimskem parlamentu vsekakor predstavlja problem, ki bo moral biti upoštevan v novi volilni reformi, je med drugim izpostavila Blažinova.
Sogovornika sta se strinjala, da bo prav na relaciji Demokratska stranka in SVP možno razviti številne sinergije in obojestransko podporo vsem zakonskim predlogom, ki so vezani na ovrednotenje manjšinskih skupnosti. V tem smislu je tudi pomembna naveza med demokrati in Slovensko skupnostjo, ki je bila še dodatno utrjena z razčlenjenim vsebinskim dogovorom, ki je med drugim omogočil SSk izvolitev lastnega predstavnika v deželni svet.
Parlamentarca sta tudi izpostavila dejstvo, da se realnost nemške, ladinske in slovenske manjšine zelo razlikuje, saj ima vsa-
Parlamentarca Daniel Alfreider in Tamara Blažina v rimski poslanski zbornici
ka od teh skupnosti svoje značilnosti in deluje v različnih pogojih, kar je potrebno upoštevati tudi v vidiku čim bolj učinkovitega parlamentarnega dela. Poslanca sta se dogovorila za bolj operativno srečanje v zelo
kratkem času, na katerem bo govor tudi o problemu javnega financiranja založništva in pripravi novega pravilnika, od katerega bo odvisno preživetje edinega slovenskega dnevnika v Italiji.
SOVODNJA - Danes
Posledeh IvanaTrinka ob 150-letnici rojstva
SOVODNJA - Trčmun in Sovodnja bosta danes v znamenju Ivana Trinka, saj se bodo spomnili 150-letnice Trinkovega rojstva. Prireditev skupaj organizirata Občina Sovodnja in Kulturno društvo Ivan Trinko. Beneškega duhovnika, vsestranskega kulturnika in narodnega bu-ditelja se bodo najprej spomnili v Tarčmunu, kjer se mu bodo poklonili na njegovem grobu, kjer bo zapel tudi zbor Pod lipo. Na njegovi rojstni hiši bodo nato odkrili spominsko ploščo, dogajanje pa se bo nato preselilo v v večnamensko dvorano v Sovodnji, kjer je pevski zbor Rečan ob 17. uri pripravil glasbeni nastop z naslovom Brat daj roko bratu ... , nato pa bodo sledili še pozdravi gostov in nagrajevanje udeležencev natečaja Po sledeh Ivana Trinka.
Današnje dogajanje se bo zaključilo s predstavitvijo in razstavo izdelkov, ki so jih prijavili na natečaj.
dežela - Ukrep na področju stanovanjskih olajšav
Enakopravnost istospolnih zvez
Edino videmska pokrajinska uprava, ki jo vodi Severna liga, odrekla pokroviteljstvo kampanji furlanskega združenja Arcigay
Levo plakat, ki se je v preteklih dneh pojavil v Furlaniji, desno včerajšnja seja deželnega odbora
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA - V sodelovanju s Primorskim dnevnikom in NŠK
Natečaj za kratko zgodbo
Pri Založništvu tržaškega tiska smo lačni novih, svežih, drugačnih in navdihujočih zgodb, zato v sodelovanju s Primorskim dnevnikom ter Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta razpisujemo NATEČAJ ZA KRATKO ZGODBO. Vabimo vse tiste, ki znajo iz/povedati svoje svetle in temne plati življenje, spregovoriti v jeziku duše, da nam pošljete zgodbe, v katerih bomo iskali spodbude za nove začetke.
V življenju se vrstijo konci in začetki. Pride prej konec ali prej začetek? Prepričani smo, da je vsak od vas vsaj enkrat v življenju imel občutek, da je prišel do točke, od koder ni več poti nazaj. Do nje nas lahko pripeljejo številne poti, ki imajo nešteto imen, in če se prepustimo njihovi brezglavi smeri se v trenutku znajdemo ravno tam; na koncu. In, glej čudež, nam svetla misel, topel nasmeh, prijateljski glas ali razumevanja poln pogled vlije pogum, da koncu obrnemo hrbet in se ponovno znajdemo na začetku.
Čeprav je začeti težko, predstavlja nov korak
upanje, da se bodo pred nami ponovno odpirale in prepletale vedno drugačne poti, katerim ne bo videti konca. To nenehno iskanje poti je lahko vznemirljivo ali pa živa mora.
Razkrijte nam vašo zgodbo in skupaj bomo ustvaril zbirko pripovedi z naslovom Po koncu začetek. Radi bi z njo in skupaj z vami praznovali konec letošnjega leta in začetek prihodnjega.
Potek natečaja
Zgodbe naj naj imajo od 7.000 in 10.000 znakov (s presledki). Pošljete jih lahko po pošti na naslov Založništvo tržaškega tiska, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, Italija, s pripisom ZA NATEČAJ. Zgodbo podpišite s šifro, zraven pa priložite še eno zaprto kuverto z isto šifro, v kateri nam boste posredovali svoje polno ime, naslov, elektronski naslov in telefon.
Zgodbo in šifro z osebnimi podatki lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov info@ztt-
est.it, in sicer kot dve ločeni datoteki. Člani komisije, ki bodo pregledovali prispela besedila, ne bodo imeli dostopa do omenjenega elektronskega naslova.
Pogoji in rok
Na razpisu lahko sodelujejo vsi, ki se izražajo v slovenskem jeziku, zgodba mora biti še neobjavljena.
Zadnji dan za oddajo zgodbe je 15. julij 2013 (velja poštni žig ali datum odposlane elektronske pošte). Strokovna komisija bo izbrala najboljše zgodbe, ki bodo objavljene v tiskani in spletni izdaji Primorskega dnevnika (www.primorski.eu), na spletni strani Založništva tržaškega tiska (www.ztt-est.it) ter Narodne in študijske knjižnice Trst (www.knjiznica.it). Med temi bodo bralci preko spletnega glasovanja izbrali 3 najboljše prispevke, ki bodo prejeli nagrado. Roki in načini spletnega glasovanja bodo objavljeni naknadno. Zmagovalce bomo razkrili oktobra 2013.
Med bralci bomo izžrebali pet srečnežev, ki bodo prejeli knjižno nagrado.
TRST - V Furlaniji-Julijski krajini bodo tudi istospolni pari po novem imeli pravico do olajšav pri nakupu ljudskih stanovanj. Tako je včeraj sklenila deželna vlada, ki je poverila pristojni odbornici Marii Grazii Santoro nalogo, da spremeni tozadevni pravilnik, ki ureja področje ljudskih stanovanj in gradenj.
Odbor, ki mu predseduje Debora Serracchiani, je osvojil stališče deželne pravne službe, ki se je zopersta-vila sklepu bančne ustanove Medio-credito, da ne financira nakupa prvega stanovanja istospolnega para iz Pordenona. Zavrnitev prošnje je sprožila ostro polemiko in razdvojila javno mnenje. Serracchianijeva, ki se je včeraj popoldne sestala z deželnimi voditelji sindikalnih organizacij (beseda je tekla o gospodarski krizi), pravi, da se je FJK s tem ukrepom prilagodila standardom civilnih pravic in svoboščin Evropske unije. S tem je priznala, da je bil sklep Mediocredita diskrimi-natoren do družinskega življenja, kar je poudarila tudi deželna pravna služba.
V Furlaniji medtem odmevata plakata Moj oče je gej in Moja mama je lezbijka, ki sta ju ob priložnosti evropskega dneva proti homofobiji natisnili združenji Arcigay in Arcilesbi-ca. Edina javna uprava, ki ni hotela podpreti te pobude, je desnosredinsko usmerjena Pokrajina Videm. Njen predsednik Pietro Fontanini (Severna liga) je plakata ocenil za neumestna in pretirana, medtem ko je pobuda doživela podporo pordenonske pokrajinske uprave, ki jo prav tako vodi desna sredina.
Nova predsednica Dežele je sindikalnim voditeljem CGIL, CISL, UIL in UGL predstavila napovedane ukrepe za zajezitev gospodarske krize, ki so sicer v marsičem odvisni od ukrepov italijanske vlade. Gre predvsem za nujnost podaljšanja izredne dopolnilne blagajne. Sindikate zelo skrbijo tudi finančne težave javnih uprav, zlasti občin, ki zaradi t.i. pakta o stabilnosti ne morejo potrositi denarja, ki ga imajo v blagajnah. To močno bremeni javna dela, pakt pa že precej ogroža socialne usluge in servise mnogih občin v FJK.
4 2 Sobota, 18. maja 2013
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
KVESTURA - Sodelovanje med italijansko in slovensko policijo
Aretirali roparja, ki
sta strašila Miljčane
Policisti tržaške kvesture in koprski kriminalisti so v tesnem sodelovanju aretirali dva roparja, ki sta v začetku maja vlomila v nekatere vile v miljski občini in vnesla nemalo strahu stanovalcem. To sta storila kar podnevi, žrtve kaznivih dejanj pa so bile nemočne ostarele osebe, ki so jih storilci ustrahovali z grožnjami z nožem in od njih izsiljevali zlatnino in denar.
Roparja sta 33-letni in 17-letni Koprčan, ki sta jima pri preprodaji ukradenega blaga pomagala 19-letna Koprčana. Koprski kriminalisti so stopili na sled vsem štirim in jih aretirali, preiskovalni sodnik pa jih je po zaslišanju izpustil na prostost, čeprav so vsi štirje podobna kazniva dejanja izvrševali že v preteklosti. Italijanska državna tožilka Lucia Baldovin je že zaprosila za vso dokumentacijo. Ker je do kaznivih dejanj prišlo v Italiji, ni izključeno, da bo tržaško sodstvo zahtevalo, da se postopek proti roparjema odvija v Italiji. Po mednarodnem pravu je mogoče komu soditi samo v eni državi, zato bi proces v Italiji izključil proces v Sloveniji in obratno.
Izsledke preiskave sta predstavila včeraj v Trstu vodja mobilnega oddelka kvestu-re Mario Bo in vodja Sektorja kriminalistične policije PU Koper Dean Jurič. Oba sta poudarila tesno sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi policisti, ki se stalno utrjuje. Ko pride do kaznivih dejanj na čezmejnem območju, se sodelovanje poleg redne izmenjave informacij še okrepi.
Kot je razložil Bo, je prišlo 5. in 6. maja do dveh ropov in tatvine v nekaterih vilah v miljski občini. V prvem primeru sta storilca oropala starejši par in ukradla 300 evrov ter večjo količino nakita in dragega kamenja. V drugem sta se spravila na starejšo žensko, pri kateri pa nista našla nič vrednega. Zato je starejši Koprčan vlomil v bližnjo vilo in od tod odnesel poleg zlatnine še več ročnih ur. Policisti so na osnovi pričevanj ugotovili, da je šlo za tujca, preiskava pa jih je vodila v Slovenijo.
Začela se je tako akcija na slovenski strani, o kateri je govoril Jurič. Italijanski policisti so zaprosili za preverjanje v odkupovalnicah zlata v Kopru, je povedal, saj so prišli do podatkov, da bi lahko sostorilci roparjev ukradeno blago prodajali prav tam. Že 8. maja je bila v Kopru identificirana odkupovalnica zlata, kjer so potrdili nakup skoraj četrt kilograma zlatega nakita, in sicer od 19-letnega Koprčana. Z zbiranjem obvestil in dokazov so se potrdili sumi, da je skrbel za prodajo nakradenega zlata za račun 33-letnega in 17-letne-ga Koprčana, ki sta zlato pridobivala z ropi in vlomi v Italiji. Kriminalisti so isti dan na naslovih vseh treh osumljencev opravili hišne preiskave. Prostost je bila odvzeta le 19-letni-ku, ki so mu na hišni preiskavi zasegli ročno uro, za katero je bilo potrjeno, da izvira iz kaznivih dejanj v Italiji. Pri preiskavi so zasegli tudi plastično pištolo.
Dalje so ugotovili, da je 19-letnik 6. maja popoldne na prošnjo 33-letnika odnesel v odkupovalnico zlata v Kopru večjo količino zlatega nakita. Ob prodaji je prejel nekaj več kot 2.800 evrov gotovine, ki jo je v celoti izročil 33-letnemu osumljencu, ta pa mu je za opravljeno prodajo plačal približno 30 evrov in eno ročno uro. Isti dan sta bili opravljeni tudi hišni preiskavi pri 33- in 17-letnemu osumljencu. Pri prvem so našli in zasegli več kosov zlatega in srebrnega nakita, pri drugemu pa preko 300 gramov prepovedane droge konoplja in račun odkupovalnice zlata iz Kopra, na katerem je bil kot prodajalec naveden 19-letni osumljenec iz okolice Kopra. Naslednji dan, 9. maja, se je dopoldan na policiji sam zglasil 33-letni Koprčan, kateremu je bilo zaseženih več ročnih ur, za katere je bilo ugo-
tovljeno, da izvirajo iz kaznivih dejanj v Italiji. Isti dan je bil izsleden in zaslišan tudi drugi 19-letnik iz okolice Kopra, čigar ime se je pojavilo na računih o prodaji zlata v Kopru. Tudi ta je potrdil, da je za račun 33-letnika prodal zlato v odkupovalnici zlata v Kopru, za to pa prejel približno 150 evrov. Koprski kriminalisti so isti dan opravili še ogled kraja na območju Hrvatinov pri Kopru, kjer so v naravi našli skrite vse predmete z vlomne tatvine 6. maja v Miljah. Našli so več ročnih ur, zlatega in srebrnega nakita, bižuterije in drugih predmetov.
Koprski kriminalisti so 10. maja 19-let-nega in 33-letnega osumljenca s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje pred preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Kopru, ki je po opravljenem zaslišanju oba izpustil na prostost. 13. maja so kriminalisti prijeli še 17-letnega osumljenca ropov in vlomne tatvine in ga s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku. Po zaslišanju je bil tudi ta izpuščen na prostost. Zoper 33-letne-ga in 17-letnega osumljenca je bila podana kazenska ovadba zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj ropa, poskusa ropa in velike tatvine, zoper drugega pa tudi zaradi suma proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Zoper 19-letnega Koprčana in 19-letnika iz okolice Kopra je bila podana kazenska ovadba za kaznivi dejanji prikrivanja.
Vsi štirje so priznali, da so kazniva dejanja storili in so, kot rečeno, že na prostosti. Jurič je glede tega ocenil, da tožilstvo očitno ni našlo dovoljšnjih razlogov za pripor. Škoda le, je dodal, da je s tem zreducirano delo policijskih organov.
A.G.
Roparja sta v vilah v miljski občini ukradla pretežno nakit in ročne ure, med hišno preiskavo pri mladoletniku pa so našli tudi 300 gramov konoplje. Desno: izsledke preiskave so predstavili na skupni tiskovni konferenci na tržaški kvesturi
kroma
ZAHODNI KRAS - Avtodom se je spet »zagozdil«
Hude prometne težave v starem jedru Križa
V Križu se je nemškima turistoma pripetila dokaj nenavadna, a povsem običajna nezgoda. Mož in žena sta sedela v avtodomu in sledila satelitskemu sistemu za navigacijo, ker sta bila namenjena od Se-sljana v Miramar. Sistem ju je, namesto po glavni obalni cesti do Miramara, vodil skozi Nabrežino v Križ po ozkih ulicah za glavno cerkvijo mimo pokopališča na cesto, ki pelje navzdol do obalne ceste. Prisilno sta se ustavila na placu za osnovno šolo Alberta Sirka, kjer sta se dobesedno zagozdila in poškodovala avtodom (na sliki).
Hrup je pritegnil pozornost vaščanov, ki so takoj pomagali priletnemu vozniku z dobro besedo in kozarcem vode. Na kraj so dospeli karabinjerji iz Nabrežine, ki so opravili izvide. Na hišah ni bilo velike vidne škode, le malce okrušenega ometa in to je bilo vse.
Poškodovani avtodom nemških turistov, ki se je »zagozdil« v Križu
V tem delu Križa se večkrat pripetijo podobne nezgode, ne samo avtodomom, temveč tudi dostavnim vozilom. Turisti zabredejo v te ozke ulice in večkrat povzročajo škodo na drugih parkiranih avtomobilih in odidejo naprej, ne da bi pustili na vetrobranu poškodovanih avtov telefonsko številko za kontakt in povračilo povzročene škode.
Tamkajšnji prebivalci, kot nam je sporočil eden od njih, so naveličani tega in so že večkrat opozorili rajonski svet za Zahodni Kras za rešitev tega problema, ki povzroča škodo in nevšečnosti. Z zelo enostavno postavitvijo nekaj cestnih znakov s prepovedjo vhoda in dovoljenem le za avtomobile bivajočih, bi z majhnimi stroški in velikim dobičkom vsem v prid preprečili takšne in podobne nevšečnosti.
OPČINE - V Ul. Biancospino
Ukradli so 5.000 evrov
Neznani storilci so v četrtek zvečer vlomili v neko vilo v Ul. Biancospino. Tatovi so vdrli v stavbo skozi stranska vrata, ki so jih odprli s silo, in nato prebrskali vse sobe. Nazadnje so z vile odnesli dragocene predmete in večjo količino zlatega nakita v skupni vrednosti več kot pet tisoč evrov. Vlom je opazil lastnica vile ob prihodu na dom in poklicala sile javnega reda. S preiskavo se ukvarjajo policisti tržaške kvesture in forenzild
Razbili šipo avta in ukradli torbico
V	Ul. Capitolina so v četrtek neznanci razbili šipo avtomobila, ki je bil pravilno parkiran. Hitra roka je nato segla v vozilo in izmaknila žensko torbico, v kateri so bili denar v gotovini, osebni dokumenti, mobitel in drugi predmeti. Krajo je opazila lastnica vozila, ko se je vrnila deset minut kasneje. Gospa je poklicala policijo, policisti tržaške kvesture pa tatu zaenkrat še niso izsledili.
V	Bazovici aretirali Romuna
V	bližini mejnega prehoda pri Bazovici so včeraj karabi-njerji aretirali 43-letnega romunskega državljana P. A., ki je bil na begu. Državni tožilec na sodišču v Firencah je namreč izdal zanj zaporni nalog zaradi kraje. Romuna so aretirali v okviru obsežne akcije za nadzor obmejnega pasu.
Pošte svarijo pred phishingom
Italijanske pošte svarijo pred t.i. spletnim ribarjenjem ali phishingom, s katerim lahko neznanci ukradejo osebne podatke.
V	deželi FJK je bilo v zadnjem času prek elektronske pošte mnogo lažnih ponudb italijanskih pošt. Pošte opozarjajo, da svojih strank na vprašajo nikdar za geslo, kodo, podatke kreditne kartice ali druge informacije.
/
TRST
Sobota, 18. maja 2013
5
OBČINA REPENTABOR - Pakt stabilnosti ji ne more do živega
»Srečni upravni otok«
Občina šteje manj kot tisoč prebivalcev, zato zanjo ne veljajo omejevalne norme pakta stabilnosti - Poleti bodo stekla dela ob nogometnem igrišču, v šoli in v vrtcu
Levo Marko Pisani, desno tribune ob nogometnem igrišču v Repnu
Repentabrska občina je v tem hudem kriznem času »srečni upravni otok.« Pakt stabilnosti, ki je razburkal druge občine v tržaški pokrajini in ohromil njihovo delovanje, ni pljusknil do kraške občine, ker je butnil ob zakonsko čvrst valobran: repentabrska občina šteje manj kot tisoč prebivalcev (890), za občine z manj kot tisoč prebivalci pa določila pakta stabilnosti ne pridejo v po-štev.
»Za razliko od drugih občin v pokrajini lahko mi izvedemo predvidena javna dela, kar je v tem težkem gospodarskem obdobju dobro tako za občino kot za podjetja, ker lahko opravijo posel in bodo zanj tudi plačana,« je s kančkom zadovoljstva ugotovil župan Marko Pisani.
V občini se bodo v kratkem začeli dve potrebni javni deli. Čez nekaj dni, takoj po koncu nogometnega prvenstva, se bo ob nogometnem igrišču Krasa v Repnu začela postavitev novih tribun. »Poseg bo potekal v dveh delih. Prvega, vrednega pol milijona evrov, bomo izvedli tja do septembra, da bodo tribune nared za začetek prihodnje nogometne sezone. Drugi del, vreden 400 tisoč evrov pa bomo izvedli naknadno. Oba posega je s svojim prispevkom krila deželna uprava. Ko bo
kroma
delo dokončano, bo podjetje takoj izplačano, tako ne bo imelo težav,« je pojasnil Pisani.
Drugo predvideno javno delo zadeva osnovno šolo in vrtec na Colu. V obeh poslopjih bodo prenovili tla, opravili pa bodo še nekaj vzdrževalnih del, kot so pleskanje in ureditev električne napeljave v računalniški učilnici. »Dela, vredna kakih 100 tisoč evrov, se bodo začela tako po koncu pouka, po predvidevanjih pa bodo zaključena pred začetkom prihodnjega šolskega leta,« je napovedal župan Pisani.
Repentabrska občina je - z zgoniško - že odobrila proračun za letošnje leto. In to kljub zamudi Tondove deželne uprave pri izdaji smernic za pripravo proračuna. Ostale občine v tržaški pokrajini morajo šele odobriti proračunski dokument, zato je njihovo redno upravljanje ohromljeno. Lahko poslujejo le v tako imenovanih »dva-najstinkah«: vsak mesec lahko izkoristijo le dvanajstinko sredstev iz proračuna iz prejšnjega leta (2012).
Odobreni proračun omogoča repentabrski občini redno delovanje. Občinska uprava je k rednim opravilom dodala še nekaj izrednih. Tako se je namreč prijavila k deželni pobudi »delovišče za delo«, ki omogoča zaposlovanje brezposelnih za določen čas. V tem
okviru bo občina za dobo šestih mesecev zaposlila dva občana, ki bi bila sicer brezposelna. »Priskočila bosta na pomoč občinskim delavcem oziroma tehnični službi. V tem obdobju je treba take priložnosti takoj izkoristiti, saj ponudijo vsaj za nekaj časa prepotreben kisik družinam na robu preživetja,« je ocenil repentabr-ski župan.
Kljub odobrenemu proračunu in impotentnemu paktu stabilnosti, pa ima tudi repentabrska občina nekaj »problemčkov.« Prvemu je ime Imu - davek na nepremičnine; drugemu Tares - davek na odpadke. Občinski upravitelji so obe postavki vključili v proračun, pa so jim v Rimu spet zagodli. Najprej je bilo plačilo novega davka na odpadke preloženo na jesen; včeraj je vlada Letta-Alfano preložila junijski obrok davka Imu na prvo stanovanje (na poznejši datum).
Tako repentabrska občinska uprava ne ve, kdaj bo lahko pridobila sredstva iz teh dveh dajatev, ki (skupno) predstavljajo dobršen del občinskega proračuna. Slednji je vreden milijon 362 tisoč evrov. Davek Imu naj bi k proračunu »prispeval« 478 tisoč evrov, davek Tares pa 228 tisoč evrov.
M.K.
OPČINE - V Prosvetnem domu odprli jubilejno razstavo filatelističnega društva Lovrenc Košir
Znamke in razglednice ob 60-letnici
Razstava ponuja tudi prerez zgodovine in kulture našega prostora - Ob praznovanju izdali zbornik Veselje s filatelijo
Tržaški filatelistični klub Lovrenc Košir letos praznuje 60-letnico delovanja. V Prosvetnem domu na Opčinah si lahko do nedelje, 19. maja, ogledate društveno razstavo filate-lije in starih razglednic, ki so jo člani postavili od tej priložnosti. Včeraj ob 18. uri je odprtje razstave privabilo številne ljubitelje ne samo filatelije, temveč tudi zgodovine in kulture našega prostora, ki jo lahko zarišejo tudi znamke, razglednice ter dnevni in priložnostni žigi.
Predsednik društva Peter Suha-dolc je ob pozdravu izpostavil dobre stike z ostalimi filatelističnimi društvi
po Sloveniji in pestro aktivnost kluba v zadnjih desetih letih delovanja. Ob priložnosti 50-letnice je leta 2003 izšel zbornik Pol stoletja, kjer je orisano delovanje društva v prvih petdesetih letih. Letos pa so ob 60-letnici izdali zbornik Veselje s filatelijo, ki prejšnjega nadaljuje, je povedal Igor Tuta, ki je med drugim izpostavil tudi, kako pomembno je za zbiratelje znamk in razglednic, da imajo priložnost razstavljati svoje zbirke.
Klubu so čestitali odbornik Fila-telistične zveze Slovenije Veselko Gu-štin, predsednik SSO Drago Štoka, bivši dolgoletni predsednik Filateli-
Z odprtja filatelistične razstave društva Lovrenc Košir včeraj v
Prosvetnem domu na Opčinah
kroma
stičnega društva Nova Gorica Branko Marenčič in Mitja Pelicon iz Filateli-stičnega društva Koper. Živka Persi je kot predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev ob 60-letnici delovanja podelila klubu priložnostno plaketo.
Zbirke znamk razstavljajo: Claudio Bacco, Paolo Balbi, Ivana Golob, Veselko Guštin, Edvin Gustinčič, Dor-če Okretič, Bruno Počkaj, Franc Sak-sida, Peter Suhadolc, Janko Štampfl in Igor tuta, stare razglednice pa Jelka Daneu, Edi Grahonja, Mauro Malusa in Igor Tuta. Vsi so ob tej priložnosti prejeli priznanje.
BF
glasba - Nov single
Demetra Malalan
■ v v* •
v angleščini
Demetra Malalan, zmagovalka slovenskega šova X Factor, je izdala nov single z naslovom Magic. Po dveh singlih Poišči me srečno in Malo fantazije se je tokrat slovenska pevka iz Trebč odločila, da zapoje v angleščini. Z veščinimi glasbeniki Vip banda je tako nastala nova skladba, ki govori o poti k uresničitvi sanj. Pesem spodbuja mlade, pravi Malalanova za spletno stran 24ur.com, da sledijo svojim sanjam, verjamejo v svoje sposobnosti in ne dopustijo, da jih kdor koli prepriča o nasprotnem. Avtor glasbe in aranžmaja je Rok Golob, pri nastanku melodije pa je prvič sodelovala tudi sama Demetra Malalan, medtem ko je besedilo napisala Katarina Habe.
Kdor želi prisluhniti novi Demetrini pesmi na spletnem portalu youtube, naj vtipka: https://www.youtube.com/watc h?v=HgedSjiHn20&feature=pla yer_embedded
Fotografska razstava v Enoteki v Zgoniku
Danes ob 18.30 uri bo v Enoteki v Zgoniku odprtje razstave umetniških del fotografa Caludia Saccarija z naslovom »Radici - Korenine«. Umetnika bo predstavila prof. Isabella Marchi. Claudio Saccari se je rodil v Trstu, kjer živi in dela. Novinar in publicist od leta 1976, je sodeloval pri revijah in časopisih. Prejel je veliko priznanj. Kolekcija fotografij »Radici-Korenine« prikazuje trenutke, ki jih lahko doživljamo na našem Krasu. Razstava bo na ogled do 16. junija.
Na igrišču Prosvetnega doma imajo nove koše
Pri openskem mladinskem krožku, ki deluje v sklopu Skd Tabor, so se lani odločili, da obnovijo košarkarsko igrišče in nabavijo nove koše. Akcija je stekla lani poleti, nove črte po novih predpisih so bile začrtane, zavleklo pa se je s postavitvijo košev. Končno pa so postavljeni tudi koši. Uradna predstavitev bo danes ob 17. uri, ko bo na igrišču Prosvetnega doma kratka slovesnost, kjer se bosta ekipi starih in mladih košarkarjev pomerili v metu na koš. Zahvala gre vsem mladim, ki so izvedli dela, posebni hvala pa Odboru za ločeno upravljanje jusarske-ga premoženja - Opčine in Zadružni kraški banki, ki sta projekt finančno podprla.
Večer o planinski turi od morja do Triglava
ŠKD Cerovlje Mavhinje, v sodelovanju s Kraškimi gadi z Gorjanskega, prireja drevi večer, na katerem bo predsednik Kraških gadov Marjan Zega predstavil video Od morja do Triglava. Udeleženci pohoda so peš štartali avgusta lani iz doline Glinščice in v sedmih dneh dosegli vrh kralja Julijcev. Tura je bila zelo naporna, saj so planinci hodili tudi po 12 in več ur na dan. Predvajanje bo v športni dvorani v Vižovljah s pričetkom ob 20.30.
Imaš klobuk za Kraško ohcet?
Klobuk je sestavni del moške narodne noše, tudi kraške. Za vse, ki bi radi kaj več izvedeli o tem, kako nastanejo ti klobuki, kako jih je treba čistiti in shranjevati, so si v društvu Kraški dom zamislili srečanje s klobučarjem Sergejem Pajkom. Ljubljanski klobučar bo predstavil klobučarsko obrt in tudi prikazal, kako nastane klobuk. Možna bodo tudi naročila za bližajočo se Kraško ohcet. Srečanje bo jutri, 19. maja, ob 17. uri v Kraški hiši v Repnu.
Teden dobrega počutja
Sklad Mitja Čuk v sodelovanju z deželno zbornico psihologov FJK nudi brezplačne konzulence v t.i. tednu dobrega počutja, od 20. do 24. maja, s psihologinjo in psihoterapevtko dr. Roberto Sul-čič (349-3595560). Ob tej priložnosti prirejajo predavanje na temo »Starši, otroci in adolescenca« v ponedeljek, 20. maja, ob 18.30 v italijanskem jeziku in ob 20. uri v slovenskem jeziku na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ulica 131.
Svetoivanski srednješolci v radijski oddaji Mladi val
V ponedeljek, 20. maja, bomo tretješol-ci NSŠ od sv. Ivana sodelovali v živo v oddaji Mladi val po Radiu Trst A. Po uspešni izkušnji lanskega tretjega razreda nam bosta voditelja in režiserja Ivo Tul in Pavel Volk zaupala mikrofone. Predstavili vam bomo dejavnosti v okviru naše posebnosti t.j. glasbena smer, obšol-ske dejavnosti, projekte in druge zanimivosti. Sovoditeljici oddaje bosta Nathalie Zuppello in Vida Skerk. Ester Ban je poskrbela za pestro glasbeno kuliso, Clara Stanji za scenarij. Vsi mladi in manj mladi ste vabljeni, da se oglasijte preko Facebooka na strani Mladi val. (3. razred)
6
Četrtek, 16. maja 2013
TRST
/
P SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in SNG Drama Ljubljana
Osnovni abonmajski program
Peter Handke ŠE VEDNO VIHAR
režiser:
Ivica Buljan
v sredo, 22. maja 2013 ob 19.30 (abonmajska premiera- red A) v četrtek, 23. maja ob 19.30 - red K v petek, 24. maja ob 19.30 (premiera-red A) v soboto, 25. maja 2013 ob 19.30 - red B v nedeljo, 26. maja 2013 ob 16.00 - red C (z avtobusnim prevozom za abonente) v ponedeljek, 27. maja 2013 ob 19.30 - red T v torek, 28. maja 2013 ob 19.30 - red F
v Veliki dvorani SSG
rezervacija je obvezna
Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi
gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542 www.teateissg.com
uvodno srečanje ob slovenski praizvedbi predstave ŠE VEDNO VIHAR Petra Handkeja
SLOVENIJA, SLOVENCI IN SLOVENSTVO V OPUSU PETRA HANDKEJA
Gost srečanja: FABJAN HAFNER Moderatorka: MARTA VERGINELLA
V sredo, 22. maja ob 18. uri v foyerju parterja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu VSTOP PROST
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 18. maja 2013
ERIK
Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 15.02 - Luna vzide ob 12.58 in zatone ob 1.37
Jutri, NEDELJA, 19. maja 2013
IVO, BINKOŠTI
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 2 km na uro jugo-zahodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19 stopinj C.
[13 Lekarne
□ Obvestila
Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. maja 2013 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943.
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka »Rože za mamico in Veje se razcvetajo«, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, 16.00-18.00 in ob sobotah 10.0012.00. Informacije: Igralni kotiček Palček, tel. št. 040-299099, pon-sob 8.00-13.00.
EFT - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo danes, 18. maja, v Nabrežini v društvenih prostorih od 16. do 20. ure potekala delavnica EFT in čiščenje prostora. Vodila jo bo Barbara Žetko. Število mest je omejeno, zato se za vpis javite na tel. 349-6483822 (Mileva), za info pa na naslov eft@barbarazet-ko.com ali na tel. 347-2787410 (Barbara).
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 18. maja, ob 9. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop na Kozjanah; v torek, 21. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
ASD CHEERDANCE MILLENIUM prireja Zaključno prireditev v okviru 10. obletnice društva, ki bo v nedeljo, 19. maja, ob 18.30 v občinski telovadnici v Zgoniku! Toplo vabljeni!
IGRALCI SOKOLA obveščajo, da zaradi slabih vremenskih napovedi odpade nedeljski pik-nik na društvenem igrišču v Nabrežini.
MTK - Mladinski trebenski krožek prireja osnovni tečaj fotografije s pri-četkom v nedeljo, 19. maja, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Zadnja prosta mesta. Informacije na tel. 3428084220.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira brezplačna srečanja: od ponedeljka, 20., do nedelje, 26. maja, s psih. dr. Ingrid Bersenda v okviru tedna psihološkega dobrega počutja; v torek, 21. maja, ob 18.00 srečanje na temo »Težave in specifične učne težave otrok: kako pomagati učencem«, v petek, 24. maja, ob 18.00 pa na temo »Izboljšaj odnos s svojim telesom tako, da se boš dobro počutil« v Ul. Canova 15. Skupaj s kolegico Segato bosta predavali tudi v četrtek, 23. maja, ob 18.00 v Pado-vanskem družinskem centru v Ul. XX Settembre 37 na temo »Od para do družine«. Tel. 320-7431637 (Ingrid).
KRU.T obvešča tečajnike, da bo v ponedeljek, 20. maja, ob 10. uri zaključno srečanje delavnice »Razgibavajmo možgane« na društvenem sedežu, mentor prof. Vali Tretnjak. Lepo vabljeni! Tel. št.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA - Sklad Mitja Čuk organizira brezplačna srečanja od ponedeljka, 20. do petka, 24. maja, s psi-hologinjo-psihoterapevtko dr. Roberto Sulčič (tel. št. 349-3595560) ter predavanje »Starši, otroci in adolescenca« v ponedeljek, 20. maja, ob 18.30 v italijanskem in ob 20.00 v slovenskem jeziku na sedežu, Proseška ul. 131. Vabljeni!
TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA: pod pokroviteljstvom zbornice psihologov FJK bo psihote-rapevt dr. Iztok Spetič od ponedeljka, 20. do petka, 24. maja, na razpolago za brezplačno svetovanje za otoke, najstnike, družine in odrasle. Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 3663625523 ali na iztok.spetic@tin.it.
MFU - Magna Fraternitas Universalis CEGEN vabi na konferenci v knjigarni Borsatti - Libreria del centro, Ul. Ponchielli 3: »Ženski doprinos kulturi psihopedagogike« v torek, 21. maja, ob 17.30; »Ženski doprinos kulturi znanosti« v torek, 28. maja, ob 17.30.
MLADINSKI ODSEK SPDT vabi na informativni sestanek za prijavljene na Planinsko šolo na Planini Jezero nad Bohinjem od 1. do 6. julija. Srečanje bo v torek, 21. maja, ob 19. uri v prostorih ŠZ Bor na Stadionu 1. maja v Trstu.
RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS
se bo sestal v torek, 21. maja, ob 20.30 na svojem sedežu, Doberdobska ul. 20/3. Dnevni red: sporočila; sprejem zapisnikov; posegi na Ul. Pineta -mnenje; občinski davek na smeti in usluge - odobritev občinskega pravilnika/mnenje.
SKD SLOVENEC vabi vaščane v torek, 21. maja, v srenjsko hišo v Boršt na sestanek v zvezi z organizacijo 43. Praznika vina, ki bo trajal od 31. maja do 2. junija.
OBČINI ZGONIK IN REPENTABOR vabita vse mlade od 16. do 35. leta, da se udeležijo predstavitve projekta »Obrtni poklici preteklosti za podjetništvo prihodnosti«. Predstavili se bodo obrtniki, ki se ukvarjajo z obdelavo kamna, lesa in pridelavo piva. V projektu sta predvidena strokovni tečaj in delovna praksa. Srečanje bo potekalo v prostorih Krd Dom Bri-ščiki, Briščiki 77, v sredo, 22. maja, ob 17.30.
STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST
sklicuje v četrtek, 23. maja, ob 20. uri sejo deželnega sveta, ki bo potekala v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini. Toplo vabljeni vsi kandidati SSk na letošnjih deželnih volitvah.
SKLAD MITJA ČUK zbira otroška oblačila (od 3 do 12 let) do petka, 24. maja, od ponedeljka do četrtka od 10. do 16. ure na sedežu, Proseška 131, Op-čine.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja 51. praznik češenj od petka, 24. do ponedeljka, 27. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v soboto, od 20.00 dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, od 18.00 dalje zabavna glasba godbe Sveti Anton, od 20.00 dalje ples s skupino Kraški muzikanti; v ponedeljek, od 20.00 dalje ples z Ansamblom Nebojsega. Odprtje kioskov: vsak dan ob 18.00, v nedeljo ob 16.00. Prisrčno vabljeni!
TEDEN PSIHOLOŠKEGA DOBREGA POČUTJA - Dan odprtih vrat z brezplačnim svetovanjem in informiranjem v skupnih prostorih na Opčinah, bo v petek, 24. maja. Dostop možen s predhodno telefonsko najavo ali direktno na licu mesta - Dunajska cesta 8-12 (od 9. do 13. ure logopedinja Miriam Kandut, tel. 347-8204897, od 9. do 17. ure psihologinji in psihotera-pevtki Martina Flego, tel. 347-0157118 in Jana Pečar, tel. 328-3572108, od 11. do 16. ure psihomotricistka Loredana Kralj, tel. 380-3224745).
DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slikovnega logotipa. Vabljeni so dijaki slovenskih šol, grafiki in slikarji, ki imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Likovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehnika je prosta. Svoje izdelke pošljite do 25. maja na naslov predsednika društva: Novak Danijel, 34018 Dolina, Mačkolje 129. Na podlagi ocen strokovne žirije bodo prvi trije izdelki nagrajeni s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja.
OŠ FRANA MILČINSKEGA, s sodelovanjem NSŠ Cirila in Metoda s Kati-nare, organizira srečanje s psihologom Danilom Sedmakom in gospo Floria-no Stefani v ponedeljek, 27. maja, ob 11. uri v Lonjerskem društvu. Gosta bosta predstavila knjigo Jadranska oaza. Toplo vabljeni!
ZELENJAVNE JEDI, recepti za vse okuse in ne samo za vegetarijance: 12-ur-ni kuharski tečaj na Ad formandumu bo potekal ob ponedeljkih od 27. maja, v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Info na tel. 040-566360, Ul. Ginnastica 72, ts@adformandum.org.
TEČAJ O PRIPRAVI SLADIC: 12-urni tečaj bo potekal vsak torek od 17.30 do 21.30; prvo srečanje: 28. maja. Info: Ad formandum (Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adformandum.org).
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od 27. do 31. avgusta v Debelem rtiču. Rok prijave zapade 30. maja. Informacije na tel. št. 040635626.
AŠZ SLOGA IN ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 2001 in mlajši) od ponedeljka, 17., do srede 26. junija. Informacije in prijave na: sloga.info@gmail.com ali na ZSŠDI (tel. 040-635627; urnik: 8.0014.00) do petka, 31. maja.
UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA prireja od 1. julija do 2. avgusta poletno središče za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Prijavnice so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Izpolnjeno prijavnico je treba oddati v zgoraj omenjenih uradih do petka, 31. maja. Informacije na tel. 0402017370.
TENIŠKA SEKCIJA pri AŠZ Gaja organizira od 10. do 28. junija ciklus za-četniških in nadaljevalnih tečajev za osnovno in srednješolce. Informacije in prijave na tel. št. 389-8003486 (Mara) ali na tenisgaja@yahoo.it.
AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 14. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ul. 109, 18. redni volilni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite.
SKLAD MITJA ČUK - Poletne dejavnosti pri Skladu Mitja Čuk: Poletni center Kratkohlačnik od 1. do 26. julija. Prijave do 14. junija po tel. št. 040212289, od ponedeljka do petka od 10. do 14. ure.
PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da je do 17. junija možno vpisovanje v poletni center. Prijave na www.melanieklein.org ali v uradih, Ul. Cicerone 8, ob ponedeljkih in četrtkih 9.00-13.00 in ob sredah 12.3016.00. Omejeno število mest.
H Šolske vesti
OTROŠKE JASLI MAJA, Repen 130 - če želiš, da bo tvoj otrok preživel poletne počitnice v objemu narave pod borovim gozdičkom, v vrtu s sadnim drevjem in cvetjem, obišči naš vsak dan od 7.30 do 16.00 ali pa pokliči tel. št.: 040-327522, 3404022209.
OBČINA DOLINA obvešča, da so od ponedeljka, 20. do petka, 31. maja, odprta vpisovanja za koristenje šolskih kosil in predhodne prijave za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza v š.l. 2013/14. Obrazci so na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it in morajo biti predloženi na protokol od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12.15 in ob ponedeljkih in sredah, od 14.30 do 16.45. Pojasnila na tel. št. 0408329 239/281, faks 040-228874 (Urad za izobrazbo in šolske storitve) ali scuole-solstvo@sandorligo-dolina.it.
[H Osmice
FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442.
IGOR CACOVICH je odprl osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni!
NA KONTOVELU pri Kndletvih sta odprla osmico Vasilij in Jasna. Vabljeni! Tel. št.: 040-225887.
OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico.
OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgoniku. Tel. 040-229164.
OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci. Tel. št.: 040229180.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553.
V	PRAPROTU 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. 3493857943.
V	RUPI ima Salomon odprto osmico.
ZORAN je odprl osmico v Ricmanjih.
Čestitke
Danes tatko DANJEL in mamica MARTINA se poročita. Da bi se še naprej tako ljubila in kaj kmalu mi bratca ali sestrico povila. To so moja voščila, vajin mali Jan.
Glej, glej! Saša in Erik se smeji-ta, ker stric in teta se poročita. Živijo ohcet midva kričiva in v Zgonik hitiva!
Od Gropade do Samatorce že glas odmeva, da v Zgoniku SLAUC in TOČKA se bosta vzela. Naj bo sonce ali vihar, vedno srečen bodi mladi par. Vanja z Aljošo in Sandi.
Danes bo za MARTINO in DA-NJELA krasen dan, dan poročnih sanj. Naj se vajina življenjska pravljica začenja, naj vajina ljubezen nikoli ne jenja. Srečno! Družini Paulina in Kovic ter Jolanda.
MARTINA in DANJEL bosta danes na skupno pot stopila, da bi si s cvetjem sreče in ljubezni bodoče dni krasila! Srečno! Eva in Mateja.
Draga MARTINA in DANJEL! Prava ljubezen je večna ljubezen... Naj vama bo današnji dan, ko si bosta zarisala skupno življenjsko pot, z vajinim Janom, prekrasen! Vse najlepše vam želi klapa pri AŠK Kras.
Danes se na Proseku IRINA in DENIS poročita. Naj vama bo v veselje to novo življenje, naj bo sončni žarek prav tak, da ga nikoli ne prekrije oblak. Bodita srečna, ljubezen vajina pa večna. Starši.
Danes se bosta IRINA in DENIS poročila, večno zvestobo si obljubila, čez veliko lužo nato odletela in se na Karibih fanj imela. Da bi se srečno vrnila, za vedno se ljubila, še naprej se veselila, želimo domači vsi!
Danes se na Proseku vzameta IRINA in DENIS. Obilo zadovoljstva v skupnem življenju vama želijo Marija Blasina, nona Darina, Sandra, Nedy, Andrea, Elia in Julija.
Draga prof. MARTINA MILIČ! Želimo vam veliko sreče in veselja za ta važen dan in za vse dni, ki bodo sledili. Učenci in starši srednje šole Simon Gregorčič iz Doline.
/
TRST
Sobota, 1B. maja 2013
7
tu Kino
M Izleti
AMBASCIATORI - 16.30, 20.00, 21.30 »L'uomo con i pugni di ferro«; 18.00 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«.
ARISTON - 16.30 »Treno di notte per Lisbona«.
ARISTON DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »Tyrannosaur«.
CINECITY - 20.15 »L'uomo con i pugni di ferro«; 17.50, 20.20, 22.10 »La casa«; 15.10, 19.50, 22.10 »Mi rifaccio vivo«; 15.30, 18.30, 21.30 »Iron Man 3«; 14.50, 18.20 »Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe«; 20.30, 22.20 »Hansel & Gretel - Caccia-tori di streghe 3D«; 15.40 »I Croods«; 17.15, 21.30 »Il grande Gatsby«; 15.00, 17.45, 20.30, 21.45 »Il grande Gatsby 3D«; 22.15 »Effetti collaterali«.
FELLINI - 17.00, 20.20 »Miele«; 18.30, 22.00 »Confessions«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.15 »Il grande Gatsby«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.15, 20.00, 21.45 »Viaggio sola«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »A lady in Paris«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.30, 23.05 »Dvigni«; 20.00 »Hitri in drzni 6«; 17.20 »Iron Man 3«; 22.55 »Iron Man 3 - 3D«; 11.00, 13.00, 15.10 »Krudovi 3D«; 16.15 »Ljubimci nad oblaki«; 18.50 »Stranski učinki«; 14.40, 16.50 »Vaje v objemu«; 21.10, 22.40 »Velika poroka«; 12.40, 15.25, 18.20, 20.00 »Veliki Gatsby 3D«; 11.20, 12.20, 13.20, 15.30 »Zambezia«; 20.45, 23.10 »Zlobni mrtveci«; 12.30, 18.05, 20.05 »Zvezdne steze: V temo«; 17.15, 21.15, 22.50 »Zvezdne steze: V temo 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Effetti collaterali«; Dvorana 2: 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Iron Man 3«; Dvorana 3: 22.00 »Il grande Gatsby 3D«; 18.20, 20.15, 22.15 »Mi rifaccio vivo«; Dvorana 4: 15.00, 16.40 »Kiki con-segne a domicilio«; 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30 »Disney's Violetta, L'evento«.
SUPER - 17.30, 19.00, 20.45 »La casa«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.45, 22.15 »Il grande Gatsby«; Dvorana 2: 20.30 »La casa«; 22.10 »Effetti collaterali«; 16.30, 18.30 »Violetta«; Dvorana 3: 18.10, 21.30 »Il grande Gatsby«; Dvorana 4: 17.15, 19.50 »Iron Man 3«; 22.15 »L'uomo con i pugni di ferro«; Dvorana 5: 22.15 »Mi rifaccio vivo«; 17.30, 20.00 »Miele«.
SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v nedeljo, 26. maja, avtobusni izlet »Zeleni Zagreb«: ogled parkov in botaničnega vrta ter obisk razstave Pabla Picassa. Informacije na št. 333-3616411 (Sonja).
SEKCIJE ANPI - VZPI Boljunec, Dolina, Mačkolje, Prebeneg, v sodelovanju z Zvezo Borcev iz Sežane, organizirajo 19. maja izlet na otok Rab in ogled spominskega parka Koncentracijsko taborišče Kampor. Odhod avtobusa ob 3. uri zjutraj iz Boljunca, povratek približno opolnoči. Zainteresirane vabimo, da se čim prej oglasijo na tel. št. 040-228896 ali na 333-6843573.
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi 25. maja v London za 4 dni z letalom iz Brnika. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka).
POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 9. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanja ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38, do 27. maja, od 20. do 21. ure. Informacije na tel. 335-5476663 (Vanja).
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Bolgarijo in na Poljsko, od 31. maja do 6. junija. Ogledali si bomo mnogo zanimivosti. Informacije in prijave: (00386) 70407923 (Dušan) ali dusan.pavlica@siol.net.
KRU.T prireja v petek, 31. maja, društveni izlet v »Osrčje Istre«, mimo Aleje glagoljašev do Zminja in Dvigrada. Na razpolago še zadnja mesta! Člani dobijo dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, krut.ts@tisca-li.it.
V SOBOTO, 1. JUNIJA, se bomo podali v Maribor na grob blaženega škofa A.M. Slomška in v baziliko Marije, Matere Usmiljenja. Spremljal nas bo Pavel Goja. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123 (s. Angelina).
LETNIKI '44 - Nabrežinci in Križani, organizirajo v soboto, 8. junija, tradicionalni izlet po hrvaški obali. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 040299220 (Manica), 347-1632273 (Klara) in 339-8161633 (Marjuča).
LETNIKI 1960 POZOR! 29. junija organiziramo izlet v neznano. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 040-226517 (Nives), 349-4133919 (Marinka).
. Mali oglasi	Prireditve
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico in motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot živo mejo. Tel. 333-2892869.
27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3384966680 ali 040-910393.
DELNO OPREMLJENO STANOVANJE dajemo v najem v Križu. Poklicati ob večernih urah tel. št.: 040-220729.
DIVAČA, zazidljivo parcelo na sončni legi med borovci nad vasjo, 1.400 kv.m., prodam. Tel. 348-4487012.
GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 320-0265573.
IZKUŠENA in delavna gospa išče delo kot družinska pomočnica ali za nego ostarelih oseb. Tel. 333-6644567.
PODARIMO mlade mucke. Tel. št.: 040213996 (v popoldanskih urah).
PRODAJAM nahrbtno kosilnico papillon z motorjem kawasaki td.33x, malo rabljeno, po dobri ceni. Tel. št.: 3343539564.
PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje lastne pridelave. Tel.: 3398201250.
PRODAM Pando 4x4, letnik 2005, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-9220183 (ob uri obedov).
PRODAM volneni žimnici. Tel. št.: 3478111649.
REPENTABOR, prodam mali grafiki slov. umetnika Mihe Maleša, l. 1960, ena prikazuje veduto na Tabor, druga srenjsko hišo. Tel.: 338-6603682.
RESNA GOSPA srednjih let, z izkušnjami, nudi pomoč družini pri čiščenju, likanju, oskrbi starejših, za največ 8 ur dnevno. Zainteresirani naj pokličejo tel. št. 328-9486440.
ZA KRAŠKO OHCET prodam dve ženski noši ter naglavne in naramne rute. Tel. 040-299820 ali 340-8868570.
ODPRTE OSMICE - SAMATORCA 2013:
danes, 18. maja, od 9.00 do 19.00 mednarodni turnir v balinanju, ob 15.00 na balinišču turnir v briškoli, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert gojencev Glasbene matice; nedelja, 19. maja, ob 10.00 pohod Pliskovica-Samatorca, ob 11.00 v osmici pri Borisu šahovski turnir, med 14.00 in 18.00 potujoči muzi-kanti: Godba Salež, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert MePZ Rdeča zvezda. Danes in v nedeljo: fotografski natečaj, vožnje s kočijami (12.00-18.00), razstave, ex-tempore za otroke. Prireditelj Občina Zgonik v sklopu Dnevov kmetijstva, ribištva in gozdarstva.
SKD PRIMOREC Razstava vaške ustvarjalnosti v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah bo na ogled danes, 18., od 16. do 18. ure in v nedeljo, 19. maja, od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi na ogled filatelistične razstave in razstave starih razglednic ob 60. obletnici svoje ustanovitve v Prosvetnem domu na Opčinah danes, 18. maja, od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure ter v nedeljo od 10. do 12. ure.
ŠKD CEROVLJE MAVHINJE, v sodelovanju s Kraškimi gadi z Gorjanskega, prireja večer s predvajanjem filma o pohodu »Od Glinščice do Triglava« danes, 18. maja, v dvorani športnega centra v Vižovljah s pričetkom ob 20.30. Toplo vabljeni.
BALETNA PREDSTAVA »PLESNI GOZD« - po zmagi gozdnih vil nad čarovnicami začne čas plesa in veselja. Pridružite se nam v nedeljo, 19. maja, ob 18.00 v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani. Predstavile se bodo baletne skupine: ŠKUD 15. februar iz
Komna, Baletno društvo Sežana, KUD Iga Grudna iz Nabrežine in SKD Franceta Prešerna iz Boljunca.
KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 19. maja, ob 18. uri na srečanje ZPZ »Zapojmo si pesem veselo«. Nastopajo ZPZ Kontovel - Prosek (dir. Marko Štoka), Zenska Kompanija »Fri-tule« (dir. Mario Petvar), citrarka Maruša Pišljar, ZPZ Ivan Grbec (dir. Silvana Dobrilla).
KD KRAŠKI DOM prireja srečanje s klobučarjem Sergejem Pajkom, ki bo marsikaj pokazal in povedal o klobučarski obrti. Možna bodo tudi naročila za bližajočo se Kraško ohcet. Vabljeni v Kraško hišo v Repnu v nedeljo, 19. maja, ob 17. uri.
OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi na ogled razstave »Spomin na Lorenza Furlanija«, ki je v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Odprta bo do nedelje, 19. maja. Urnik: ponedeljek in sreda 9.00-13.30 in 15.00-17.30; torek in četrtek 11.30-14.00; petek 9.00-12.00; sobota in nedelja 16.30-18.30.
V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK v Trnovci 15, je na ogled do nedelje, 19. maja, razstava »Umetniška dela 20. stoletja« z več kot 200 slikami številnih umetnikov iz območja Alpe Adria. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-13.00 in 16.00-19.00. Info: 331-7403604 ali info@skerkcen-ter.it.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. maja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 na srečanje ob knjigi Časopisna zgodovina novinarstva na Slovenskem med letoma 1797-1989. Sodelovala bosta časnikarka Alenka Puhar in avtor knjige Bernard Nežmah. Začetek ob 20.30.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu, ki jo vodi Alessandro Svab, vabi v Dvorano Tripcovich v Trstu na Rossinijevo operno predstavo »Si-viljski Brivec« (»Il Barbiere di Siviglia«), ki bo v ponedeljek, 20. maja, ob 20.30. Toplo vabljeni! (V ponedeljek 20. in torek 21. maja, bodo v jutranjih urah predstave za otroke).
PREDAVANJE »Stres in anksioznost z vidika kognitivno-vedenjske terapije« psihologinje in psihoterapevtke Dr. Samuele Bandi, v okviru Tedna psihološkega dobrega počutja, bo v sredo, 22. maja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška, 20. Zainteresirani, ki se želijo v tednu od 20. do 26. maja naročiti na brezplačen psihološki razgovor, lahko pokličejo na tel. 329-7923539.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo v sredo, 22. maja, ob 10. uri na Kavo z razstavo Nivee Mislei »Bakreni odsevi«. Z umetnico se bo pogovarjal Deziderij Švara.
DOKUMENTARNI FILM o Aleksandrin-kah: v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma bomo predvajali film v četrtek, 23. maja, ob 17.00 na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce, Ul. Filzi 14, 3. nadstropje, predavalnica S3. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete, vabi v četrtek, 23. maja, ob 20. uri na zaključni nastop solistov Glasbene Kambrce. Klavirska spremljava Beatrice Zonta.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na srečanje z zgodovinarjem Brankom Marušičem v četrtek, 23. maja, ob 17.30 v Narodnem domu. V pogovoru z Nadio Roncelli bo predstavil svojo knjigo Sosed o sosedu.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm in Slovenska Prosveta vabita na celodnevni simpozij ob 100-letnici rojstva prof. Martina Jevnikarja. Študijsko srečanje bo potekalo v dvorani ZKB na Opčinah v petek, 24. maja, s pričetkom ob 9.30.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 24. maja, ob 20. uri na »Rdeči večer«. V Kraški hiši bo gost pesnik Marko Kra-vos z jubilejnim izborom poezije »V kamen, v vodo«. Umetniški dogodek bodo ob pesniku soustvarjali Tinkara Kovač z uglasbitvami, urednica MK Nela Malečkar in argentinski književnik Juan Octavio Prenz. V teku večera bo tudi odprtje razstave slik in male plastike
Klavdija Palčiča »Veter v (šk)oljki«, hommage Marku Kravosu. Prisrčno vabljeni!
MOŠKA VOKALNA SKUPINA LIPA vabi v športni center Zarja v soboto, 25. maja, ob 20.30 na 9. revijo moških vokalnih skupin in zborov »Fantje pojejo na vasi«. Nastopajo: MoVS Lipa - Bazovica, MoPZ Kraški dom - Repenta-bor, Oktet Aljaž - Sv. Anton, Prade, Dekani, Slov. vok. skupina 4GIVEN - Štajerska. Vstop prost.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi v nedeljo, 26. maja, ob 18. uri v ro-jansko dvorano, Ul. Cordaroli 29, na ogled otroške igre »Jurček« v izvedbi Slovenskega odra in režiji Lučke Susič. Pred pričetkom bo slovesno poimenovanje pevske sobe po msgr. Stanku Zor-ku.
GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ ob praznovanju 100-letnice godbe vabi na koncerte na vrtu ljudskega doma v Trebčah. Program: nedelja, 26. maja, ob 17. uri Pihalni orkester Breg in Godbeno društvo Nabre-žina; sobota, 8. junija, ob 20. uri Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Pihalni orkester Divača; sobota, 15. junija, ob 20. uri God-beno društvo Prosek in Pihalni orkester Kras Doberdob; nedelja, 30. junija, ob 20. uri Jubilejni Koncert Godbenega društva Viktor Parma.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v sredo, 29. maja, ob 20. uri na koncert »Na zdravje, Maestro!« ob 80-letnici skladatelja in zborovodje Adija Daneva. Sodelujejo: MePZ Bar-kovlje, Glasbena Kambrca in MePZ F.B. Sedej iz Števerjana. Vodi Aleksandra Pertot.
FOTOVIDEO TS 80 vabi na ogled fotografske razstave Markota Civardija in Miloša Zidariča v gostilni v Gabrovici s temo »Women front/back«. Odprta bo do konca maja.
ANPI-VZPI: Razstava Ko je umrl moj oče- risbe in pričevanja otrok v italijanskih taboriščih je na ogled do 2. junija v Skladišču idej - Magazzino delle Idee (vstop prost). Urnik: torek, sreda, petek 10.00-13.00, četrtek 10.00-13.00 in 15.00-17.00 (31. maja, 1. in 2. junija 10.00-13.00 in 16.00-20.00).
V MUZEJU PARENZANA V IZOLI (Ul. Alme Vivode 2) je do konca maja odprta razstava o oblačilni kulturi v teh krajih v začetku 20. stoletja, na kateri razstavlja svoje lutkice tudi Danila Tu-ljak Bandi iz Doline. Urnik razstave: ob četrtkih, petkih in sobotah od 16.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 12.00.
ENOTEKA V ZGONIKU: do 16. junija bodo razstavljena umetniška dela fotografa Caludia Saccarija z naslovom »Radici-Korenine«. Kolekcija fotografij ima vlogo reportaže trenutkov, ki jih lahko doživljamo na našem Krasu, to je fotografski dokument naših krajev. Prost vstop. Toplo vabljeni.
Prispevki
V spomin na padlega partizana Marjota Miliča daruje nečak Lojzi 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Ob obletnici smrti dragega Milana Kureta darujeta žena Rika in hči Magda z družino 30,00 za AŠD Breg.
AŠD Breg
se klanja spominu bivšega predsednika Corrada Švaba in izreka občuteno sožalje sinovoma Luki in Eriku.
Ob hudi izgubi dragega Corrada izrekamo svojcem občuteno sožalje
družine Benedetti, Balbinot, Ščuka in Štrajn
Ob izgubi dragega očeta izrekamo Eriku in družini globoko sožalje.
SPDT
Videl sem, videl jadro na morju, ko je tonilo v obzorju.
t
Zapustil nas je naš dragi oče, brat in nono
v
Corrado Švab
Zalostno vest sporočajo
sinova Luka in Erik, sestra Ivica in brat Duško z družinami ter ostalo sorodstvo.
Pokojnik bo v kapelici v Križu v torek, 21. maja, od 12.30 do 14.30. Sledila bo sv. maša in pokop.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene ali za Sklad Mitja Čuk.
Križ, Trst, 18. maja 2013
Pogrebno podjetje Sant'Anna Nabrežina
Žalovanju za dragim bratrancem se pridružuje
sestrična Ljuba z možem Frankotom
Žalovanju se pridružujejo
sestrična Ljana, Giorgio in Milena z družino
Za dragim Corradom žaluje sestrična Martica z družino
Dragi prijatelj Korado,
mirno počivaj ob tvoji predragi Zvonki. Eriku, Luki, Ivici in ostalim sorodnikom najino občuteno sožalje.
Sandro in Miranda
Ob izgubi staršev sočustvujejo z Lukom in Erikom
Marino, Livio in Samo
Ob izgubi dragega očeta Corrada Švaba izrekamo Eriku in družini iskreno sožalje
kolegi, člani in upravni odbor Euroservisa
Vodstvo in kolegi SDGZ ter podjetji Servis in Servis Koper
izrekajo Eriku Švabu občuteno sožalje ob izgubi očeta.
Ob izgubi očeta izrekamo iskreno sožalje upravitelju Eriku Švabu in družini
kolegi EGIZ-GEIE NET EVROPE
Ob izgubi dragega očeta izrekamo Eriku Švabu iskreno sožalje
upravni odbor in sodelavci Las-a Kras
Ob smrti dolgoletnega člana Corrada Švaba izrekamo iskreno sožalje sinovoma.
DSMO Kiljan Ferluga iz Milj Luka,
iskreno sožalje tebi in družini ob izgubi očeta izrekamo
vsi pri SKD J. Rapotec iz Prebenega
8
Sobota, 18. maja 2013
TRST
/
KRIŠKA OPERNA AKADEMIJA - Danes v Tržiču, v ponedeljek in torek v Trstu
Učenci in dijaki nastopajo v operi
Med več kot 4000 sodelujočimi šolarji je veliko slovenskih - Akademija pripravlja Poletni glasbeni kamp v Miramaru
Kriška Operna akademija, ki jo je ustanovil in jo neutrudno vodi basist Aleksander Švab, je v teh dneh uresničila nov projekt niza »Ragazzi...all'opera!«, ki že več let zapored privablja veliko število italijanskih in slovenskih šolarjev. Osnovnošolci in nižješolci se aktivno vključujejo v svet opere in nastopajo na predstavah, ki so v teh dneh že obiskale več gledališč v naši deželi: 14. maja so bili v Palmanovi, dan kasneje v Čedadu, nato še v Maniagu in v San Vito al Tagliamento. Danes bodo v Tržiču, v Trstu pa bosta dve predstavi 20. in 21. maja v dvorani Tripcovih. Sledili bodo še nastopi v Pagnaccu, Vidmu, Ar-tegni in Cervignanu. Letos so otroci naštudirali Seviljskega brivca, znamenito Rossinijevo opero, v kateri bodo med drugimi peli Janez Kunaver, Goran Ruzzier, Massimiliano Svab,
Mojca Devetak in Dominik Jurca.
V projekt se je vključilo kar 52 osnovnih in 12 nižjih srednjih šol, med katerimi je veliko slovenskih: osnovne šole od Domja, Bazovice, Sv.Križa, Op-čin, Ricmanj, Sv.Ivana, Nabrežine, Šempolaja, Barkovelj, Vrha Sv.Mihae-la in Doberdoba bodo prisotne z nižjima srednjima šolama Sv.Cirila in Metoda od Sv.Ivana in openske šole S.Kosovel. Skupno bo sodelovalo 4.051 šolarjev, kar pomeni rekordno število in daje avtorju in glavnemu nosilcu projekta Aleksandru Švabu veliko zadoščenja. Kriški basist postaja vedno bolj cenjen pedagog, ki ga redno vabijo ugledne ruske (tudi kitajske) glasbene akademije in med svojim zadnjim gostovanjem je bil deležen izredno pomembnega priznanja, ki ga v Rusiji običajno podeljujejo starejšim mojstrom: naslov, ki ga je Ministrstvo za
izobraževanje slovesno izročilo našemu pevcu, mu odslej omogoča poučevanje na najbolj prestižnih akademijah in velja za neke vrste doktorat honoris causa. Tudi v Rusiji je projekt Otroci ...na opero (oz.na delo) vzbudil veliko zanimanja in v teku so dogovori za gostovanja, medtem pa je kriška Akademija odprla vpisovanje v Poletni glasbeni kamp, ki je namenjen izključno otrokom od šestega do štirinajstega leta in bo potekal v prelepem okviru Miramarskega gradu od 10. junija do 5. julija. Zainteresirani se lahko obrnejo na Mojco Devetak za vpis, tel. 347 1621659, lahko tudi pišejo na info@accademialiricasantacroce.com, kjer bodo dobili vse potrebne informacije, sicer pa je veliko materiala objavljenega na spletni strani www.ac-cademialiricadisantacroce.com.
Katja Kralj
Mentor akademije, basist A. Švab
Razstava in zabavni program v odprtih osmicah v Samatorci
Danes in jutri bo v okviru odprtih osmic v Samatorci na ogledu vrsta zanimivih razstav v vsaki od sedmih osmic. Pri Sonji in Ivanu: Paolo Hro-vatin, umetnostna obrt-izdelki iz kraškega kamna, ročna dela unikatnih, uporabnih in okrasnih izdelkov, Dobrodelna prodajna razstava likovnih del ex-tempore Pliskovica 2013, Pri Ervinu: Miloš Zi-darich, fotografije »Barkovljanka«, Pri Cvetku in Zmagi: Stari leseni izdelki in Mak - suho cvetje, Pri Borisu: Sergio Ferrari, fotografije »Fraske«, Pri Davidu: Gojenci Socio-vzgojnega centra iz Sesljana, likovna razstava »Kontakti-Contatti«, Pri Stanku
Praznik odprtih osmic so včeraj uvedli pozdrav župana Mirka Sardoča, odbornice Monice Hrovatin in nastop lovskega pevskega zbora Doberdob
kroma
in Almi: Razstava umetnostne obrti: kamnosek Jernej Bortolato (Slo), kamnosek Ervin Guštin (Ita), m. lesorezec Valentin Kompara (Slo) in kovača brata Kussa Černigoj (Slo), Pri Sereni in Walterju: Martina Briščak: »Čarobna nit« - klekljanje, Robi Goruppi: Motivi na graviranem steklu, Ročna dela unikatnih, uporabnih in okrasnih izdelkov.
Kočije bodo na voljo od 12. do 18. ure. Danes bosta tudi turnir v balinanju od 9. ure dalje in turnir v briškoli na balinišču ob 16. uri.
Gojenci Glasbene matice pa bodo ob 19. uri nastopili v prelepi in akustično zanimivi cerkvici sv. Urha. Glasbeni utrinek zaobjema klasične harmonije, mladi glasbeniki bodo zaigrali individualno na kitarah in harmonikah, v duo flavtah in v kvartetu kitar.
ŠKEDENJ - KD Ivan Grbec
Pevke bodo zapele pesem veselo
Škedenjsko kulturno društvo Ivan Grbec vabi jutri ob 18. uri na srečanje ženskih pevskih zborov Zapojmo si pesem veselo. Po daljšem, devetnajstletnem premoru, bo v Škednju ponovno, tokrat devetič, zaživela pevska revija, na kateri bodo glavno besedo imele ženske. Občinstvo bo lahko uživalo ob ubranem petju Ženskega pevskega zbora Pro-sek-Kontovel pod vodstvom Marka Štoke, Ženska kompa-nija Fritule, ki jo vodi Mario Petvar, nastopu citrarke Maruša Pišljar ter domačih pevk Ženskega pevskega zbora Ivan Grbec pod taktirko Silvane Dobrila.
Pišljarjevo so Škedenjci lahko spoznali že lani decembra, ko je sodelovala z zborom na božičnem koncertu. Študiju citer se posveča že od mladih let in veliko nastopa na slovenskih tleh po prireditvah in zabavah nasploh. Ženska Kompanija Fritule je relativno mlada ženska klapa iz Dekanov pri Kopru (združile so se marca lani), ki jo sestavlja »9 pupc iz okoliških hribov in dolin«. Njihov moto, ki so ga prenesle s popotovanja po Korčuli pa je: muci i kantaj! Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel je nastal leta 2000, da bi zapolnil vrzel v vaškem pevskem delovanju. Prvič so pevke nastopile v sodelovanju z domačo dramsko skupino Jaka Štoka v igri Pušast. Njihov repertoar obsega tako nabožne pesmi, kot tudi ljudske, priredbe ljudskih, pa vse do partizanskih pesmi.
OBČINA TRST - Predstavili razpis
Poletne dejavnosti v mestnih parkih in vrtovih
Spazi Urbani in Gioco 2013 bo tudi letos naslov projekta, v sklopu katerega Občina Trst že 12 let ponuja počitniško zabavo v različnih mestnih parkih in vrtovih. Podrobnosti letošnjega razpisa je na včerajšnjem srečanju z novinarji predstavila občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim, ki je pri tem spomnila, da se na razpis lahko prijavijo vsa neprofitna združenja, zadruge ali združenja staršev, ki bi radi popestrili počitniški čas najmlajših občanov.
Slišali smo, da bo pristojni občinski urad predloge in prijave zbiral do 3. junija letos, v projektih pa morajo subjekti navesti vzgojno-izobraževalne, rekreativne in igrive predloge, ki bodo prispevali tudi k razvoju ekološke osveščenosti otrok. Letošnji razpis se namreč vrti okrog dveh tematik; okrog vode in uporabe zelišč v namene urbane opreme. Odbornica Grimova je včeraj tudi povedala, da želijo s to pobudo ovrednotiti zelene površine in javne parke, v katerih bi se lahko občani družili. Na ta način želijo tudi izboljšati občutek gostoljubnega in prijaznega mesta do občanov in turistov, med drugim pa želijo občanom ponuditi tudi brez-
plačne kulturne aktivnosti, ki jim bodo zapolnile prosti čas.
Na srečanju so tudi dejali, da se na razpis lahko prijavijo prav vsa združenja ali zadruge, ki bi rade z dejavnostmi »oplemenitile« kak mestni park ali manjši vrtiček, pogoj pa je, da so vse predlagane aktivnosti prilagojene za otroke. Projekt Spazi Urbani in Gioco bo trajal od 1. julija do 8. septembra, tisti, ki se bodo prijavili na razpis, pa morajo vedeti, da se od njih zahteva kontinuiteta dejavnosti (npr. vsak ponedeljek med 10. in 12. uro v Ljudskem vrtu). Pomemben je tudi podatek, da bodo predlagatelji dejavnosti za njihovo realizacijo dobili tudi nekaj denarja. Velja pa povedati tudi, da je ta projekt sicer sestavljen iz dveh delov; v poletnih mesecih bodo na stežaj odprta tudi vrata parkov in vrtov nekaterih šol, za dejavnosti v teh pa vsako leto skrbijo združenja staršev.
Dodatne in podrobnejše informacije lahko zainteresirani dobijo tudi na spletni strani www.comune.trie-ste.it. Prihodnji petek pa bo v rekrea-toriju Totti (ob 17.30) na sporedu informativno srečanje. (sč)
V SPOMIN - Korado Švab
Križan, ki je bil zelo navezan na Milje
Neozdravljiva bolezen je nekaj dni po ženi Zvonki premagala tudi Korada Švaba, kulturnega in političnega delavca, čigar ime je tesno povezano
predvsem z življenjem Slovencev v milj-ski občini. Pokojni Korado je bil star 73 let in se je rodil v Križu, obiskoval je goriško Alojzevišče in maturiral na klasični gimnaziji. Po poroki je nekaj časa živel v Valdoltri pri Ankaranu (žena je bila v službi v tamkajšnji bolnišnici), ker je hotel da sinova Erik in Luka obiskujeta slovensko šolo v Italiji si je Korado nato ustvaril dom v Miljah.
V miljski občini je Švab skupaj s Ki-ljanom Ferlugo in Jurijem Vodopivcem postavil na noge tamkajšnje slovensko kulturno društvo ter položil temelje za milj-ski slovenski šolski center. V občini, ki je bila že po tradiciji leva in komunistična, je živelo takrat veliko Slovencev, ki pa so bili zelo razpršeni in slabo organizirani, občinska uprava pa zanje v konkretnem ni ka-
zala velikega posluha. Do preobrata je prišlo z občinskim odborom župana Willer-ja Bordona in to po zaslugi Švaba, Vodo-pivca in Ferluge. Slednja dva sta bila tudi občinska svetnika in odbornika, Korado pa se je kot podpredsednik in nato odbornik društva ukvarjal predvsem z organizacijskimi vprašanji, čeprav je tudi sam nekajkrat na listi KPI kandidiral za občinski svet.
To so bila za miljske Slovence zelo ustvarjalna in uspešna leta, ki so privedla do ustanovitve slovenskega šolskega centra in do zadruge Vesna, ki ji je predsedoval prav Švab. S prijateljem Vodopivcem sta v Rimu dosegla uradno priznanje milj-ske šole, na kar je bil Švab še posebno ponosen. Miljskemu društvu je Korado posvečal ves svoj prosti čas, poklicno se je sicer ukvarjal z zavarovalništvom, aktiven je bil tudi v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi in na športnem področju (bil je predsednik Brega).
Zadnja leta je Korado preživel v rojstnem Križu, kjer je spremljal vaško kulturno in družbeno življenje. Tisti, ki smo ga poznali, smo cenili njegovo razgledanost in njegovo odprtost, zato ga bomo ohranili v lepem spominu.
S.T.
Obiski na zavodu za slepe Rittmeyer ob 100-letnici ustanovitve
V	okviru proslavljanja stoletnice Zavoda Rittmeyer, ustanove, ki je po vsej Italiji in Evropi znana po visoki stopnji posegov v korist slepim in slabovidnim ter po sodobni strokovni usposobljenosti svojih vzgojiteljev, bo danes na sedežu zavoda dan odprtih vrat. Na sporedu bodo vodeni obiski parka Vrt čutov, obiskovalci se bodo sprehodili z zavezanimi očmi. Obiski si bodo sledili ob 10.30, 11. uri, 11.30, 15.30, 16. uri in 16.30. Ob 17.30 bodo obiskovalci povabljeni na aperi-tiv, streglo bo osebje z okvaro vida.
Po poteh pisatelja Fulvia Tomizze
Maj je mesec, ki ga je pisatelj Ful-vio Tomizza najbolj ljubil. Tega meseca se je leta 1999 poslovil, leto pozneje je prav maja vzklil Forum Tomizza, mednarodno čez-mejno zasedanje, ki se razpreda med Trstom, Koprom in Uma-gom. Na njem udeleženci, priznani kulturni delavci, razmišljajo o Tomizzovi moralni dediščini in o realnosti čezmejnega ozemlja.
Tomizzov forum prireja Skupina 85 Trst. Pred zasedanjem bo tudi letos organiziralo niz pobud. Prva bo danes ob 17.30: udeleženci se bodo zbrali v mestnem vrtu in se sprehodili po Tomiz-zovih poteh v Trstu.
V	krožku Modotti o položaju v Siriji
Krožek Tina Modotti prireja danes ob 11. uri v Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana 14) srečanje o položaju v Siriji. Novinar revije Guerra&Pace Piero Maestri bo govoril o vojni in vsakodnevnem nasilju v Siriji, skušal pa bo nakazati tudi možne rešitve za izhod iz krize.
Koncerti ob petih
V	okviru revije Koncerti ob petih, na katerih nastopajo udeleženci tečajev glasbene šole za komorne skupine Trio di Trieste, bosta danes v avditoriju muzeja Revoltella nastopila duo, ki ga sestavljata milanska pianistka Beatrice Orlandi in domača violinistka Valentina Danelon, in slovenski Trio Amarilis, ki ga sestavljajo pianistka Katja Činč, violinistka Lucija Mlakar in čelistka Urška Horvat. Začetek ob 17. uri.
Čistilna akcija na Krasu
Združenje Nord Est 4x4 bo v sodelovanju s tržaško občino priredilo danes in jutri čistilno akcijo na Krasu, pobudo pa bo ponovilo konec prihodnjega tedna. Prostovoljci kluba bodo na več mestih zbrali odpadke in odloženi material, vse porazdelili in nato natovorili na tovornjake podjetja AcegasAps, ki bodo odpeljali tovor na odpad.
Sejem vrtnarstva
Jutri bo v botaničnem vrtu v Ul. Marchesetti 2 od 10. do 19. ure odprt sejem vrtnarstva in vrtnarjenja. Razstavljene bodo cvetice, dišavnice, zelenjava in drugo rastlinje, možen bo nakup, na sporedu pa bodo tudi srečanja o vrtnarjenju, literarno branje na temo narave, ob 17. uri pa bodo gojenci Glasbene matice ponudili glasbeni premor.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 18. maja 2013
9
SLOVENIJA TA TEDEN
Ko ima
predsednica vlade prav
Darja Kocbek

¿¿L

»Dosegli smo dogovor s sindikati javnega sektorja, vzpostavili dialog s protestniki in začeli reševati podjetja,« je v torek v državnem zboru dejala predsednica levosredinske slovenske vlade Alenka Bratušek. Isti dan je minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik podpisal sporazum o finančnem prestrukturiranju koprskega podjetja Cimos, ki je na tej podlagi dobilo državno poroštvo za najem likvidnostnega posojila v višini 35 milijonov evrov.
Ko bo, če bo, državno pomoč Ci-mosu odobrila evropska komisija, bo to likvidnostno posojilo pretvorjeno v kapital podjetja, je pojasnil minister. Nato bo sledila še dokapitalizacija družbe v višini okoli 40 milijonov evrov, banke pa bodo morale s Cimosom skleniti tudi dogovor o reprogramiranju posojil in znižanju obrestnih mer, je predvideno v sporazumu. Po podpisu je Stanko Ste-pišnik razložil, da se je vlada odločila Ci-mosu pomagati, ker ima kupce ter dobavlja v tujini in nabavlja v Sloveniji. Interes države je, da tako podjetje obdrži zaposlene, se usposobi tako, da lahko širi proizvodnjo, izvaža in dodatno zaposluje. Vlada namerava na podoben način pomagati še več podjetjem. Stanko Stepišnik je naštel Mariborsko livarno, Aha Muro in Unior Zreče.
Ze pred tem je gospodarski minister skupaj z državnim sekretarjem v kabinetu predsednice vlade Gašparjem Gašparjem Mišičem napovedal, da si bo vlada prizadevala obuditi vsaj del Pri-morja, ajdovskega gradbenega podjetja v stečaju. Primorje namreč, kakor sta razložila, kljub stečaju še ni umrlo, zato ga je zaradi znanja nekdanjih zaposlenih treba poskusiti ponovno obuditi. Vlada računa, da bo tako Slovenija
PISMA UREDNIŠTVU
Zaprta je tudi Ribiška pešpot v Nabrežini
V tem trenutku je časnikarska pozornost usmerjena na problem delnega zaprtja Rilkeje pešpoti, tako da je neopazno šla mimo tudi zapora Ribiške poti v Nabrežini. Pod pretvezo nujnih vzdrževalnih del na obeh mostovih istočasno so Državne železnice z odredbo Devinsko-nabrežinske občine do konca del v bistvu zaprle pešpot domačinom v nabrežinski breg, ravno sedaj ko se pričenja poletna kopalna sezona. Tako smo vsi, ki nam je še pri srcu naše morje, prikrajšani za dostop z vasi do našega portiča. Sem spadajo tudi redni obiskovalci komenskega Krasa, ki jih v zadnjih sezonah ni malo. Kar pa je čudno je, da je zaprtje šlo v nasih krogih neopazno mimo, še največ negodovanja sem zasledil pri italijanskih ljubiteljih lepot "našega" brega.
Kot je napisal nabrežinski Igo "pravijo ... "
Aleš Pertot
Nevejsko sedlo? Ne, hvala!
Vem, da si v kriznih časih, pomanjkanju sredstev in negotovi bodočnosti Primorski D. ne more privoščiti lektorja, da novinarji delajo v nemogočih pogojih ter ne morejo opaziti nerodnosti, ki gredo v tisk. Priznam, da me najbolj moti, ko se za imenova-
ponovno dobila gradbeno podjetje, ki bo lahko enakovredno nastopalo na mednarodnih razpisih in pridobilo velika gradbena dela. Gradbeništvo je eden od sektorjev, ki je v Sloveniji propadel, zato so ostala le manjša podjetja, ki ne morejo prevzemati in izvajati velikih projektov.
Minister Stepišnik je ob napovedi poskusa obuditve Primorja pojasnil, da bo vlada pomagala predvsem podjetjem, ki so v »insolvenčnem postopku ali stečaju, kjer se še lahko rešijo blagovna znamka, reference, tehnološko jedro in nekaj zaposlenih«. Čez nekaj dni je Gašpar Gašpar Mišič pojasnil, da razmišljajo, kako bi lahko bilo Primor-je simulacijski model za pripravo zakonodaje, ki bi omogočila, da bi se znanje, inovativnost in izkušnje v podjetjih, ki se znajdejo v težavah, ohranili in ne bi propadli.
Iz Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije kot panožni organizaciji so se na to odzvali z ostrim sporočilom, da Primorja ni mogoče oživiti. »Če bi ustanovitev novega gradbenega podjetja pomenila le nov centraliziran kanal za usmerjanje javnih sredstev v okolja, za katerimi stojijo le interesi posameznih vplivnih političnih skupin, ki z gradbeništvom nimajo nič skupnega, potem ga ne potrebujemo,« so zapisali. V Sloveniji da je treba ustvariti poslovno okolje za trajnostno gradbeništvo, kakršnega poznajo v urejenih državah. To pomeni, da je treba vzpostaviti regulacijo, ki zagotavlja ustrezno kakovost v vseh fazah od priprave projektov, poštenih javnih razpisov, izbire izvajalcev, transparentne vsebine podpisanih gradbenih pogodb,
nje naših krajev uporablja italijanska oblika namesto pristnih slovenskih.
V članku objavljenem na športni strani v četrtek 16 maja je V.S., če sem prav preštel, kar sedemkrat napisala »Nevejsko sedlo«. Tudi sam sem kar nekoliko lepih dni preživel v okolici in prehodil v lepem in slabem vremenu okoliške vrhove, od Poliških Špikov, Viške Gore, Kanina pa do Zrdi in še kaj malega vmes. Vsi ti kraji, vrhovi, doline, prehodi, šrbine, prelazi, planine imajo slovenska imena, ki jih moramo spoštovati in uporabljati v najširši obliki, da le ne bi šla v pozabo.
Imena krajev slovanskega izvora segajo globoko v Furlanijo. Zasledimo jih do Forni di Sopra in nad Paularom. Preveč imamo nasprotnikov, ki bi radi izbrisali sledi naše prisotnosti, da bi jim še na P.D. pomagali speljevati vodo na njihov mlin. Ah, da ne pozabim, »Giro« se je zaklučil »v Zlebeh«.
Stojan Glavina
Najlepša hvala za opozorilo. Odločitev o uporabi poimenovanja Nevejsko sedlo ni bila namerna, ampak bolj pod vplivom rabe naziva, ki je vse bolj razširjen na slovenskih forumih in spletnih straneh. Strinjam se, da moramo slovenska imena uporabljati pravilno. Če smo že pri tem, je ime Montaž, ki sem ga prav tako uporabila, prevod imena Jof di Montasio, pristno slovensko ime pa je Špik nad policami (Poliški Špik). Poslovenjeno ime Montaž pa je vsekakor zelo razširjeno. (Veronika Sossa)
do urejenega financiranja, izvedbe in sodelovanja podjetij v izvedbenih verigah.
Na evropski komisiji v Bruslju pa opozarjajo, da so za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah v smernicah EU za državno pomoč, ki veljajo od leta 2004, predpisani natančni pogoji. Lani je bruseljska komisija že zahtevala vrnitev pomoči letalskemu prevozniku Adria Airways in proizvajalcu smuči Elan, ker je ugotovila, da ta ni bila dodeljena v skladu s smernicami EU za državne pomoči.
Obisk premierke Alenke Bratušek ta teden v Mariboru pa nakazuje, da namerava sedanja levosredinska vlada reševati tudi drugo največje slovensko mesto, ki ga je kot industrijsko središče kriza že drugič v zadnjih dvajsetih letih spravila na kolena. Kako si sedanja le-vosredinska vlada to pomoč zamišlja, je enako kot v primeru reševanja podjetij v težavah še skrivnost. Predloge še preučuje. »Na pogovoru z županom in sodelavci smo prisluhnili izzivom, predvsem pa problemom, s katerimi se spopada Mestna občina Maribor, in tudi idejam, kako priti do rešitev, da bo v Mariboru in končno tudi širše v Sloveniji bolje,« je ob koncu obiska nedoločno povedala premierka in obljubila, da se namerava s celotno vlado v Maribor vrniti še pred poletjem.
Ob takšnih nerazdelanih in nejasnih obljubah in načrtih pa tudi nasploh na podlagi ravnanj in odločitev levo-sredinske vladne koalicije v dobrem mesecu dni od prevzema oblasti, državljani vse manj verjamejo premierki Alenki Bratušek, da v vladi vedo, kaj delajo. Verjamejo pa ji lahko, da bo težko, na žalost verjetno celo težje, kot si to predstavlja predsednica vlade.
Hlfi
Odgovor Davidu Peterinu
Gospodu Davidu Peterinu, goriškemu občinskemu svetniku sem dolžan dve zahvali. Najprej se mu zahvaljujem, da je omenil osamosvajanje Slovenije, kjer so skupaj stopile pomladne stranke in bivši komunisti. Tako je kot on pravi in ko se sestajali, so na sestanke prihajali predsedniki strank.
Drugo zahvalo sem mu dolžen, ker je poudaril dobro sodelovanje štirih slovenskih svetnikov na goriški občini, ki bo sedaj še podkrepljeno z volilnim dogovorom med SSk in Demokratsko stranko. Upam, da se bo to uspešno goriško sodelovanje, tudi z njegovo pomočjo, preneslo še na tri slovenske občine Doberdob, Sovodnje ob Soči in Števerjan, kot je SSk predlagala leta 2009.
Moj prejšni dopis ni bil nobeno polemiziranje. Pohvalil sem namen pobude in se vprašal, zakaj se na ta sestanek ni vabilo vodstva SSk in drugih komponent, ko pa so za krovne organizacije prisotni njihovi predsedniki.
Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk za Goriško
Obdobje prve trme
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
Ko v trgovini zagledaš na tleh otroka, ki kriči in se valja po podu, največkrat pomisliš, »Kako slabo je vzgojen!«. Nič ne pomagajo mamine pomirjevalne besede, malček je škrlatno rdeč v obraz, kot lešniki debele solze mu polzijo po licih, le zaradi tega, ker se je mama odločila drugače kot je on želel.
V času med drugim in tretjim letom starši doživijo prvo silovito nasprotovanje svojih nadebudnežev. Tako dečki kot deklice se z vsemi štirimi upirajo skoraj vsemu, kar predlagajo starši. Nočejo se obleči, ko je treba, nočejo iti spat, ko je primerna ura; skratka na ustih imajo odločen »ne« za vse, kar jim drugi predlagajo. Starši, ki niso seznanjeni z razvojnimi značilnostmi različnih rastnih faz, se ustrašijo, da so zagrešili vzgojno napako. Pa ni tako: gre za zelo težavno fazo, tudi za starše. Faza prve trme je po mnenju razvojnih psihologov zelo pomemben mejnik v otrokovem razvoju. Začetek trme je pravzaprav dobra vest, saj je to čas, ko postane malček gibalno spretnejši, bolje obvlada prostor in odkriva, da lahko uveljavi svojo voljo. Zave se svojega "jaza" in se začne ograjevati od staršev. V obdobju prve trme doživljajo malčki vedno na novo, da veliko stvari, ki si jih želijo, ne funkcionira tako, kako bi sami hoteli. Starševska pravila in otrokove želje se nenehno spopadajo. Svoje nezadovoljstvo kažejo otroci z nenadzorovanimi čustvenimi izrazi, ki jih ne znajo opisati z besedami: vpijejo, cepetajo z nogami in besnijo. Tako kot se učijo govora, se bodo morali naučiti brzdati tudi svoja čustva in omejevati svoje potrebe. Zadevajo ob lastne meje, npr. ko hočejo risati, pa še ne znajo koordinirati v rokah svinčnika ali se v prostoru še ne znajo popolnoma orientirati. Ta negotovost vzbuja v otroku močna čustva, ki se jih lahko znebi le z ostrimi napadi trme. V tej fazi pa se malčki učijo, kar bodo močno potrebovali za življenje: ne more se izpolniti prav se, kar si želijo ali hočejo. Sprejeti to frustracijo in živeti z njo je osnovnega pomena za nadaljnje odraščanje.
Kako naj shajajo starši s svojim (prehodno) trmastim otrokom? Kako naj krotijo svoje živce, da ne bodo tudi sami vzkipeli? V obdobju trme mora biti vzgojno prizadevanje staršev še posebej dejavno. Pri otrokovi rasti so sami najpomembnejši pomočniki; otroku morajo pokazati, kako naj svojo jezo izrazi drugače in se omeji. Prepoved naj ne bo preveč kategorična, starševska odločitev pa naj bo dosledna, da ne bo otrok mislil, da z napadom besa lahko doseže vse, kar si zaželi. Otrokova kričeča, škrlatna in jokajoča podoba nažira materam in očetom živce. Kljub temu pa je pomembno, da starši ohranijo sproščen odnos v nenehnem zavedanju, da gre za zelo pomembno razvojno fazo. Otrok si v fazi trme želi veliko neiz-polnljivega. Potrebni so mu poskusi, da npr. spozna, da so zanj mamini ali očetovi čevlji še neprikladni, ker so preveliki in v njih ne more hoditi. Samo z besedami ga ni mogoče prepričati, sam mora znova in znova izku-šati. V situacijah, ki za otroka niso nevarne, morajo biti starši dovolj tolerantni in malčkove poskuse dovoliti. Nepopustljiv "ne" pa mora veljati v vseh otroku nevarnih situacijah, kot je npr. hoja po prometni ulici. Starševski "ne" naj ne bo preveč pogost, sicer bo postal neučinkovit in otrok ga bo preslišal.
Čeprav je prizor z vpijočim, v obraz rdečim in s solzami kot iz zali-valke oblitim otrokom pri blagajni v trgovini zelo neprijeten, naj ostanejo starši dosledni (tudi ob prisotnosti drugih ljudi) in naj dajo otroku vedeti, na kakšen način lahko uveljavi svo-
je želje in kako ne gre. Čeprav jim to dela težave, naj starši ignorirajo grde poglede drugih ljudi in naj se osredotočijo na to, kar je najbolj pomembno za otroka. Energijo naj posvetijo težnji, da bi se situacija ne zaostrila.
Mnogim predvidljivim situacijam v fazi trme se starši lahko izognejo: v nakupe naj gredo brez otroka, ko je zakonski drug ali partner doma, vstanejo naj zjutraj četrt ure prej, če se otrok obotavlja iz postelje itd. Z otroku dosegljivih površin naj odstranijo vse tisto, kar je zanj nevarno ali ne želijo, da mu pride v roke. Zavedajo naj se, da so nekoliko manj potrpežljivi, ko imajo sami za seboj slab dan in napete živce in naj to upoštevajo to pri svojih reakcijah, da ne bodo eksplodirali ob otrokovem napadu trme. Če se nimajo pod nadzorom je bolje, da se umaknejo od trmoglav-ca(ke), globoko vdihnejo, popijejo kozarec vode in se umirijo, preden skušajo ponovno pomiriti otroka. Na splošno velja za vse starše, ne le za tiste, ki imajo otroke v fazi trme, naj ne pozabijo na minute zase, ko lahko o vsem dobro premislijo, se za nekaj časa sprostijo in se posvetijo svojim osebnim konjičkom. Tako bo živčna napetost popustila in starši bodo bolj pripravljeni na umirjeno srečanje s svojim (začasno) trmastim malčkom.
Obdobje prve trme se pojavi okrog drugega leta starosti in traja lahko do 4. ali 5. leta. Otrok v tej fazi zelo močno kaže svoja čustva, ker še ne zna zakriti, kar doživlja. To je čas, ko je njegova domišljija zelo bujna in je zelo egocentričen. Ves svet se vrti okoli njega, stalno hoče biti v središču pozornosti. Hoče, da so vse njegove želje takoj izpolnjene. Njegova trmoglavost je velikokrat podzavestna, saj nastane, ker sam ni kos nekaterim zahtevam in nalogam. Potrebuje podporo in pomoč, spodbudo in možnost učenja novih sposobnosti. Zato za trmoglavost ni na mestu kazen. Do živih bitij, ki so slabotnejša, je krut in brezčuten. Namesto da bo gradil, rad stvari uničuje. Paca s hrano, kakor da bi užival v umazanosti. Svoje lastne volje se vse bolj zaveda, ni pa še sposoben uskladiti njenega uveljavljanja z razumom. Pomemben smisel za življenje in delovanje mu je ugodje. Nima občutka za čas, zato živi za trenutek in je nepotrpežljiv.
Nesmiselno in vzgojno napačno je otroka v tej fazi kaznovati, nasilno zatirati njegove izbruhe trme, mu vzbujati občutke krivde ali ga sramotiti, nastopati nasproti otroku z lastnim trmoglavljenjem, zahtevati nasilno od njega, da nekaj stori ali prezgodnjo čistočo, ga pretirano omejevati s prepovedmi, imeti velika in neustrezna pričakovanja ali mu ne izražati dovolj topline, sprejetosti in ljubezni.
Za tako obdobje so predvideni vzgojni programi, imenovani v angleščini Triple P (Positive Parenting Programme) in predvidevajo Program pozitivnega starševstva. Otrokovo naravo je treba, zlasti v fazi trme, primerno socializacijsko preoblikovati, učiti ga je treba potrpežljivosti in pozitivnega vedenja. Trma je v prvi fazi otrokove razvijajoče se osebnosti povsem naravna reakcija na zahteve odraslih: otrok želi vplivati na dogajanje okoli sebe, biti v svetu aktiven. Od otrokovega temperamenta in okolja, v katerem živi, je odvisno, ali bo ta faza konstruktivna ali pa bo zaradi nasilnega zatiranja njegove trme pomenila beg pred težavami in izraz malo-dušja, kar bo načelo odnos med starši in otrokom. (jec)
10
Sobota, 18. maja 2013
KULTURA
/
GLEDALIŠČE KOPER - Sinoči svečana podelitev
Primorske gledališke nagrade tantadruj
Dobitniki igralca Lara Jankovič in Peter Harl ter kritičarka Zdenka Lovec
Po zadnji gledališki premieri v sezoni, Goldonijevem Slugi dveh gospodov v režiji Kokana Mladenovica, so v Gledališču Koper sinoči že tretjič podelili primorsko gledališko nagrado tantadruj, ki so jo pred tremi leti ustanovila Gledališče Koper, SNG Nova Gorica in SSG Trst z namenom, da poudarijo medsebojno sodelovanje, oblikujejo skupni kulturni prostor ter se zavežejo k solidarnosti in zavezništvu.
Na slovesnosti, slavnostni govornik je bil v.d. generalnega direktorja z direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo dr. Gašper Troha, je Primorska že tretjič počastila svoje gledališke junake, katerih delo je pospešilo in zaznamovalo umetniško rast in razvoj gledališke umetnosti. O treh strokovnih nagradah tantadruj sta odločali dve neodvisni tričlanski žiriji.
Žirija, ki so jo sestavljali dramaturginja SNG Drama Ljubljana Mojca Kranjc, režiser in pisatelj Marko Sosič ter publicist in gledališki kritik Matej Bogataj, je ocenjevala dosežke v premiernih uprizoritvah sezone in se soglasno odločila, da letošnji nagradi - nagrajencema ju je podelil Matej Bogataj - prejmeta igralka Lara Jankovič in igralec Peter Harl.
Jankovičeva je tantadruja za igralske stvaritve prejela za vlogo Diane v Filumeni Marturano Eduarda De Filippa v režiji Katje Pegan in izvedbi Gledališča Koper in SNG Nova Gorica, za vlogo Eve v Parolah, parolah Alda Nicolaja v režiji Jake Ivanca in izvedbi Gledališča Koper in za vlogo Carmele v Ay, Carmela! Joseja Sanchisa Sinisterre v režiji Marka Manojlovica in izvedbi Gledališča Koper in Pozorišta Atelje 212 iz Beograda. Žirija je v utemeljitvi zapisala: »V obeh mediteransko obarvanih uprizoritvah se Jankovi-čeva naslanja na bogato tradicijo filmskih podob iz časov med vojnama in s suverenostjo poznavalke podpira historični kod obeh uprizoritev. Pri tem kaže nedvomen komičen talent, igralsko zrelost in širok spekter odrskih veščin, od petja do plesa. Tudi v Carmeli, čeprav tam črpa iz čisto drugega gradiva. Umirjena, natančno dozirana vloga, v kateri opozarja na vse šibkejšo pojavnost dramske osebe, na prehajanje med svetom in zagrobjem, to pa s čudno odpuščajočo milino, spravlji-vostjo in igralsko pridušenostjo.«
Peter Harl je Tantadruja za igralsko stvaritev prejel za vlogo Nandeta v Rokov-njačih Mihe Nemca, Nejca Valentija in Nieta v izvedbi SNG Nova Gorica in Prešernovega gledališča Kranj. »Harl svojo vlogo Nan-deta zastavi na izrazito sodoben način, ki gladko prehaja skozi različne igralske registre, pri tem pa ves čas vzpostavlja rahlo ustvarjalno distanco. Ta omogoča natančno odmerjeno stilizacijo, izrazit je njegov pevski prispevek in v izrazilih navezava na bogate reference iz popularne kulture. S svojim načinom igre je tudi ključ in uglaševalec celotne igralske ekipe, najmočnejši pa takrat, kadar je ponotra-njeno in odmerjeno razpet med osebnim maščevanjem in socialnim uporom, med upom in obupom, med manipulacijo z raz-
bojniškim tropom in Nandetovo osebno ne-močjo.«
Žirija za nagrado tantadruj za življenjsko delo, ki so jo sestavljali igralca Boris Ca-vazza in igralka Minu Kjuder ter režiser Andrej Jelačin, je nagrado soglasno podelila nekdanji novinarki in gledališki kritičarki Zdenki Lovec, svojo utemeljitev pa zaključila z besedami: »Ker je Zdenka Lovec s svojim no-
TOMIZZEV DUH
Boljše
Milan Rakovac
Za Forum Tomizza se pripravljamo v posebnem vznemirjenju, Hrvaška gre končno v EU. Tudi z nekaj melanholije: uresničujejo se sanje Fulvia Tomizze: Istra brez meja, ki je Fulvio ni dočakal...Na Hrvaškem se Evrope veselimo, prijatelji Slovenci pa se nam grenko smehljajo - boste že videli kam ste prišli! Kako to? Za nas je pomembno, da smo „odšli" z Balkana. In kam „gremo"? V boljši družbeno-ekonom-ski svet od tega v katerem smo, upamo. Tema 14. Foruma Tomizza parafrazira naslov znanega Fulviovega romana:
»Boljše življenje? Figurativno: Ful-vio Tomizza nas v posmrtnih protokolarnih zapisih istrskih duhovnikov tolaži: passo' a la miglior vita, prešel je v boljše življenje. Se od letos Istra z vstopom Hrvaške v EU morda približuje boljšemu zemeljskemu življenju? Kaj nam prinašajo, ali kaj so nam že prinesli evropski integracijski procesi? Kakšna kulturna, gospodarska in družbena prihodnost čaka Obljubljeno deželo - Evropo? Kakorkoli, danes se državljani zavedajo, da si zaslužijo boljše življenje. Bolj kot včeraj so ga pripravljeni tudi uresničiti.«
Boljše življenje v EU kot pa izven nje? Zagotovo. Najnovejše klofute fa-moznih ameriških agencij, ki Hrvaško ob Sloveniji in Keniji postavlja med prvake korupcije, bi nas res moralo biti sram. Pa nas ni. Jadikovanje proti EU poglejmo malce kritično: res še naprej tonemo v krizo samo zaradi EU? Ali morda zaradi naše notranje inertnosti? Je EU zakoličila naš liberalno-domo-ljubno-klerikalno-demokratični ustroj? Nam je EU izvolila Janeza in Iva ali smo si ju sami? EU je v globoki krizi, to najbolje ilustrira bridka sinteza Ervina Hladnika Milharčiča v Dnevniku:
»Čas med 27. aprilom in 9. majem je kot polica s kosmiči v supermarke-
Letošnji dobitniki nagrade tantadruj (z leve): igralec Peter Harl, novinarka in kritičarka Zdenka Lovec (za
življenjsko delo) in igralka Lara Jankovič
kroma
vinarskim delom, ki je zaobjelo najrazličnejša področja umetnosti, a se zagotovo najvid-neje izrazilo na področju gledališča in gledališke kritike, močno zaznamovala gledališko ustvarjalnost na Obali in na Goriškem, smo člani komisije za primorsko gledališko nagrado tantadruj za življenjsko delo soglasno sklenili, da nagrado za leto 2013 prejme prav Zdenka Lovec.«
POTOPIS MLADIH TRŽAČANOV
Polska ...rivemo! Kolo, svoboda, zabava in
•••
Evropa dandanes postaja v vsakem smislu vedno bolj ena sama prostrana planota tako v glavah ljudi kot v konkretnih dejanjih. Od Krakowa, enega najbolj očarljivih poljskih mest pa nas kljub vsemu le ločuje nezanemarljivo število kilometrov. Kaj šele, če pot do njega prevozimo ne na štirih temveč na dveh kolesih. Polska ...rivemo! (Poljska ...prihajamo!) pa ni le knjiga o razigranem potovanju sedmih prijateljev s kolesi, temveč tudi pripoved, ki nas približuje tržaški kulturi in pogledu Tržačana oz. »Trieština« na svet. Njegova avtorja Diego Manna in Michele Zazzara sta tako skovala izraz Rumizada v poklon tržaškemu novinarju Paolu Rumizu, ki je bil v navdih njihovi pustolovščini.
Tovrstno razpoloženje je bilo čutiti tudi prejšnjo nedeljo v krožku Arci Of-ficina na sami predstavitvi knjige. Izdala jo je zadruga Nativi na podlagi dnev-
tu. Evropejec, ki ima veselje nad politiko in zgodovino, lahko praznuje vse svoje svetovne nazore hkrati. Devetega maja je dan Evropske unije. Dan miru in enotnosti v čast francoskega pre-mierja Roberta Schumana, ki je bil nemškega, francoskega in luksembur-škega rodu. On si je izmislil Evropsko unijo kot gospodarsko soodvisnost Nemčije in Francije. O zavezništvu med Francozi in Nemci je govoril že leta 1942, ko je kot pripadnik francoskih partizanov v času triumfa Hitlerja napovedoval nemški poraz. Poleg EU si je izmislil tudi Svet Evrope in Nato. Schuman je bil eden, ki je vedel, kaj dela v življenju, in se ni dal motiti... Evropa v nastajanju je bila fantastičen kontinent. Od Konrada Adenauerja in Charlesa de Gaulla do Willyja Brandta in Sandra Pertinija so bili evropski državniki veliki politiki. Potem so nekako šli iz mode. Tik pred praznikom je umrl še Giu-lio Andreotti in končal eno obdobje zgodovine združevanja Evrope. Evropa ima morda še kje kakšnega državnika, politikov je veliko, ni pa videti nikogar, ki bi znal biti oboje«.
Se popolnoma strinjam in dodajam še nekaj imen: Tito, Palme, Gor-bačov. In Thatcherjeva, železna dama, ki je 100% uresničila Friedmana in „Chicago boys"; popolna deregulacija, popolna privatizacija, popolna de-socia-lizacija. In potem? Continua el mulo Ervin: »Nikjer nikogar, ki bi hkrati obvladal vse politične trike manipuliranja kapitala in mafije, prepričevanja, podkupovanja in obračanja besed. Hkrati pa bi znal državniško nastopiti s strategijami razvoja evropske ideje in vzbuditi vtis, da mu gre zaupati, ker se bo na koncu vse dobro izteklo za vse... « Točno, toda bistvo deregulacije tudi je v tem, da se centri moči utrdijo tam, kjer je moč. In prav zato centri moči (ban-
ke) ne potrebujejo več državnikov, temveč ubogljive uradnike. Zato delim Ervinovo nostalgijo, ko piše o močnih evropskih osebnostih, ki so gradile EU, in njegov melanholičen reportažni spomin:
»Avgusta leta 1990 je Lojze Peterle z zeleno alfo odpotoval na svoj prvi obisk v tujino kot predsednik na novo izvoljene slovenske vlade. Z avtomobilom je odšel v Rimini, kjer je bilo srečanje italijanske krščansko-demokrat-ske stranke. Ko je prišel pred vrata hotela, kjer se je zbiral cvetober italijanske konservativne politike in kulture, so se na nebu prikazali trije helikopterji. Dva sta lebdela v zraku, medtem ko je tretji pristal kar na cesti tik ob plaži... Iz helikopterja je izstopil predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti, ki je to mesto zasedal že šestič zapored. Ko je izstopil, so se vsi pogledi obrnili k njemu, tudi najbolj samovšečni politiki pa so zgrbili hrbtenice v pripravljenosti na priklon. Andreotti se je samo zadovoljno smehljal... To je bila morda zadnja generacija evropskih politikov, ki je lahko samozavestno trdila, da je s svojimi osebnimi vizijami in obsesijami oblikovala Združeno Evropo. Mit se je začel krhati, ko je politično govorico zamenjala ekonomska. Ko so državniki začeli govoriti kot računovodje, je politika začela zveneti kot orodje vulgarne buržoazije...«
I sad ča, ča da cemo i dalje trpiti i mučati i krepati? Co muoj, zadnjih mi-seci san nastupa mrež narodon (the people, demos, el pueblo, il popolo) na svoje oči vidija da se narod budi: u Bre-scii ilegalni delavci iz Ukrajine in Rusije, u Dolini Festa della Liberta', u Ljubljani Vstaja, u Zagrebu Subverzivni festival... Najvažnije je bilo viditi pamet-nu, moralnu, kurajnu mladost Europe - ona je jur počela delati novi svit!
nika, ki je izhajal jeseni leta 2012 na spletnem časopisu bora.la.
Med številnimi nezgodami, nesporazumi, uničenimi koleni, za las preprečenimi nesrečami in nepogrešljivimi skoki v vodo (beri »clanfe«) smeha res ne manjka. Prej nasprotno: ta je dobesedno nalezljiv. O uspešnosti tovrstnega recepta priča že samo dejstvo, da je Polska...ri-vemo! le zadnji sad plodnega sodelovanja dveh mladih iznajdljivih ustvarjalcev. Avtorja Diego Manna in Michele Zazzara (na sliki) sta širši javnosti v naših krajih namreč znana po knjižni seriji Monon Behavior in po publikaciji Zinque bici, do ve-ci e una galina con do teste, katere je zadnje delo v bistvu smiselno nadaljevanje.
Knjigo sestavljajo tri različne sekcije, ki se medsebojno neprestano prepletajo. Prva izmed teh opisuje potovanje skupine tržaških mladeničev v znamenju zabave, svobode, spoznavanja različnosti in tudi ironičnega rivalstva bivših dijakov dveh zgodovinskih tržaških licejev. Diego, Siani, Pasta in Cionn odločno branijo vrste znanstvenega liceja Oberdan, medtem ko so Michele, Massimo in Paolo predstavniki liceja Galilei. Ob koncu vsake izmed dvanajstih etap Ucio in Cia-no, predstavnika starih »Trieštinov«, na podlagi predhodno opisanih doživetij razvijeta lastna razmišljanja in se spominjata raznih anekdot. Dvojna pripovedna nit nas torej sooča z dvema različnima svetovoma in nam nudi ključ za spoznavanje razvoja tržaškega narečja. Torej na eni strani odkrivanje, ki ga nudijo nenehne dogodivščine potovanja, na drugi pa ponovno odkritje lastnih korenin in tradicije. Branje knjige je še dodatno tekoče, ker vključuje vrsto razgibanih stripov. Niti njihova protagonista galeb Robi in vrana Paco seveda nikakor nočeta, da bi bralke in bralci ostali resni.
»Zakaj pa naj bi bila knjiga v tržaškem dialektu zanimiva za slovensko publiko?,« bi se lahko vprašal marsikdo. Diego in Michele sta nama odgovorila, da sloni moč narečja prav v njegovi sposobnosti podiranja meja in zmožnosti nagovarjanja teritorija. »Z njegovo pomočjo lahko odkrijemo, kako smo si v bistvu bližji in bolj podobni od tistega, kar si predstavljamo. V tem narečju se namreč prepletajo izrazi številnih jezikov, ki so zaznamovali Trst. Slovenec se bo lahko tako nasmehnil, ko bo prebral, kako Tržačan v vsakdanu uporablja besedo slovanskega izvora.« Raznolikost in stalno spreminjanje narečja predstavljata torej za avtorja enkraten ključ do integracije in sobivanja mnogoterosti prebivalcev teh krajev.
Zanimivih izhodišč je torej res veliko. Obenem pa predstavlja Polska ...ri-vemo! tudi enkratno priložnost za Slovence v Italiji, ki velikokrat same sebe in dogajanje znotraj naše manjšine jemljemo preveč resno. Moč ironije lahko preseže marsikatero pregrado. (vpa)
/
KULTURA
Sobota, 18. maja 2013
1 1
ssg - Igra Petra Handkeja v koprodukciji z ljubljansko Dramo
Še vedno vihar na tržaškem odru
Še vedno vihar bo po premieri in ponovitvah na odru ljubljanske Drame od srede, 22. maja, na ogled tudi v Slovenskem stalnem gledališču (pozor, vse ponovitve se bodo pričele ob 19.30). Handkejevo besedilo, ki je bilo deležno zelo laskavih ocen tako v nemško govorečem kot v slovenskem prostoru, je režiral hrvaški ustvarjalec Ivica Buljan, predstava pa je nastala v koprodukciji obeh gledališč.
Po oceni umetniške vodje SSG Diane Koloini, je predstava, tudi glede na to, kako se je odvila letošnja sezona, najpomembnejša repertoarna postavka tržaškega gledališča. »Neizmerno sem zadovoljna in hkrati hvaležna Ivici Buljanu in vodstvu ljubljanske Drame, da smo to zgodbo izpeljali skupaj. Predstavo so v Drami
napovedali že konec lanske sezone, ko pa je bilo odločeno, da bom šla v Trst, sem si zaželela, da bi tudi Trst imel uprizoritev tega Handkejeva tekst, ki je v prvi vrsti izjemna umetnina, a tudi zelo zgovoren za ta zamejski prostor.« Za sodelovanje je zato zaprosila prijatelja in večkratnega sodelavca Buljana. »Zelo sem vesela, da je sprejel, tudi zaradi tega, ker goji do Trsta in do tržaškega gledališča, kjer je delal pomemben projekt - uprizoritev Pasolinijeva Svinjaka, intenziven odnos, povezan tudi s tem, da je Buljan človek, ki pripada dvema kulturama in se giblje v povezovanju in dvojnosti.«
Tržaški SSG in ljubljanska Drama prvič sodelujeta, »kar ni majhen dosežek,« pravi Diana Koloini in izpostavlja še drug vidik: pri tej ko-
produkciji je morda najbolj pomembno to, da dva igralca SSG, Luka Cim-prič in Nikla Petruška Panizon, delata z igralci ljubljanske Drame, »saj se mi zdi, da pridobivanje izkušenj prinaša neko odprtost, neko drugačno soočanje z lastnim delom in kolegi, ki je v sedanjem času vitalno pomembno in izjemno dragoceno. Verjamem, da je to zanju posebna, zelo kreativna in napolnjujoča izkušnja, za katero mislim, da jo bosta vsaj do določene mere prenesla tudi v svoj matični ansambel.
Kljub temu, da je predstava .Še vedno vihar nastajala v Ljubljani in v koprodukciji, pa se dobro zavedamo, da mora SSG ostati hiša, v kateri ustvarjamo predstave, v kateri gledališče nastaja.«
Še vedno vihar je po njenem mnenj zelo lepo napisan in izjemno bogat tekst, »saj ti odpira mnoštvo najrazličnejših misli, refleksij, občutij, zelo dosti emocij. Po eni strani govori o slovenstvu v majhnem zamejskem prostoru, je paradigma manjšinske kulture oziroma življenja v njem ...manjšinskost pa je danes paradigma življenja v sodobnem svetu za kogarkoli kjerkoli živi: tudi če živiš kot Slovenec v središču Ljubljane si manjši-nec, pa čeprav v drugih smislih. Po drugi strani pa je to besedilo tudi soočanje človeka s samim sabo, z lastnim doživljanjem vpetosti v nek prostor, v neko družino, z razmerji med posamezniki in svetom, med osebno zgodbo in zgodovino, univerzalnimi temami in vprašanji, ki jih plete na izjemno subtilen in sugestiven način. Skratka, res veliko besedilo, v katerem vsak bralec, gledalec, igralec odkriva
ljubljana - Tržaški popoldnevi v Trubarjevi hiši kulture
Predstavitev zbirke Odhod goriškega pesnika Davida Bandlja
V sredo, 15. maja, je v okviru prireditve Tržaški popoldnevi v Trubarjevi hiši kulture potekal literarni pogovor ob izidu pesniške zbirke Odhod Davida Bandlja. Zadnja zbirka goriškega pesnika, esejista, literarnega zgodovinarja in glasbenika Davida Bandlja zajema pesmi, ki so nastale med leti 2007 in 2012, kot osrednji in vezni element pa v njej nastopa motiv odhoda. »Naslov je nastal zelo zgodaj in se kot delavni naslov obdržal vse do konca. V vsem tem času je »odhod« postal nekakšna konstanta, ki me spremlja, vse od rojstva otrok s katerim sem se nekako poslovil od svojega predhodnega načina življenja pa do smrti mame, ki me je doletela prav v tem času,« je o nastajanju pesniške zbirke med drugim povedal pesnik David Bandelj. Moderatorka prireditve Meta Kušar je ob predstavitvi posebej izpostavila dejstvo, da se pesniški govor Davida Bandlja močno razlikuje od jezika njegovih sodobnikov, da vodi na številna razpotja, kjer poezija ni zapisana le v ver-
David Bandelj (drugi z leve) na predstavitvi v ljubljanski Trubarjevi hiši
robert šabec
zih ampak tudi izza njih. Predstavitev zbirke Odhod je služila kot izhodišče za širši pogovor o vprašanjih poezije kot načinu komunikacije, problematiki (osebne) religioznosti znotraj poezije, mestu poezije v slovenskem prostoru ter o pereči problematiki (ne)branja poezije. Tokratne Tržaške popoldneve so popestrili avtor David Bandelj, moderatorka in pesnica Meta Kušar ter pesnik Brane Senegačnik.
V maju se Tržaški popoldnevi v Ljubljani zaključujejo z dvema dogodkoma 29. In 30. maja. Na prvem se bo, ob izidu knjige literarnih intervjujev Navdih in besede. Pisatelji in pisateljice s Tržaškega, predstavil časnikar Jože Horvat, na sklepnem pa bo potekal pogovor z literarno ustvarjalko in esejist-ko Vilmo Purič, ob izidu njenega zadnjega romana Brez zime. Dogodek poteka v organizaciji Založbe Mladika in Trubarjeve hiše kulture.
RoŠa
Zgoraj in levo spodaj: prva plana igralcev v drami Še vedno vihar
toni soprano
številne zgodbe, ki so njemu samemu ta hip najbolj pomembne. Besedilo, ki bo upam v Trstu naletelo na posebno zanimanje.«
Kot pravi dramaturginja Mojca Kranjc, je besedilo Petra Handkeja Še vedno vihar težko opredeliti, saj se izmika »žanrski opredelitvi kot roman, drama, poezija in nosi v sebi elemente vseh treh žanrov. Najbrž ni naključje, de je kot igra dobilo dve zelo pomembni nagradi na nemško govorečem področju, da je bilo leto po izidu že uprizorjeno v tako imenovani prvi ligi avstrijskih in nemških gledališč, in da je zdaj obravnavano tudi kot kratki roman. Zato nismo delali dramatizacijo nekega sprva epsko zamišljenega besedila, temveč smo ga morali okrajšati, saj bi integralno uprizorjeno trajalo 6 ur, kar je res malo preveč.«
Po njenem mnenju je posebej zanimivo tudi to, da gre za zgodbo o koroških Slovencih, ki ni zgolj avtobiografska in biografska, ampak je zanjo Handke črpal tudi iz zgodovinskih virov, pričevanj, spominov. »To ni njegova privatna zgodba, zgodba njegove družina, koroških Slovencev, neke manjšine znotraj večine, ampak zaobjema tudi delček osrednje polpretekle zgodovine, ker je vezana na 2. svetovno vojno, na Osvobodilno fronto slovenskega naroda, ki je bistveno pripomogla k temu, da so koroški partizani postali prava organizirana od-
porniška vojska, ki je bila nato dokaz, da se je Avstrija uprla okupatorju in se je zato po vojni lahko ustanovila kot samostojna država.«
Režiser Ivica Buljan je na ljubljanski tiskovni konferenci dejal, da ni pred nobeno dosedanjo premiero imel take treme: Handkejev tekst ga je globoko vznemiril, postavitev njegove drame Še vedno vihar pa povsem prevzela. Do Handkeja, ki v zrelih letih odkriva svoje slovenske korenine, pa čuti posebno bližino: tudi jaz ljubim to kulturo, v katero sem se vselil, pravi Buljan.
Na odru se zgodovina prepleta »s sentimentalnimi scenami kot v največjih ljubezenskih romanih«, sanje z resničnostjo ...To pa je predvsem zgodba o nekih protagonistih, zgodba z zanimivo narativno strukturo, ki bo, je prepričan Buljan, pritegnila gledalce. K temu naj bi pripomogla tudi posebna scena, ki jo podpisuje Aleksandar Denic: velik kozolec, v katerem se odvija velika družinska zgodba. Publika bo sedela na odru in z vseh štirih strani gledala protagoniste predstave, istočasno pa tudi ostale gledalce.
»Vem, da mediteranska publika, kar tržaška nedvomno je, težje sprejema daljše predstave, prepričan pa sem, da tistim, ki se bodo odločili za ogled predstave Še vedno vihar, ne bo žal.« Dvesto desetim minutam (z odmorom) navkljub. (pd)
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
Apsurdistan
Dubioza kolektiv
Balkan ska Koolarrow Records/Menart, 2013 Ocena: ★★★★★★★
Bosanska glasbena zasedba Dubioza kolektiv se vsaki dve leti predstavi z novo ploščo. Po albumu Wild Wild East iz leta 2011, prvim z ameriško neodvisno glasbeno založbo Koolarrow Records, je tokrat na vrsti nova plošča Apsurdistan. Bosanski kolektiv se je, po uspešni »angleški« plošči Wild Wild East spet odločil, da zapoje v maternem jeziku, ironičen pečat besedil pa je ostal isti.
Skupina Dubioza kolektiv je v zadnjih letih zaslovela ne le v državah bivše Jugoslavije, ampak kar na evropski ravni. K temu so prav gotovo pripomogli adrenalinski koncertni nastopi, na katerih so fantje zmožni postaviti na noge še najresnejšo publiko. O tem se boste lahko še sami prepričali 6. julija, ko bo bend gostoval na festivalu Guča na Krasu v Bri-ščikih.
Zasedba, ki jo sestavljata pevca Adis Zvekic in Almir Hasanbegovic, poleg niju pa še dj Brano Jakubovic, basist Vedran Mujagic, kitarist Armin Bušatrlic, bobnar Senad Šuta ter saksofonist Mario Ševarac, je torej pred mesecem dni izdala svoj šesti glasbeni izdelek Apsurdistan. Ploščo, ki je na voljo za brezplačni download na spletni strani benda www.dubioza.org, sestavlja deset komadov za malo manj kot štirideset minut »veseljaške« glasbe. Člani benda tudi tokrat ostro in kritično analizirajo družbeni in politični položaj Bosne, kot na primer že v prvi pesmi Tranzicija. Hip hop in pa predvsem dub ritmi so tokrat ostali nekoliko bolj v ozadju, sound plošče pa lahko definiramo kot neke vrste balkan ska. Zabavni Prvi maj sledi nato prvi single plošče Kažu, komad v katerem postavi bosanski bend pod vprašaj objektivnost medijev. Hip hop izjemi sta K.P. dom in Kupi, ostra kritika kapitalističnemu sistemu, medtem ko je skladba Krivo je more v SKA-P stilu. Zelo posrečen in smešen je še komad Brijuni in zaključna, poskočna priredba uspešnice benda KUD Idijoti Sjecam se. Dobrodošli torej v Apsurdistan, »državo, kjer vsaka stvar meji z absurdom!«
1 2 Sobota, 18. maja 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Konferenca Media&Change o tem, ali se časopisom in medijskim hišam izteka čas
S papirjem izgubljajo evre na spletu pa služijo cente
Ali je za digitalni preporod medijskih hiš že prepozno? Na podobna vprašanja so odgovarjali strokovnjaki, ki so nastopili na mednarodni konferenci Media&Change v hotelu Entourage. Srečanje je organiziralo podjetje za menedžment in svetovanje Giaco-melli Media (ustanovitelj je nekdanji predsednik uprave Dela Jurij Giaco-melli), med partnerji je bil tudi Slovenski izobraževalni konzorcij.
»Danes se še najdejo mediji, pri katerih se odgovorni sprašujejo, ali bi bilo primerno vstopiti v medmrežje. Prepozno je, čas se je iztekel,« je bil jasen avstrijski medijski guru Dietmar Schantin, ustanovitelj organizacije Institute for Media Strategies. Založniki, odgovorni uredniki in novinarji bi morali imeti stalno pred očmi dejstvo, da se svet zelo hitro spreminja. Zgovoren je primer velikana Kodak, ki je bil še leta 2005 prvi na svetu po prodaji digitalnih kamer, lani pa je šel v stečaj. Schantin je povedal, da morajo časopisi upoštevati pet dejstev: število bralcev tiskanih medijev bo še padalo; tiskanih oglasov bo vse manj; število uporabnikov digitalnih medijev se veča; spletni oglasi ne bodo nadomestili tiskanih oglasov; s plačljivimi spletnimi vsebinami ne bomo zapolnili vrzeli neprodanih tiskanih izvodov.
»Smo v slepi ulici? Ne. Za tiste, ki se hočejo naglo spremeniti, ni prepozno,« je dejal Schantin. Mediji, ki se hočejo v prihodnjih 5 do 10 letih obdržati na trgu, morajo staviti na blagovno znamko, marketing in čim bolj razvejano ponudbo. Blagovno znamko morajo uporabljati pri ponujanju najrazličnejših artiklov - od knjig do tehnologije in kakršnihkoli izdelkov. »V tem ni nič slabega, čeprav bo za koga bogokletno.« Potrošnike moramo doseči na več ravneh, razni časopisi že ponujajo istočasno revije, spletne aplikacije, spletne trgovine, dogodke, storitve ter časopisne, radijske, televizijske in spletne vsebine hkrati. »Še je prostor za kvalitetno novinarstvo, a ga moramo financirati s stranskimi dejavnostmi,« je prepričan Schantin.
Slobodan Sibinčič je tajnik združenja evropskih poslovnih časopisov European Business Press (med člani so
slovenske Finance in italijanski Milano Finanza). Ti časopisi imajo dokaj zvesto bralstvo, upad oglaševanja pa je dramatičen. »Tiskani mediji izgubljajo evre, na spletu pa služijo cente, saj je oglaševanje poceni in nezadostno.« Poslovne modele za uspešno digitalizacijo pa strokovnjaki nizajo in spreminjajo že vrsto let. Paradigme se spreminjajo, vseskozi jih je treba posodabljati in negotovost je na višku, kakovostno novinarstvo pa je medtem pod udarom t. i. »državljanskega novinarstva«, ko je vsakdo lahko fotoreporter, samo da je v pravem trenutku na pravem mestu. Sibinčič je naštel možne alternativne vire financiranja. V ZDA so razširjene donacije (filantro-pija) in nabirke: neka novinarka je potrebovala denar, da bi odpotovala v Tihi ocean in poročala o odpadkih v morju - prošnjo je vložila na spletno stran spot.us in v 6 tednih nabrala potrebno vsoto. Omenil je še zadružne oblike združevanja in prednostna posojila za specifične založniške načrte.
Raziskovalci Janja Božič Marolt, Michael Glanzing in Urban Kordeš so izvedli kognitivno študijo o bralcih, pri čemer so znanstveno ugotavljali, kdaj in koliko časa ljudje berejo. Spletni urednik dnevnika Il Piccolo Alberto Bollis je opisal svojo izkušnjo razvijanja spletne strani tržaškega dnevnika, med tehnološkimi izvedenci pa je bil ob To-masu Belli in Wolfgangu Zekertu na vrsti še Saverio Sbalcherio, ki je s podjetjem Sinedita med drugim soustvaril spletno stran Primorskega dnevnika. »S Sinedito smo prepričani, da morajo časopisi potencirati svojo blagovno znamko in se ponujati kot platforme kulturnih izmenjav. Medij mora spodbujati odnose v skupnosti, vzpostaviti odnos s posamezniki in jim ponujati novice, ki jih oni potrebujejo. Sem spadajo organizacija dogodkov, ankete, blogi. To je tehnologija interakcije, ki ima prednosti in nevarnosti. Dober proizvod pa terja medijske, novinarske, tehnološke, marketinške in dizajnerske sposobnosti,« je povedal Sbalcherio, ki je navedel tudi primer spletne strani www.pri-morski.eu, obmejne izkušnje, ki je nastala ob soočenju tehnologov in založnikov. (af)
Profesorji zaskrbljeni zaradi pomanjkanja socialnega čuta
Šestindvajset profesorjev goriškega liceja Scipio Slataper, ki je bil v prejšnjih dneh tarča vandalov, apelira na civilno družbo in na krajevne upravitelje, naj ne dopustijo, da bi nova krčenja oškodovala italijanski šolski sistem. Profesorji so po nedavnem vandalskem obisku izredno zaskrbljeni, saj so vandali razsajali po li-ceju Slataper že tretjič v treh letih. Po mnenju profesorjev se je treba resno zamisliti nad pomanjkanjem vrednot in socialnega čuta, ki očitno zaznamuje tudi goriško družbo. Profesorji upajo, da bodo krajevni upravitelji zavzeli čim bolj ostro stališče glede nedavnih dogodkov, hkrati pa zaupajo v delo preiskovalcev, ki iščejo storilce vandalskega pohoda. Vandali so v licej Slataper vlomili v noči z nedelje na ponedeljek; s silo so odprli stranska vrata, nato so razmetali šolsko pohištvo, izpraznili gasilna aparata in iz omar ukradli nekaj registrov. Junija leta 2011 so vandali polili z alkoholom knjige, ki so bile shranjene v omari, in zanetili ogenj. Ker je bila omara zaprta, se ogenj ni hitro razširil, kljub temu pa je bila škoda precejšnja.
Konferenca v hotelu Entourage
bumbaca
gorica - Razprava o manjšinskih medijih v organizaciji Slovika
Skrb za jezik in novi izzivi
Splet, multimedijske vsebine, »novi Slovenci«: bodo mediji kos tem izzivom ? - Primer dobre prakse s slovaškim lektorjem
Pred konferenco Media&Change je Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik) priredil v KB centru okroglo mizo o izobraževanju za manjšinske medije, ki se je v resnici razvila v širšo debato o stanju slovenskega medijskega prostora v Italiji. Razpravo so obogatile predstavnice medijskih in oglaševalskih agencij iz Slovenije ter gostji iz Vojvodine. Slo-vik namerava v prihodnje organizirati izobraževalne programe za medije raznih manjšin.
Odgovorni urednik Novega glasa Jurij Paljk je spomnil, da je slovenska manjšina del tega sveta, v katerem se tiskana podoba umika v neko nišo, v ospredju pa ostaja splet. Mladi še vedno berejo, vendar drugače: tudi novinarji navsezadnje zjutraj prižgejo računalnik in na spletu preletijo zadnje novice. Zato se moramo vprašati, koga nagovarjamo: »Trenutno se obračamo na starejše bralce, ki so razmeroma konservativni,« je dejal Paljk in ugotavljal, da se o prihodnosti manjšinskih medijev premalo debatira, posamezni mediji pa so odvisni od zgodovinskih okoliščin in ljudi, ki odločajo, kam bodo šla javna sredstva.
Za goriškega urednika Primorskega
Z leve Igor Devetak, Matejka Grgič in Jurij Paljk
bumbaca
dnevnika Igorja Devetaka so osnovne naloge manjšinskega dnevnika zrcaliti manjšino in okolje (torej tudi italijansko stvarnost), spodbujati povezovanje in seveda ohranjati živ jezik. Jezik pa je živ, samo če ga ljudje uporabljajo ob vsakem koraku. Slovenščina peša v šolah in tudi na Primorskem dnevniku, kjer že dolgo ni več lektorja (za razliko od Novega glasa, je pojasnil Paljk). Prav zaradi tega je nujno samoizobraževanje novinarjev. Splošnih izzivov je za dnevnik veliko, »dobro pa pa
gorica - Novinarki iz Novega Sada na obisku v redakciji Primorskega dnevnika
19 manjšinskih časopisov iz Vojvodine z združenimi močmi išče oglaševalce
19 manjšinskih časopisov iz Vojvodine skupaj trži svoj oglaševalski prostor in ta način išče nove oglaševalce. »Vsi sodelujoči časopisi se skupaj lahko pohvalimo s 50.000 prodanimi izvodi; ker sežemo s svojimi manjšinskimi tedniki in dnevniki tudi do najbolj zakotnih vasi, smo s koordiniranim nastopom nedvomno zanimivi tudi za velike oglaševalce, za mednarodne blagovne znamke in tuje družbe,« pojasnjuje Nataša Heror, lastnica medijske agencije He-ror Media Point, ki skrbi tudi za pripravo marketin-ških kampanj za manjšinske časopise in za izboljšanje njihove vidljivosti. Herorjeva je prepričana, da lahko odigrajo manjšinski časopisi v Vojvodini še večjo vlogo, pri čemer morajo biti nujno prisotni tudi na spletu, spletne vsebine pa morajo biti dosegljive tudi preko specifičnih verzij za pametne telefone. He-rorjeva se je včeraj v Gorici udeležila posvetov v or-
ganizaciji Slovika in podjetja Giacomelli media, še pred tem pa je obiskala goriško redakcijo Primorskega dnevnika skupaj z Vladimiro Dorčovo Valtnerovo, novinarko vojvodinskega tednika v slovaškem jeziku Hlas l'udu. »V Vojvodini je priznanih šest manjšinskih jezikov, slovaščina je ena izmed teh. Slovakov je skupno 52.000; v Vojvodini imamo svoje šole, društva, organizacije,« našteva in pojasnjuje, da je bil tednik Hlas l'udu ustanovljen leta 1944; na njem je zaposlenih 17 novinarjev, v skoraj vsaki od 30 slovaških vasi pa ima svoje dopisnike. V zadnjih časih se trudijo, da bi čim bolje razvili spletno stran tednika www.hl.rs, vendar jim pri tem težave povzroča predvsem dejstvo, da nimajo spletne redakcije, ki bi v realnem času objavljala novice na spletu. Zato morajo za splet skrbeti novinarji, ki imajo že itak samo s pisanjem člankov in urejanjem strani veliko dela.
Novinarki iz Vojvodine v uredništvu Primorskega dnevnika
bi bilo, da bi se navezali na najbolj vitalne dele naše skupnosti, v prvi vrsti na šole, ki slonijo v veliki meri na mešanih in italijanskih družinah,« je razmišljal Devetak.
O izobraževanju je govoril urednik na programskem oddelku RAI Jan Leopoli, ki je pred leti obiskoval kakovostne tečaje izobraževalnega centra RTV Slovenija. »Na televiziji in radiu moraš govoriti pravilno in zanimivo, drugače bo poslušalec preklopil na drug kanal.« Navadno smo bili samouki, pred kamero pa ne smejo stopiti najbolj neizkušeni in nepripravljeni. Če v medijih uporabimo napačen izraz, ga bodo bralci, poslušalci in gledalci usvojili, zato je izobraževanje prepotre-bno.
Novinarka Primorskega dnevnika Veronika Sossa je dejala, se novinarji lahko učijo sami, a to ni dovolj. Vprašala se je, zakaj ne upoštevamo dobrih praks iz drugih manjšin v Evropi, pa še nasvete in napotke medijskih ter spletnih izvedencev, ki jih predvsem v Italiji ni malo. Primer dobre prakse pa je pri priči prinesla Vladimira Dorčova Valtnerva, novinarka slovaškega tednika iz Novega Sada Hlas l'udu: »Vemo, kako težko je biti manjšinski novinar, v Vojvodini so problemi podobni. Naš časnik pa prireja recimo za vse novinarje mesečna predavanja lektorja, ki prihaja iz Slovaške.«
Športni in spletni urednik PD Aleksander Koren je opozoril, da manjšina zanemarja dobre rezultate spletne strani Primorskega dnevnika, o vprašanju spleta in digitalizacije pa naša skupnost ne debatira in nima strategije, kar jo šibi. Po njegovem bi morali razmišljati o močnejši multimedijski založniški hiši, ki bi bila kos sodobnim izzivom. (af)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 18. maja 2013
13
gorica - V stanovanju v Ulici Marconi zasegli zračno puško, svinčene šibre in mali nasad marihuane
Streljal z okna in zadel pešca
Po goriškem mestnem središču se je sprehajal v torek zvečer. Iz Ulice Crispi se je napotil v Ulico Mo-nache, kjer ga je naenkrat močno zabolelo uho. Z roko si ga je potipal in ugotovil, da se mu je v uhelj zarila mala svinčena šibra. Moški se je takoj zatem odpravil na urgenco goriške bolnišnice, kjer so mu zdravniki zagotovili potrebno oskrbo, hkrati pa so o dogodku obvestili sile javnega reda. Moški je v sredo dopoldne vložil prijavo, takoj zatem so se policisti letečega oddelka odpravili v stanovanje v Ulici Marconi. V njem so našli zračno puško, skrito pod posteljo in škatlo s svinčenimi šibrami, ki so bile enake tisti, s katero so zadeli uhelj moškega v Ulici Crispi. V stanovanju so policisti našli še pravi mali nasad marihune s svetili in vso potrebno opremo za gojenje sadik indijske konoplje. Policisti so ugotovili, da se je v stanovanju srečevala skupina ljudi, ki so se zabavali, tako da so z okna streljali z zračno puško v najrazličnejše smeri. Puško, šibre in marihuano so policisti zasegli, sodišču pa so zaradi poškodovanja moškega prijavili 21-letnega tujca A.E.A., ki živi zunaj mesta in 19-letnega Gori-čana, ki je odgovoren za gojenje marihuane.
V stanovanju v Ulici Marconi so gojili indijsko konopljo (levo); zasežena zračna puška (desno)
foto kvestura
mediateka - Predstavili nov roman Hansa Kitzmüllerja
tržič - Med poostrenim nadzorom
Norina zgodba Trinajst glob
Mestni redarji so jih naložili med tednom prometne varnosti
zaživela v romanu
Hans Kitzmüller in roman L'altra regola del gioco
bumbaca
So zgodbe, ki zaslužijo roman ali film. Ena takih je gotovo zgodba o Nori Gregor, plahi, a odločni deklici, ki se je rodila v Gorici leta 1901 in želela postati gledališka igralka. Sanje o bleščeči gledališki in filmski karieri je uresničila na Dunaju, v Parizu in Hollywoodu. A tudi uresničene sanje se lahko, skoraj mimogrede, spremenijo v nočno moro. Gledališke odre, večerne obleke, bleščice in šampanjec zamenja bedno življenje daleč od ljubljenih krajev. Ime, ki je nekoč kraljevalo na naslovnicah revij, na gledaliških in filmskih plakatih, potone v pozabo. Nora Gregor umre, izgine pa tudi iz kolektivnega spomina Gorice, Dunaja, Hollywooda. Iz pozabe jo, petdeset let po njeni smrti, začne počasi, a vztrajno porivati na površje raziskovanje skupine filmskih zanesenjakov iz Gorice. Nora Gregor se tako začne počasi vračati v rodno mesto.
Norina zgodba je v četrtek zvečer odmevala v goriški Me-diateki, na odlično obiskanem dogodku, ki ga je Kinoatelje priredil v sodelovanju s številnimi partnerji. Pripovedovale so jo črno-bele fotografije in posneti glasovi gledaliških igralk (med njimi tudi Tržačanke Lučke Počkaj), ki so v italijanščini, nemščini in slovenščini spregovorile o vzponu in padcu tistega plahega goriškega dekleta. In pripovedoval jo je Hans Kitzmüller, germanist in pisatelj iz Bračana, ki je Nori Gregor posve-
til svoj najnovejši roman L'altra regola del gioco. Knjiga je, s podporo goriškega Kinoateljeja, izšla pri založbi Zandonai iz Rovereta.
Pogovor z avtorjem je v italijanščini vodil Igor Devetak, medtem ko je predsednik Kinoateljeja Aleš Doktorič poskrbel za sintetično slovensko tolmačenje. Novinar Primorskega dnevnika je eden tistih zanesenjakov, ki so pred skoraj petnajstimi leti začeli razkrivati Norino zgodbo in jo leta 2005 tudi zbral v prvi in doslej edini monografiji o Nori Gregor (L'im-prefezione della bellezza). Devetak pravi, da je Kitzmüllerjev roman dal Nori Gregor besedo, saj se je avtor odločil, da bo rekonstruiral igralkin dnevnik. Kitzmüller je na podlagi De-vetakove knjige, v kateri je zbrana »uradna« in dokumentirana resnica o Nori Gregor, napisal zgodbo, ki jo pripoveduje Nora sama. V njem je veliko avtentične Nore, pravi Kitzmüller, želel pa sem tudi vstopiti v njene misli, razumeti, kako je sprejemala vzpone in padce svojega razburkanega življenja: književnost nam omogoča, da si nekatere stvari zamislimo, da se z domišljijo naselimo v življenje drugih.
Norino življenje se bralcu Kitzmüllerjevega romana razkriva postopoma, skandirajo pa ga veliki dogodki avstrijske in filmske zgodovine. Na primer prva svetovna vojna, zaradi katere se družina Gregor izseli v Gradec, Nora pa nato na Dunaj, kjer v naslednjih letih postane priljubljena prva dama slovitega Burgtheatra. Od tu jo pot vodi v Hollywood, kjer preživi dve leti, nostalgija po ljubljenem Dunaju je prevelika. Zlato dobo njenega gledališkega in filmskega ustvarjanja prekine tako imenovani Anschluss: njen mož, princ Ernst Rüdiger Starhemberg, sicer avstrijski fašist, se upira priključitvi Hitlerjevi Nemčiji in mora zato v izgnanstvo. Blišč Norine zgodbe izgubi sijaj, tudi ona se čez noč spremeni v izdajalko. Zakonca se naselita v Parizu, mož se priključi francoskemu letalstvu, Nora pa tu sreča prav posebnega oboževalca - vanjo se zagleda Jean Renoir in ji ponudi nosilno vlogo v filmu Pravilo igre, filmu, ki ga še danes uvrščajo med najboljše vseh časov. A družina, v kateri je tudi sin Heinrich, se mora preseliti v Južno Ameriko, najprej v Argentino, nato v Čile. Pravljica se spreminja v tragedijo, princ in očarljiva igralka ostaneta brez vsega, le bede ne zmanjka.
Kitzmüller se je dvakrat odpravil čez ložo, v kraje, kjer je Nora živela, in srečal ljudi, ki so jo v otroških letih spoznali: vsak tudi najmanjši detajl lahko koristi rekonstruiranju njene zgodbe, pravi pisatelj. Zgodbe, ki se je tragično prekinila leta 1949, ko je postalo Nori dokončno jasno, da na Dunaju ni zaželena. Kljub temu pa to ni žalostna knjiga, v njej je veliko upanja in lepote, zagotavlja Devetak.
So zgodbe, ki zaslužijo roman ali film. Norina je pravkar doživela romaneskno predelavo, režiserka Neda Rusjan Bric snuje njeno odrsko postavitev, v goriških Pokrajinskih muzejih naj bi Nori uredili spominsko sobo. Tista plaha, a odločna deklica, ki je želela postati igralka, se dokončno vrača v rojstno Gorico, je prijeten večer zaokrožil Devetak. Številni prisotni so na njen povratek nazdravili z vini Konzorcija opuščenih vinogradov, ki ga vodi Marinko Pintar, in z okusno Norotorto, ki jo je pripravil Dragi Lazovski. Na film pa bo treba vseeno še malo počakati. (pd)
Tržiški mestni redarji so v prejšnjih dneh izvedli poostren nadzor prometa ob štirih prehodih za pešce v mestnem središču, ki je bil vključen v pobude ob tednu prometne varnosti. Skupno so naložili trinajst glob; dva avtomobila sta bila brez tehničnega pregleda, trije vozniki niso dali prednosti pešcem, trije so kršili navodila na cestnih znakih, en avtomobilist ni bil pripet, šofer tovornjaka je prevažal tovor železa izven prometnic, ki so za to predvidene, ne nazadnje pa so kaznovali še tri voznike, ki so se med vožnjo
pogovarjali preko mobilnega telefona brez slušalk.
Na tržiškem županstvu so izdali tudi zgibanko, na kateri so navodila za kolesarje, ki se pogosto ne zmenijo za prometne predpise. Zgibanke so razdelili tudi med priseljenci, ki se odpravljajo na delo v tržiško ladjedelnico Fincantieri s kolesom. Mestni redarji so že izpeljali niz tečajev prometne vzgoje tudi po šolah, saj si na občini prizadevajo, da bi mlade čim bolje poučili, kako naj se varno peljejo s kolesom po mestu.
gorica - Pred županstvom
Azilanti zahtevali samostojnost Kašmirja
Približno trideset azilantov, ki so nastanjeni v centru CARA v Gradišču, je včeraj dopoldne manifestiralo pred goriškim županstvom in zahtevalo samostojnost Kašmirja. »Pakistanske oblasti so v prejšnjih dneh ubile našega vodjo Arifa Šadi-da, sploh pa so Pakistanci v zadnjih letih umorili na tisoče naših ljudi. Poleg tega širija iz Pakistana "jihad" v Indijo, kar povzroča še dodatno napetost,« je v dobri angleščini povedal eden izmed protestnikov in pojasnil, da so iz Kašmirja zbežali, saj bi jih drugače ubili, ker si prizadevajo za njegovo samostojnost. »Kašmir je dejansko razdeljen med Pakistanom in Indijo, na njegovem ozemlju prebiva okrog deset milijonov ljudi. Mi prihajamo iz njegovega pakistanskega dela, kjer nas Pakistanci od njihove zasedbe leta 1947 skušajo asi-
Azilanti pred županstvom foto d.r.
milirati. Kašmirski jezik je prepovedan, na ulici ga ne smemo govoriti. Podobno se dogaja v Indiji,« so povedali protestniki in poudarili, da si za Kašmir želijo miru in še predvsem samostojnosti, saj je bil do leta 1947 samostojna država.
1 4 Sobota, 18. maja 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - »Bike sharing«
Sistem izposoje koles vsaj polovično zaživel
gorica - V torek
Velikani Himalaje Vikija Grošlja
V zvezi z novogoriškim delom projekta Bike sharing, ki bi s pomočjo sistema za izposojo in vračanje koles povečal mobilnost med Gorico in Novo Gorico, se je končno nekaj premaknilo. Novogoriško postajališče od ponedeljka deluje, vendar samo v polovičnem smislu. Koristijo ga namreč lahko le uporabniki iz Gorice oz. tisti, ki imajo goriško kartico za te storitve, medtem ko ga novogoriški uporabniki še ne morejo koristiti. Po besedah načelnika občinskega oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo, Nika Jurce, naj bi tudi drugi del projekta zaživel v kratkem.
Da bo sistem Bike sharing med sosednjima mestoma zdaj zdaj zaživel, sicer pišemo že skoraj leto dni. Novogoriška občinska uprava se je za pristop k projektu odločila že aprila lani, v Gorici je nato zaživel mesec dni kasneje. Uporabniki so zadevo dobro sprejeli. Ko pa bi bil čas, da se v goriško mrežo - v Gorici je na voljo pet izposojevalnih postaj - vključi zaenkrat le eno novogoriško postajališče pred Eda centrom, pa zadeva ni in ni stekla. Za zamik naj bi bilo krivo dolgotrajno usklajevanje programskega dela postaje, tega je bilo treba prirediti za slovensko stran, uskladiti, katere stvari v sistemu so skupne in katere ločene, skratka, najti pravo rešitev, ki bi preprečila nezaželeno mešanje podatkov. Potem je nastopila zima, povrh vsega pa so vandali še odnesli pokrov no-vogoriškega stebrička, ki vsebuje ustrezen software za izposojo, kar je povzročilo za-makanje v notranjost... Skratka, zapletov ni manjkalo.
Kakorkoli že, to, da sistem vsaj polovično deluje, je glede na vse dosedanje dogajanje velik korak naprej. Goriški uporabniki se lahko torej v Novo Gorico pripeljejo s kolesom, izposojenim v Gorici, ga vrnejo v Novi Gorici in si ga tam nato zopet izposodijo, saj goriška kartica za iz-
Izposojevalnica koles pred Eda centrom
posojo in vračilo v Novi Gorici deluje.
Kdaj bo torej sistem na voljo tudi za novogoriške uporabnike? »Upajmo, da res zelo kmalu,« odgovarja Jurca. »Manjka še nekaj prevodov iz italijanščine v slovenščino in še nekaj fines v zvezi s softwarom. Čim to uredimo, bo zadeva lahko hitro stekla,« dodaja načelnik.
Tri kolesa torej skoraj že ves teden čakajo na uporabnike tudi pred novogo-riškim Eda centrom. Koliko ljudi je doslej že uporabilo novogoriško postajališče, nam ni uspelo izvedeti, saj podatka niso imeli ne na občini ne na Mestnih storitvah. Res pa je, da vreme v tem tednu ni bilo ravno naklonjeno kolesarjenju. »Vprašanje pa je tudi, koliko so ljudje v Gorici
foto km.
seznanjeni s tem, da je ta del sistema v Novi Gorici že funkciji,« pristavlja načelnik Jurca. Na novogoriškem Turistično informacijskem centru (TIC), ki ima prostore v Eda centru in se torej nahaja tik ob no-vogoriškem postajališču, pa so včeraj povedali, da se je doslej pri njih oglasilo že veliko ljudi, ki so spraševali, ali si kolesa lahko sposodijo, nekateri se celo trudijo okrog stebrička, da bi ugotovili, kako stvar deluje oziroma skušajo kolesa sneti iz zagozd. O tem, da sistem za goriške uporabnike deluje že od ponedeljka, pa na TlC-u niso bili obveščeni, čeprav bi bilo pričakovati, da kot prvi »sosedje« in tudi ponudniki informacij o turizmu, o tem izvedo med prvimi. (km)
Knjiga o špargljih
V	knjigarni LEG (Libreria Editrice Goriziana) na Korzu Verdi v Gorici bo danes ob 18. uri predstavitev knjige »Asparagi tra cucina e cultura« Roberta Zottarja, ki jo je izdalo Furlansko Filološko društvo. Z avtorjem se bo pogovarjal enolog in izvedenec v kulinariki Bepi Puccia-relli.
Festival vrtnic
V	sklopu 8. festivala vrtnic v Novi Gorici bo danes ob 18. uri na vrtu Frančiškanskega samostana na Kostanjevici potekal Večer med bur-bonkami, ki ga bo vodila Katja Ko-gej. Jutri ob 10. uri pa bo organiziran voden ogled mestnih nasadov vrtnic. Zbirališče je pod arkadami občinske stavbe. Ogled bo vodil Edi Prošt. (km)
Spinning na Travniku
Športno društvo Gorizia Triathlon prireja danes na goriškem Travniku »Spinning Marathon«, na katerem se bodo zbrali ljubitelji spinninga iz Gorice in sosednjih krajev. Vsak udeleženec bo lahko nastavil obremenitve spinning-kolesa glede na svojo fizično pripravljenost, nato pa bodo vsi skupaj kolesarili pod vodstvom izkušenih vaditeljev. Prireditev se bo začela ob 15.30, predvidene so štiri 50-minutne vadbe. Več informacij je na voljo na spletni strani www.letsgospinnig, kjer so tudi vsa navodila za vpisnino.
Viki Grošelj
Velikani Himalaje. Tako se imenuje razstava, ki jo bodo odprli v torek, 21. maja, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž, kjer bo spregovoril tudi njen 61-letni avtor, Viki Grošelj, gorski reševalec in vodnik, po poklicu pa športni pedagog. Razstavo in srečanje z Gro-šljem prireja Kulturni center Lojze Bratuž v sodelovanju s SPDG, klubom CAI in trgovino K2 Sport. Odprtje razstave bo ob prisotnosti avtorja vodil Peter Podgornik.
Viki Grošelj pleza od leta 1967. Poleg številnih vzponov v domačih in tujih gorah je sodeloval na več kot tridesetih odpravah v tuja gorstva. »Od leta 1975 do 2011 sem se udeležil sedemnajstih odprav na osemtisočake in enajstkrat mi je bilo dano stopiti na njihove vrhove. Poti do njih in plezanja nanje so brez dvoma najpomembnejši del mojega gorniškega delovanja. Zato so velikani Himalaje »glavni junaki« skoraj vseh mojih knjig in filmov ter seveda tudi razstave« pravi Grošelj, ki je osvojil Makalu, Ma-naslu, Broad Peak, Gašerbrum, Lotse, Everest, Šiša Pangmo, Kangčendzengo, K2 in dvakrat Čo Oju. Na vse vrhove, razen na Makalu, Everest in Kangčendzengo je splezal brez uporabe dodatnega kisika. Čeprav so jedro njegovega alpinizma vzponi na osemtisočake, je Grošelj tudi prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov.
škocjan - Večer o bratih Rusjan
V bezjaškem narečju o pionirjih letalstva
100 ljudi, v glavnem upokojencev. Prijetno presenečena sta bila tudi nad podajanjem snovi prof. Sellerija, ki se je izkazal za izjemnega poznavalca in pripovedovalca življenjskih in letalskih prigod bratov Rusjan, pri čemer ni pozabil izpostaviti njun narodnostni izvor. Ne da bi gospa Grazia in Vili Prinčič količkaj vplivala na potek predavanja, se je prof. Selleri obregnil ob goriške oblastnike, ki so se do Slovencev, Edvarda in Jožeta Rusjana, še do prek kratkim obnašali zelo mačehovsko. Poudaril pa je vlogo Slovenije in še prej Jugoslavije, ki sta goriškima pionirjema letalstva namenila pozornost, ki sta si jo s svojimi iznajdbami tudi zaslužila. Zaustavil se je tudi na goriškem letališču in na težavah, ki jih preživlja. Tudi sam je izrazil prepričanje, da se bodo stvari spremenile v bolje z nameravano izgradnjo hale za proizvodnjo letal ajdovskega Pipistrela. V predavanje o Rusjanih je vrinil tudi drobce iz širšega zgodovinskega in tehniško-znan-stvenega konteksta o letalstvu. Kot profesor fizike je kar nekaj časa namenil prav zakonitostim, ki letalu omogočijo letenje. Nedvomno zanimivo je tudi dejstvo, da je predavanje potekalo v bezjaškem narečju. Ne dogaja se prav pogosto, da bi narečje uporabili tudi pri obravnavanju zahtevnejših tem. Škocjanski večer pa je dokazal, da je to mogoče in da je narečje primerno tudi za razlaganje »učenega« izrazoslovja fizike, matematike, zgodovine in arheologije. Svojo izbiro je Selleri utemeljil z razlago, da so se o jezikovni obliki podajanja snovi dogovorili že na začetku sezone prav z namenom, da bi narečje ne tonilo v pozabo. (vip)
Prof. Christian Selleri
Pred dnevi so v Škocjanu ob Soči priredili predavanje o zametkih letalstva, ki je bilo pretežno namenjeno bratoma Rusjan. Na zanimiv večer sta bila povabljena tudi Gra-zia Rusjan iz Gorice, nečakinja goriških snovalcev in graditeljev letal Jožeta in Edvarda Rusjana, ter Vili Prinčič, avtor številnih člankov in publikacij na to tematiko. Srečanje o zametkih letalstva je pripravil prof. Christian Selleri, ki na nižji srednji šoli v Škocjanu poučuje matematiko in fiziko. Gre za mlajšega profesorja, ki za domačine ob sredah zvečer vodi predavanja najrazličnejše narave, od tehničnih zvrsti pa do zgodovine in arheologije. Ustanovili so tudi kulturni krožek »Societa friulana di Archeologia. Večeri s poljudnoznanstveno tematiko potekajo v občinski knjižnici v Škocjanu in gosta iz Gorice sta bila prijetno presenečena nad obiskom, saj se je večera z bratoma Rusjan udeležilo skoraj
vrh - Koncert za mir na Vrhu
»Oblaki so rudeči«
V kleti kmetije Rubijski grad bosta v četrtek, 23. maja, zapela Vlado Kreslin in Gabriella Gabrielli
»Voliamo la pace« je glavni naslov koncerta, ki bo v četrtek, 23. maja ob 20.30 v kleti kmetije Rubijski grad na Gornjem Vrhu. Glasbena prireditev sodi v sklop pobud, ki jih je s projektom Kras 2014 razpisala goriška pokrajinska uprava v sodelovanju z občino Sovodnje, kulturnim društvom Danica z Vrha ter Kulturnim domom in zadrugo Maja iz Gorice. Naslov prireditve je bil povzet po napisu, ki ga je neznani italijanski vojak v pomanjkljivi italijanščini vgraviral na skalo na območju Brestovca na Vrhu. Napovedan koncert pa nosi tudi slovenski naslov »Oblaki so ru-deči«. Gre za naslov pesmi, ki je nastala v devetnajstem stoletju, ponazarja pa misel, ki se je oblikovala med ljudstvom. Ta izrek v slovenski zavesti predstavlja zlo slutnjo, da bo v kratkem izbruhnila vojna. Naši »no-noti« so vedno govorili, da se je nekaj dni pred izbruhom 1. svetovne vojne, večerno obzorje obarvalo v krvavo rdečo barvo. Nekateri trdijo, da se je to zgodilo tudi ob izbruhu druge svetovne vojne.
Kulturni večer na Vrhu bo posvečen prav spominu na gorje, ki je čakalo Goriško. Naše kraje so vojni dogodki zajeli šele maja 1915, leto prej pa je Avstroogrska izvršila splošno mobilizacijo in večina sposobnih moških je morala v boj za cesarja na srbsko ali rusko fronto. Mnogi ne niso nikoli vrnili, številni so se vrnili ranjeni in pohabljeni, vsi povratniki pa so nosili posledice vojnih grozot skozi vse življenje. Ob izbruhu vojne v Posočju leta 1915 je veči-
Leta 1917 je italijanski vojak ob vhodu v kaverno na Brestovcu vklesal svoje mnenje o vojni
foto v.s.
na civilnega prebivalstva morala zapustiti svoje domove in oditi za več let v prisiljeno begunstvo.
Koncert na Vrhu bodo obogatile tudi poezije in drugi zapisi iz vojnega časa in se bo spomnil prav na te nesrečneže, ki jih je vojna oropala vsega. Oropala jih je brezskrbne mladosti, opustošila je njihove domačije in celotno pokrajino in ne nazadnje jih je pahnila v boj proti prav tako nesrečnim sovražnikom. Vrhovski koncert
bosta oblikovali dve znani imeni iz glasbenega sveta. Pevka Gabriella Gabrielli je Goričanka in jo poznamo iz nastopov znane skupine Zuf de Žur. Kantavtorja Vlada Kreslina pa tudi ni potrebno posebno predstavljati, saj je v zamejstvu stalen gost. Koncert so včeraj predstavili na pokrajini, kjer so spregovorili podpredsednica pokrajine Mara Černic, ravnatelj Kulturnega doma ter predstavniki fundacije Pot miru in kulturnega društva iz Martinščine. (vip)
/
GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 18. maja 2013 1 5
Sprejem na pokrajini pred odhodom v Montecatini
V Montecatiniju je v polnem teku državno šolsko šahovsko prvenstvo; začelo se je v četrtek in se bo zaključilo jutri. Na njem tekmujeta tudi ekipi doberdobskih osnovnošolcev in nižje-
šolcev, ki jih je v torek sprejela pokrajinska odbornica Vesna Tomsič in jim zaželela, da bi v Montecatiniju dosegli čim več zmag. Ekipo osnovnošolcev sestavljajo Emil Antonutti, Jan Bensa, Jaro Brecelj, Tomaž Cotič, Saša Kobal in Michele Zago, ekipo nižješolcev pa Ivan Antonutti, Simon Cotič, Luka Gergolet, Martin Juren in Filip Juren. V Montecatiniju jih spremljajo učitelj Lady Gergolet in nekater starši.
Nastop zbora Costumi bisiachi pred županstvom na Reki
foto k.mucci
Na Reki podpisali dogovor o sodelovanju s Tržičem in Koprom
Tržiška občina je v soboto ob priliki skorajšnjega vstopa Hrvaške v Evropsko unijo in v okviru evropskega projekta SETA (South East Transport Axis), ki promovira železniške povezave v Evropi, organizirala za občane brezplačni prevoz do Reke preko Opčin, Divače in mejne schengenske postaje Sapjane na Hrvaškem. Potovanje je trajalo skoraj tri ure in trije izletniki so na slovensko-hrvaški meji morali izstopiti z vla-
ka, ker niso imeli veljavnega osebnega dokumenta. Z vlakom so se na Reko pripeljali pevski zbor liceja iz Tržiča ter zbora Verdi iz Ronk in Costumi bisiachi iz Turjaka, ki so zapeli pred občinsko palačo na Reki in v njej. Med hojo s postaje do županstva je potnike pospremila reška godba na pihala. Ker projekt predvideva povezovanje med severno jadranskimi pristanišči, je bila prisotna tudi delegacija iz Kopra. Na županstvu so nato sporazum o ustanovitvi evropske skupine za gospodarski razvoj podpisali reški župan Vojko Obersnel, koprski podžupan Alberto Scheriani in tržiški podžupan Omar Greco. Domov so se udeleženci dogodka pripeljali z avtobusom.
VIPAVSKA DOLINA
Odprte kleti
Ta konec tedna bo v spodnji Vipavski dolini Dan odprtih kleti. Pobudo za prireditev so pred osmimi leti dali vinarji iz Zalošč, združeni v zavod Komuni. Ideja je padla na plodna tla, obiskovalci so radi prihajali in v naslednjih letih so se jim pridružili še njihovi kolegi iz ostalih krajev v spodnji Vipavski dolini. Letos bo vrata odprlo osem kleti v Zaloščah, Dornberku in Lokah. Današnje dogajanje se bo odvijalo v kleti Vina Dornberk v Zaloš-čah, kjer bodo ves dan ustvarjali udeleženci likovne delavnice Zalošče 2013, ki se bo tudi letos uresničila s pomočjo galerije Černe iz Nove Gorice. Jutri pa se bodo obiskovalci lahko udeležili tradicionalnega pohoda med vinogradi. Start bo ob 10. uri v avtokampu Saksida, kjer bodo nazdravili in se nato podali na dobre tri urice dolg pohod med vinogradi, sadovnjaki in oljčniki, ki ga bodo zmogli tudi tisti z manj kon-dicije, zagotavljajo organizatorji. Prispevek za udeležbo na pohodu znaša pet evrov. Tako kot vsako leto je v ceno všteta tudi malica pod stoletnim hrastom. Pohod bo potekal le, če bo vreme naklonjeno, od kleti do kleti pa se lahko obiskovaci podajo v vsakem vremenu. Vrata kleti se bodo na ste-žaj odprla jutri ob 14. uri. Pot bo obiskovalce vodila od Zalošč, kjer bodo kleti odprli Rikotova kmetija, Vina Dornberg, Vina Saksida, kmetija Lisjak - Ivančevi, in vina Lisjak 1956, do Dornberka kjer bodo lahko obiskali kmetijo Tratnik ter v Potoku kmetijo Slavček. Letos prvič bodo klet odprli tudi pri Černetovih v Lokah. Z nakupom kozarca, za katerega bodo obiskovalci odšteli 10 evrov bodo lahko ves popoldan brezplačno uživali v po-kušanju vipavskih vin in domačih dobrot. (km)
VOLČJA DRAGA
Novosti v Paquitu
V zasebnem Casinoju Paquito, ki že skoraj dvajset let deluje v Volčji Dragi, so letos prenovili ribjo restavracijo, kjer ponujajo tudi domače mesnine, v teh dneh pa odpirajo tudi nov igralniški prostor. V Paquitu, ki združuje tudi restavracijo in hotel, radi pomagajo socialno ogroženim družinam: za Miklavža in decembrske praznike so lani z denarjem, igračami in sladkarijami osrečili mlado družino, ki se je znašla v hudi materialni stiski in pomagali družini pri plačilu šolnine za otroke, ob letošnjem osmem marcu pa denar, namenjen nakupu daril za gostje, doni-rali Skupini za samopomoč operirank raka dojke Nova Gorica. (km)
□ Čestitke
[12 Lekarne
Gledališče
U Kino
M Izleti
Draga ZORA! Danes praznuješ 21 let. Vse najboljše ti iz srca želiva mama in tata.
S Mali oglasi	S Poslovni oglasi
V NAJEM dajem povsem opremljeno stanovanje v Gorici, veliko 60 m2. Najemnina po zakonsko predvideni ceni. Tel. 348-5298655.
PROFESORICA NUDI privatne lekcije iz matematike in fizike za višje in druge šole.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
Razstave
Tel. 00386-31691734
V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled razstava slikarja Edoarda Pirusela z naslovom »Habi-tat med mikavnostjo in resničnostjo«; še danes, 18. maja.
~M Koncerti
»UN CASTELLO DI... MUSICAL & RISATE!«
v Kulturnem domu v Gorici: danes, 18. maja, ob 20.30 »Quando le donne erano di sinistra« Marina Zanettija; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212).
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 - 22.15 »Il grande Gatsby«.
Dvorana 2: 16.30 - 18.30 »Violetta«; 20.30 »Il grande Gatsby« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 »Viaggio sola«; 20.00 - 22.00 »Confessions« (prepovedan mladim pod 14 letom). DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.15 »Il grande Gatsby«.
Dvorana 2: 16.30 - 18.30 »Violetta«; 20.30 »La casa« (prepovedan mladim pod 14 letom); 22.10 »Effetti collaterali«. Dvorana 3: 18.10 - 21.30 »Il grande Gats-by« (digital 3D).
Dvorana 4: 17.15 - 19.50 »Iron Man 3«; 22.15 »L'uomo con i pugni di ferro«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »Miele«; 22.00 »Mi rifaccio vivo«.
SNOVANJA 2013: v petek, 24. maja, ob 20.30 v cerkvi Sv. Ignacija v Gorici koncert liturgične glasbe iz staroslovanske, glagolitske in pravoslavne tradicije z naslovom »Dediščina Sv. Cirila in Metoda ob 1150. obletnici njunega prihoda v srednjo Evropo«. Nastopajo mešani zbor in komorne skupine Arsatelier, sopran Alessandra Schettino, mezzosopran Margarita Swarczewskaja, organist Mirko Butkovič, dirigira Mirko Ferlan.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu, ki jo vodi Alessandro Svab, vabi v občinsko gledališče v Tržiču na Rossinijevo operno predstavo »Si-viljski Brivec« (»Il Barbiere di Siviglia«) danes, 18. maja, ob 20. uri. V jutranjih urah bodo predstave za otroke.
GLASBA Z VRTOV SV. FRANČIŠKA: v torek, 21. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bodo nastopili Maja Fleishman (violina), Luka Dukaric (viola), Sanja Repše (violončelo), Damir Rasiewitz (kontrabas), Miha Štokelj (klavir).
□ Obvestila
AŠKD KREMENJAK vabi na orientacijski pohod v nedeljo, 19. maja: ob 8.30 zbirališče in vpis pred večnamenskim centrom v Jamljah, ob 9. uri start po skupinah (3-5 članske). Ob povratku bo poskrbljeno za kosilo. Organizatorji svetujejo primerno obutev in opremo.
SPDG prireja v nedeljo, 19. maja, izlet na Rombon (2208 m), zbirališče ob 6. uri na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici; prijave po tel. 349-3887180 (Gabrijel).
INFOTOČKA V ŠKC DANICA NA VRHU: vsako nedeljo od 9. do 18. ure ob kavici in prigrizku vas bodo organizatorji seznanili z zgodovino kraškega okolja in napotili na ogled Bre-stovca in Debele griže (po jarkih in rovih 1. svetovne vojne).
KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi člane in kulturne sodelavce na redni občni zbor, letos nevolilnega značaja, ki bo potekal v torek, 28. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah.
0 Prireditve
AŠZ OLYMPIA vabi v »Olympia Cirkus« v četrtek, 30. maja, ob 18. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20.
septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine «Gymplay«, ritmičarke, orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia, »Olympia Coach Team«. Nastop bo snemala in oddajala TV FVG Sport Channel na kanalu 113.
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ prirejata v petek, 24. maja, ob 20. uri na sedežu društva Tržič v Ul. Valentinis 84 v Tržiču predavanje Branke Sulčič z naslovom »Spoznavajmo naša gradišča«.
KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA z naslovom »Kriza politike ali družbe?« bo v torek, 21. maja, ob 18. uri v čitalnici knjižnice D. Feigla v goriškem KBcentru (Verdijev korzo 51, 1. nadstropje). Sodelovali bodo Mara Černic, Igor Kocijančič in David Peterin.
PRAZNIK V PARKU BASAGLIA IN VELIKI BAZAR V PARKU bosta potekala danes, 18. maja, v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: ob 10. uri odprtje, ob 10.30 ex-tempore, ob 11.30 pozdravi, ob 12.30 kosilo in žonglerstvo, ob 13.30 glasba s skupino The free tones, nastop zbora Canzoni dAutore, igre z zmaji, turnir v namiznem tenisu, razstava kulturnega centra Tullio Crali, glasba, poezija. Brez denarja bo potekala izmenjava predmetov, idej, čustev talentov, časa; vstop prost. Informacije po tel. 347-7166009 (Fabio) za bazar in tel. 334-8450919 (Aldo) ter 338-7188910 (Simona) za praznik v parku.
V GORIŠKEM IN TRŽIŠKEM KINEMA-
XU bo 18. in 19. maja ob 16.30 in 18.30 prireditev z naslovom »Violetta LEven-to« (Disney); rezervacije in predprodaja vstopnic po tel. 0481-530263 «(Kine-max Gorica) in po tel. 0481-712020 (Ki-nemax Tržič).
UPOKOJENCI CISL iz Gorice, Števerja-na, Moša in Sovodenj organizirajo 25. maja Praznik včlanjevanja v gostilni Korsič v Števerjanu. Prisotna bosta državni tajnik Mario Menditto in deželni tajnik Gianfranco Valenta; informacije in vpisovanje na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481533321 od 9. do 11. ure od ponedeljka do petka do 20. maja, oz. do zasedbe mest.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE MLADOST
sklicuje izredno srečanje s člani, z igralci, odborniki, domačini in ljubitelji nogometa v sredo, 22. maja, ob 20. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu na temo izboljšanja delovanja društva in o načrtih prenovitvenih del ob igrišču.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
17.18.19.3? 25. 26.en
V ŠTANDREŽU
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Danes, 18. maja
ob 17. uri SLIKARSKI EX-TEMPORE
na temo Štirje letni časi ob 20.30 PLES z ansamblom HRAM Jutri, 19. maja ob 19. uri Osnovna šola
Fran Erjavec Štandrež PLES z ansamblom KRAŠKI MUZIKANTI Sobota, 25. maja
ob 20.30 PLES z ansamblom SOUVENIR Nedelja, 26. maja
ob 19. uri Nagrajevanje ex.-tempore Otroški cerkveni pevski zbor Štandrež MoPZ Štmaver, enodejanka PLES z ansamblom HRAM
Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača BOGAT SREČOLOV
V ŽUPNIJSKEM PARKU MED LIPAMI
Na srečanju organizatorji pričakujejo vse domačine, ki jim je pri srcu vaško nogometno društvo in ki so mu pripravljeni priskočiti na pomoč.
AŠKD KREMENJAK vabi na zaključno prireditev v petek, 24. maja, ob 18. uri v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Nastopili bodo harmonikaši in plesna skupina, mažoretke iz Doberdoba in otroški zbor vrtca in osnovne šole iz Sovodenj.
SKRD JADRO in društvo Ali sul mondo nuovo vabita na predavanje Paola Pas-qualinija z naslovom »Neznani leteči predmeti v zgodovini« v soboto, 25. maja, ob 18. uri na sedežu društva AC-LI v Ronkah, ul. S. Lorenzo 3.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 10.50, Ario Fabrizio iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠTARANCANU: 13.00, Io-landa Luigia Pizzignacco vd. Palamin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KRMINU: 10.00, Enzo Musina (iz goriške splošne bolnišnice) v samostanu Rosa Mistica in na pokopališču.
DANES V KOPRIVNEM: 10.30, Marcello Drigo s pokopališča v cerkev in na pokopališče.
16 2 Sobota, 18. maja 2013
APrimorski
r	dnevnik

12 ur čakanja za ogled tekme ... na velikem ekranu
MÜNCHEN - Nogometni navdušenci so morali čakati kar 12 ur za nakup vstopnic za Allianz Areno, kjer bodo na velikem ekranu predvajali finale lige prvakov med Bayer-nom iz Münchna (na fotografiji ANSA trener Jupp Heynckes) in Borussio. Klub je v šestih urah prodal kar 45.000 vstopnic.
kolesarstvo - V 13. etapi dirke Po Italiji

NC
'i
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Slovenci pred Islandijo s Turčijo
LJUBLJANA - Slovenska članska nogometna izbrana vrsta bo 6. junija v sklopu kvalifikacij za svetovno prvenstvo prihodnje 2014 gostovala na Islandiji. Pred tem bo imel selektor Srečko Kata-nec še eno priložnost za preizkus reprezentantov - 31. maja ob 19. uri se bo v nemškem Bielefeldu Slovenija v prijateljski tekmi pomerila s Turčijo Selektorju Katancu se je tako uresničila želja, da bi pred kvalifikacijsko tekmo z Islandijo odigral še pripravljalno tekmo s kakovostnim nasprotnikom.
»Cav« prehiter za Luko
pred 13. etapo
Odstopila Wiggins in Hesjedal
Bradley Wiggins
ansa
TREVISO - Včerajšnji dan je bil dan odstopov. Britanski kolesarski zvezdnik Bradley Wiggins in kanadski Ryder Hesjedal ne bosta končala letošnje dirke po Italiji. Wigginsovo moštvo Sky je pred včerajšnjo 13. etapo sporočilo, da je bil lanski zmagovalec Toura in olimpijski prvak v kronometru zaradi infekcije prsnega koša primoran odstopiti. »Bradleyja so zdravniki čez noč opazovali in po temeljitem pogovoru sklenili, da ne bi bilo pametno vztrajati. Položaj se samo še slabša, tako da se mora vrniti v domovino in začeti zdravljenje. Upamo, da bo kmalu spet na kolesu,« so sporočili iz Skyja. Wiggins je v zadnjih etapah zaradi bolezni trpel, v 12. s ciljem v Trevisu je zaostal več kot tri minute in v skupni razvrstitvi s četrtega padel na 13. mesto.
TENIS - Masters v Rimu
Novak Dokovič KO, Erranijeva v polfinalu
RIM - Tomaš Berdych je v če-trtfinalu teniškega turnirja v Rimu po dveh urah in 22 minutah premagal prvega nosilca Novaka Boko-vica. Njegov tekmec v polfinalu bo Rafael Nadal, ki je s 6:4, 4:6 in 6:2 premagal rojaka Davida Ferrerja. Na ženskem turnirju pa se je v polfinale brez boja uvrstila Italijanka Sara Er-rani, potem ko se je tekmica Maria Šarapova zaradi fizičnih težav.
Slovenski kolesar Luka Mezgec (prvi od leve) ni uspel premagati »kralja sprinterjev« Marka Cavendisha
ansa
TURIN - Mark Cavendish (Ornega Pharma) je zmagovalec 13. etape kolesarske dirke po Italiji, s čimer je na letošnjem Giru vpisal še četrti etapni uspeh. Britanski zvezdnik je zmago na 254 km dolgi etapi od Busseta do Che-rasca dobil po ciljnem sprintu, v katerem se je vnovič izkazal tudi Luka Mezgec (Argos), ki je bil po četrtkovem uspehu včeraj spet tretji. Cavendish, nekdanji svetovni prvak, ki bo prihodnji teden dopolnil 28 let, ima zdaj skupno 14 etapnih zmag na Giru, 23 na Touru in tri na Vuelti. V glavnini je v najdaljši etapi dirke po Italiji kot 17. ciljno črto prečkal Grega Bole (Va-cansoleil).
Italijan Vincenzo Nibali (Astana) je zadržal vodstvo v skupni razvrstitvi in bo pred nadaljevanjem italijanske pentlje, ki se zdaj seli v gore, nosil rožnato majico. Na drugem mestu je Avstralec Cadel Evans (BMC), ki zaostaja za 41 sekund. »Danes je bil zelo težek, a uspešen dan za nas,« je po prihodu v cilj dejal Nibali. Cavendish pa odločno želi kolesariti vse do konca: »Želim si prečkati ciljno črto tudi v Brescii, vsaj poskusil bom,« je obljubil angleški sprinter, ki se je za včerajšnjo zmago zahvalil klubskim tovarišem: »Za zmago imajo bolj zaslug oni, saj so mi odločilno pomagali, da sem lahko nadoknadil tekmece in jih nato v zadnjih 350 metrih, kljub močnemu vetru, premagal v sprintu. Vsekakor so me zadnje etape precej izmučile, tako da se bom moral tudi malo odpočiti.«
Danes bodo kolesarji v 14. etapi, zdaj se Giro seli v gore, prevozili 168 km med Cerverom in Bardonecchio, cilj bo na koncu 7,3 kilometra dolgega vzpona na Jafferau.
nogomet - A-liga
Pomembno le za evropske pokale
VIDEM - V zadnjem krogu nogometne A-lige bo Udinese jutri igral odločilno tekmo za uvrstitev v evropsko ligo. Črno-beli se bodo v Milanu pomerili z Interjem, ki je ostal brez evropskih pokalov. V boju za 3. mesto (in ligo prvakov) bosta zanimiva še dvoboja Siena - Milan in Pescara - Fiorentina.
Danes: 20.45 Sampdoria - Juventus; jutri: 15.00 Atalanta - Chievo, Bologna - Genoa, 20.45 Cagliari - Lazio, Inter - Udinese, Palermo - Parma, Pescara - Fiorentina, Roma - Napoli, Siena - Milan, Torino - Catania.
Vrstni red: Juventus 87, Napoli 78, Milan 69, Fiorentina 67, Udinese 63, Lazio 61, Roma 59, Catania 55, Inter 54, Parma 46, Cagliari 44, Chievo 44, Bologna 43, Sampdoria 39, Atalanta 39, Torino 38, Genoa 37, Palermo 32, Siena 30, Pescara 22.
B-LIGA - Danes bodo igrali tudi zadnji krog B-lige. V ospredju bosta dvoboja za napredovanje v A-ligo med Sassuolom in Livornom (prvi in tretji na lestvici) ter Verono in Empolijem (druga in četrti).
»AZZURRI« KO - Ruska nogometna reprezentanca je osvojila prvo mesto na evropskem prvenstvu do 17 let, potem ko je v finalni tekmi v slovaški Žilini po izvajanju 11-metrovk premagala Italijo s 5:4. V rednem delu se je tekma končala brez zadetkov.
alpsko smučanje - Smučarska zveza želi sodelovati z Mazejevo
Šampionka bo tako kot lani dobila 217.000 evrov
LJUBLJANA - Alpske smučarke in smučarji so zakorakali v pripravljalno obdobje za novo sezono, katere krona bodo olimpijske igre v ruskem Sočiju februarja prihodnje leto. Slovensko alpsko smučanje bo v olimpijski sezoni vodil Dušan Blažič, ki si je med osrednjimi cilji zadal tudi korektno sodelovanje z ekipo najboljše alpske smučarke Tine Maze. Zmagovalka velikega kristalnega globusa, oziroma njena majhna ekipa bo za delovanje v novi sezoni iz malhe Smučarske zveze Slovenije prejela natanko 217.000 evrov, kolikor je na podlagi šampionske-ga statusa in individualne pogodbe dobila tudi za delo v minuli sezoni. Iz gra-
div - vse bodo predvidoma odobrili sredi prihodnjega tedna - je tudi podrobno razvidna sestava reprezentanc za prihodnjo sezono. Na podlagi izpolnjenih meril se najvišji status A, poleg Mazeje-ve, nasmiha Mitji Valenčiču, Andreju Špornu, Roku Perku, Boštjanu Klinetu, Klemnu Kosiju, Ani Drev, Maruši Ferk, Vanji Brodnik in Ilki Štuhec. Med glavnimi novosti je, da se ekipe ne bodo več delile na tehnične in hitre discipline ter ekipo za evropski pokal, temveč si novi vodja prizadeva, da bi trenirali kot celotna ženska in moška reprezentanca.
V novi sezoni ne bo šlo brez prispevkov reprezentantov. V najboljšem
položaju bodo tekmovalci iz elitne skupine. Tekmovalci s statusom A bodo za pot na poletne priprave na južno poloblo, v Argentini (Ushuaia) oziroma Či-lu (La Parva) odšteli 3500 evrov. Vse ostale treninge v pripravljalnem obdobju ter stroške, kot so prevoz, namestitev, hrana, žičnica, bo tekmovalcem s statusom A krila krovna zveza iz proračuna alpske discipline. Tekmovalci s statusom B, teh je po predlogu skupno 12, osem moških, štiri ženske, bodo priprave na južni polobli morali plačati sami, ostale stroške v pripravljalnem obdobju pa bo zveza krila do skupne vrednosti 3500 evrov.
Izidi, 13. etapa: 1. Mark Cavendish (VBr/Omega Pharma-Quick Step) 6:09:55; 2. Giacomo Nizzolo (Ita/RadioShack Leopard); 3. Luka Mezgec (Slo/Argos-Shimano); 4. Brett Lancaster (Avs/Orica-GreenEdge); 5. Elia Viviani (Ita/Canondale); 6. Manuel Belletti (Ita/Ag2R La Mondiale); 7. Daniele Bennati (Ita/Saxo bank); 8. Filippo Pozzato (Ita/Lampre-Merida); 9. Anthony Roux (Fra/FDJ); 10. Miguel Angel Rubiano (Kol/Andrioni).
Skupno: 1. Vincenzo Nibali (Ita/Astana) 52:38:09; 2. Cadel Evans (Avs/BMC) + 0:41; 3. Rigoberto Uran (Kol/Sky) 2:04; 4. Robert Gesink (Niz/Blanco) 2:12; 5. Michele Scarponi (Ita/Lampre) 2:13; 6. Mauro Santambrogio (Ita/Vini Fantini) 2:55; 7. Przemyslaw Niemiec (Pol/Lampre) 3:35; 8. Benat Intxausti Elorriaga (Špa/Movistar) 4:05; 9. Domenico Pozzovivo (Ita/AG2R) 4:17; 10. Rafal Majka (Pol/Saxo-Tinkoff) 4:21.
košarka - Finale lige Telemach
Union Olimpija izsilil četrto tekmo
NOVO MESTO - Košarkarji Uniona Olimpije so v finalu lige Telemach znižali zaostanek v zmagah za Krko na 1:2. Tretjo tekmo v Novem mestu so dobili s 73:68 (23:22, 42:33, 55:45). Četrta tekma bo v ponedeljek ob 18. uri v Ljubljani, ekipi pa igrata na tri zmage.
NBA - Drugi finalist v zahodni konferenci lige NBA je San Antonio Spurs, ki se bodo v finalu merili z Memphis Grizzlies. San Antonio je premagal Golden State Warriors s 94:82. V polfinalu vzhodne konference se je New York Knicks po domači zmagi nad Indiana Pacers s 85:75 izsilil še šesto tekmo. Indiana vodi le še s 3:2 v zmagah.
MESSINA ČEZ LUŽO? - Vodja košarkarskega moštva Atlanta Hawks Danny Ferry resno razmišlja, da bi na klop ekipe postavil Italijana Ettoreja Messino, letos trener CSKA-ja.
KOŠARKA - Četrtfinale A-lige: Sassari - Cantu' 81:58 (3:2), Roma - Reggio Emilia 74:69 (3:2).
zsšdi - Porazdelitev funkcij
Podpredsednika
• v* v	• ■ m	••	v* v
Princiceva in Kocijancic Šola in nova študija
Novoizvoljeni odbor ZSŠDI se je v prejšnjih dneh sestal na svoji prvi seji, kjer so porazdelili tudi funkcije. Izvršni odbor, piše v tiskovnem sporočilu, je iz svoje srede imenoval Loredano Prinčič za deželno podpredsednico, Igorja Koq'ančiča za podpredsednika, Sonja Sirk je prevzela odgovornost za blagajno. Imenovali so tudi predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik ZSŠDI, oba podpredsednika in izmenično (Trst - Gorica) Ksenja Slavec za Trst in Igor Tomasetig za Gorico. Na prvi seji se je zbral izvršni in nadzorni odbor ter razsodišče, v tej sestavi želijo tudi nadaljevati na vseh srečanjih.
Na seji, piše v tiskovnem sporočilu, so načeli pogovor o odnosu med športno stvarnostjo in šolskim svetom ter osvojili predlog, da bo ZSŠDI čimprej stopilo v stik z Deželno šolsko komisijo, da bi si na delovnem srečanju izmenjali mnenja ter skušali poiskati skupne vsebinske točke, ki bi lahko prinesle obogatitev obema poloma. Napovedali so tudi pripravo nove interne študije z naslovom »Katere poti naj ubira slovenski šport v Italiji? Je slovenstvo v društvih še vedno osnovna vrednota ali le dodana vrednost?«.
/
ŠPORT
Nedelja, 19. maja 2013
jadranje - Na Gardsko jezero tudi Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta
Spet z reprezentanco
Jadralca sta dočakala vpoklic na skupne treninge, dvomita pa v kvaliteto treningov - Sredozemske igre pod vprašajem
17
Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta vendarle spet dočakala vpoklic v izbrano vrsto. Jutri se bosta odpeljala na Gardsko jezero, kjer bosta pod vodstvom reprezentančnega trenerja Nicole Pitantija in s posadkama Falcatelli/Clementi in Capur-ro/Rammiann mudila cel teden. Novica o vpoklicu je po zadnjih dogodkih - odločitvi, da ne bosta nastopila na Sredozemskih igrah - razveseljiva, saj sta jadralca po nastopu na Gardskem jezeru celo podvomila o tem, da jih bo reprezentančni štab povabil na skupne treninge. Že na zadnji regati ju zveza ni vključila v reprezentančno ekipo, medtem ko sta na prvi letošnji regati v Hyeresu bila del le-te. Nad skupnimi treningi pa jadralca ni-
sta navdušena, saj dvomita, da bosta tam trenirala na visokem nivoju.
Potem ko sta izpadla iz ekipe, ki bo odpotovala na Sredozemske igre, bosta svojo pozornost usmerila na evropsko člansko prvenstvo, ki bo v Formii v začetku junija. Po vrnitvi domov pa sta fanta sicer izvedela, da so organizatorji Sredozemskih iger nameravali odpovedati tekmovanje v olimpijskem razredu 470, ker se je na tekmovanje prijavilo premalo držav. Ker pa jadralnim zvezam odločitve o odpovedi niso sporočili do 7. maja, bodo morali v Turčiji tekmovanje organizirati. Nekatere zveze so tja že odposlale jadrnice ali pa organizirale prevoze. (V.S.)
nogomet - Juventina v play-offu, Primorje v play-out
Prva runda
Začenja se. Juventina se bo od jutri borila za napredovanje v elitno ligo. Primorje pa se bo skušalo izogniti izpadu v 3. amatersko ligo.
JUVENTINA - Ekipa štandreškega društva se bo v jutrišnjem 1. krogu play-offa v gosteh v Fagagni pomerila proti domači ekipi, ki je zasedla 3. mesto (s točko več od Juventine) v skupini B. »Moštvo iz Fagagne poznamo zelo dobro. Letos jih še nismo uspeli premagati, saj smo enkrat izgubili, drugič pa igrali neodločeno. Tokrat bo pela povsem drugačna pesem. Zavedamo se pomembnosti tekme in igrali bomo sto na uro. V play-offu smo doslej vsakič potegnili krajši konec, saj nam še ni uspelo napredovati iz končnice. Izkušnje nam pravijo, da je treba pač zmagati na prvi tekmi. V nasprotnem primeru nam bo trda predla,« razmišlja športni vodja Juventine Gino Vinti. Trener Franco Murra ne bo imel na razpolago Pantusa in Trangonija. V prvem krogu bo prost Rivignano. V drugem krogu pa se bo proti njemu pomerila ekipa, ki bo jutri izgubila oziroma, če se bo tekma končala neodločeno, bo najprej proti Rivi-gnanu igrala Juventina.
PRIMORJE - V taboru Primorja so se ves teden marljivo pripravljali na prvo tekmo play-outa. »V Vilešu bomo skušali premagati domačo ekipo, proti kateri smo med sezono dvakrat izgubili, prvič z 1:0, nato pa z 2:0. Naloga ne bo lahka, saj se bomo morali pošteno potruditi. Ta teden smo dobro trenirali in upam, da so fantje pripravljeni na prvi dvoboj,« je povedal predsednik pro-seškega kluba Roberto Zuppin, ki je še opozoril, da bi lahko bil izpad v 3. AL za Pri-
Nogometaš Primorja Davide Ferluga
kroma
morje zelo boleč, če že ne smrtni udarec. Trener Ravalico ne bo imel na razpolago Puzzerja in diskvalificiranih Emilija ter Mescie. Pri Villesseju pa ne bo Cernecce in Milocca.
DANES V BAZOVICI
Turnir ob 90-letnici Zarje
Danes bo v Bazovici turnir za mladinsko kategorijo U10 ob 90-letnici športnega društva Zarje. Tekme se bodo začele ob 10.00 in se bodo končale ob 17.00, ko bo še nagrajevanje. Nastopili bodo cicibani Zarje, Mladosti, San Giovannija, Mladosti, Kopra, Trieste Calcia, Brega in Sovodenj.
ODBOJKA
Danes odločilno za Slogo Tabor
Odbojkarji Sloge Tabor bodo danes v gosteh (ob 20.30) igrali odločilno tekmo za obstanek v C-ligi. Na prvi tekmi play-outa so proti ekipi Ro-janese, ki se je v skupini za napredovanje v D-ligi uvrstila na 3. mesto, izgubili s 3:0, tako da je danes zmaga imperativ, če hočejo Peterlinovi še upati v obstanek v ligi. Ko bi danes zmagali, bi igrali odločilno tretjo tekmo.
Vaditelji, otroci in starši pod napihljivim igralom
Presenečenje so bila velika napihljiva igrala
Malčki Športne šole Trst so prejšnji konec tedna dočakali presenečenje, ki so ga vaditelji napovedali že ob začetku sezone. To so bila velika napihljiva igrala (na fotografiji), ki so otroke razveselila na sobotni vadbi. Zabave je bilo na pretek tudi za starše, ki so se pridružili otrokom in vaditeljem med vadbo. Športno šolo čakata sedaj še dve vadbeni soboti, nakar bo v soboto, 1. junija zaključnica z družabnostjo.
košarka
Danes
polfinale (tudi po spletu)
Danes bo dolinska občinska telovadnica gostila prvo polfinalno tekmo deželne C-lige med Bregom in Borom Radensko, druga tekma pa bo v petek, 24. maja na Stadionu 1. maja ob 20.30. Potek današnje tekme lahko spremljate tudi preko našega spleta www.primorski.eu.
V Dolini Trofeja ZSŠDI v novi preobleki
Dolinski športni center bo od 15.30 prizorišče Trofeje ZŠSDI za minibasket. Najmlajši košarkarji Po-leta/Kontovela, Brega, Bora, Sokola in Doma (od 2002 do 2005) se bodo letos pomerili v kratkih dvobojih, program pa bodo obogatila še tekmovanja v vodnju in metih ter druge zabavne igre.
Domači šport Danes
Sobota, 18. maja 2013 KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA (play-off, polfinale) - 20.30 v Dolini, športni center Klabjan: Breg - Bor Radenska
DEŽELNI UNDER 19 - 20.30 v Trstu, šola Caprin: Basket4TS - Bor NLB
MINIBASKET - 15.30 v Dolini, Trofeja ZSŠDI ODBOJKA
MOŠKA DEŽELNA C-LIGA (play-out) - 20.30 v Reani del Roiale: Rojalese - Sloga Tabor
NOGOMET
UNDER 10 - od 10.00 do 17.00 v Bazovici turnir ŠD Zarja
RITMIČNA GIMNASTIKA
SZ BOR - 16.00 na 1. maju v Trstu: zaključna prireditev
Jutri
Nedelja, 19. maja 2013 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA (play-off) - 16.30 v Fagagni: Pro Fagagna - Juventina 2. AMATERSKA LIGA (play-out) - 16.30 v Vilešu: Villesse - Primorje
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Cormonese
NAJMLAJŠI - 10.30 v Standrežu: Juventina -Azzurra; 10.30 v Tržiču, Ul. 1. maja: Aris - Sovodnje
NAVIJAŠTVO
CHEERDANCE MILLENIUM - 18.30 v telovadnici v Zgoniku: zaključna prireditev ob 10-letnici
TENIS
MOŠKA D3-LIGE - 9.00 na Padričah: Gaja B -Circola Ferriera di Serv. B; 9.00 v Ribiškem naslelju: Pol. S. Marco B - Gaja A
primorski_sport facebook 4
erik zavadlav
Kolesar, ki investira v zdravje
»S kolesarstvom se ukvarjam samo amatersko,« je še pred začetkom pogovora pojasnil Erik Zavadlav, Gori-čan, bančni uradnik, ki bo junija dopolnil 41 let. Povedali smo mu, da iščemo ravno take sogovornike, saj rubrika RekreAkcija gosti rekrea-tivce. Zavadlav je gorski kolesar, ki se letos pripravlja na 12. nastop na gorskokolesarski dirki Dolomiti Su-perbike.
»Na tekmovanje sem že vpisan, vendar še nisem optimalno pripravljen, saj sem redno vadbo nekoliko opustil. Ni več enake zagrizenosti kot nekoč,« je priznal.
Kateri bo torej letošnji cilj?
Privoziti do cilja. Izbral sem krajšo, 60 kilometrsko progo s 1500 metri viške razlike. V 12 letih sem le enkrat preizkusil daljšo 120 kilometrsko progo s 3000 metri višinske razlike, vendar je bilo zelo naporno. Kolesaril sem kar 9 ur.
Kateri pa je vaš najboljši rezultat?
Krajšo progo sem najhitreje prevozil leta 2005 v času 3 ure in 33 minut. Takrat sem veliko treniral in tudi bil pozoren na prehrano.
Koliko trenirate?
Tačas tri do štirikrat tedensko. Med tednom grem največkrat iz Gorice do Števerjana in nazaj, torej prevozim približno 25 kilometrov, petke ali sobote pa izkoristim za daljše ture. Največkrat treniram na Krasu, odpravim se do Opatje-ga sela, Komna ali Kostanjevice, izbiram tudi Sveto Goro ali Goriška brda. Prevozim torej približno 50 kilometrov. Letno prevozim od 2000 do 2500 kilometrov, nekoč pa tudi več. Letos sem izpustil zimsko sezono. Večinoma kolesarim po cesti, kar pa ne predstavlja težav, saj je trasa na tekmovanju Dolomiti Superbike dokaz enostavna in torej dostopna tudi tistim, ki večinoma za treninge ne izbiramo gorskih poti.
Ali tekmujete izključno na dolomitski preizkušnji?
Da, samo tam. Tekmovanje izkoristim tudi za srečanje z ostalimi goriškimi kolesarji, ki kot jaz vsako leto nastopajo na tej tekmi. Skratka, to je že tradicija.
Ali sledite posebnemu programu?
Ne, treniram po občutku in glede na razpoložljiv čas. Sem pravi rekreativec. Rekreacija je v prvi vrsti priložnost, da se razgibam in da se umsko razvedrim, skratka investicija za zdravje.
Kdaj pa ste začeli kolesariti?
Začel sem po dokončanem univerzitetnem študiju leta 1998, pred tem pa se s športom nisem ukvarjal. Za kolesarstvo sem se navdušil potem, ko me je prijatelj privabil na lov na zaklad s kolesi na Vrhu. Do lani sem dvakrat tedensko tudi plaval, da sem vzdrževal formo. Ne izključujem, da se bom septembra odločil, da se vrnem v bazen. (V.S.)
1 B
Sobota, 18. maja 2013
ITALIJA, SVET
/
italija - Odlok ministrskega sveta
Vlada Enrica Lette do septembra zamrznila plačilo prvega obroka IMU
RIM - Vlada je včeraj zamrznila do srede septembra plačilo prvega obroka davka na nepremičnine IMU (prvo stanovanje ali hiša). S tem v zvezi je odobrila odlok, ki ga mora parlament uzakoniti v roku dveh mesecev. Ministrski svet je potrdil še več drugih zakonov, med drugim o odpravi dvojne plače za ministre, ki so hkrati poslanci oziroma senatorji. Poleg tega je vlada predsednika Enrica Lette zvišala obseg sredstev v javnem skladu za odpuščene delavce za milijardo evrov.
Zamrznitev davka IMU je Silvio Berlusconi pozdravil kot veliko zmago Ljudstva svobode, Demokratska stranka pa ocenjuje, da zaslugo za ukrep nosi vlada in ne le ena njena komponenta. Davek na nepremičnine naj bi vlada reformirala najkasneje do konca avgusta. Pač pa bodo morali prvi obrok davka IMU v dosedanjem okviru plačati lastniki t.i. drugih stanovanj in hiš, razkošnih stavb in tudi industrijskih hal ter obratov. S tem niso zadovoljni podjetniki, in-dustrijci, obrtniki in Confindustria.
Namestnik premiera Angelino Alfano iz
vrst Ljudstva svobode je v sozvočju z Berlus-conijem sinoči dejal, da je ta ukrep kot svež zrak za številne družine. Njegova stranka je sicer grozila z izstopom iz vlade, če davek ne bo odpravljen. Takšno razlago včerajšnjega vladnega ukrepa zavrača vodja Demokratske stranke Gu-glielmo Epifani, medtem ko Gibanje 5 zvezd govori o farsi, saj je problem IMU le časovno preložen in nikakor ne rešen. Pristaši Beppeja Grilla so prepričani, da bodo Italijani po 16. septembra plačali prvi obrok IMU z enakim zneskom, ki bi ga plačali sedaj.
Stališče kasacijskega sodišča, da je sedanja volilna zakonodaja (t.z. porcellum) v nekaterih pomembnih členih neustavna bo najbrž sedaj pospešila postopek za odobritev novih volilnih pravil. Zadnjo besedo bo imelo ustavno sodišče, ki bo vsekakor težko spregledalo usmeritev kasacijskih sodnikov. Predvsem kar zadeva t.i. večinsko nagrado za poslansko zbornico in »blokirane« kandidatne liste, po katerih senatorje in poslance ne izbirajo volivci, pač pa strankarski vrhovi.
Predsednik ministrskega sveta Enrico Letta
ansa
mafijski proces
Napolitano poklican kot priča
Večina bo Letto sodila po dejanjih
SPLETNA ANKETA
www.primorski.eu
\
Večina sodelujočih v spletni anketi Primorskega dnevnika bo novo italijansko vlado predsednika Enrica Lettte sodila po konkretnih dejanjih. Za to dokaj nepričakovano usmeritev se je odločilo več kot 40 odstotkov anketirancev, 31 odst. jih novo desno-levo vlado ocenjuje negativno, 22 odst. sodelujočih v anketi pa pozdravlja vlado, ki jo je velikim strankam priporočil predsednik republike Giorgio Napolitano. Prav včeraj je tržaško podjetje SWG objavilo javnomnenjsko raziskavo, iz katere izhaja, da Letti in njeni vladi zaupa le nekaj več kot 33 odst. Italijank in Italijanov. Daleč najbolj priljubljena politična osebnost v državi ostaja predsednik Giorgio Napolitano.
Giorgio Napolitano
ansa
RIM - Italijansko tožilstvo želi, da bi predsednik republike Giorgio Napolitano pričal na odmevnem sodnem procesu o domnevnem paktu o nenapadanju, o katerem naj bi se dogovarjali mafijski šefi in visoki državni uradniki. Seznam prič, ki ga je sestavilo tožilstvo, mora odobriti še sodišče. Na njem so tudi druge znane osebnosti, med njimi Napolitanov predhodnik Carlo Azeglio Ciampi in predsednik senata Pietro Grasso, ki je bil prej protimafijski tožilec.
Med obtoženci v primeru so nekdanji notranji minister Nicola Mancino, tesen zaveznik bivšega premiera Silvia Berlusconija Marcello Dell'Ultri, ki je že bil obsojen zaradi povezav z mafijo, trije nekdanji policijski načelniki ter štirje zaprti mafijski šefi. Visoki predstavniki policije in politiki naj bi se s sicilijansko mafijo pogajali o prekinitvi prelivanja krvi, ki se je začelo leta 1992, v zameno za znižanje zapornih kazni za več kot 300 zaprtih mafijcev.
Napolitano je bil v letih 19921994, ko naj bi potekali pogovori med mafijo in politiki, predsednik poslanske zbornice. O tem primeru je Napolitano govoril z Manci-nom po telefonu konec leta 2011 in v začetku leta 2012. Njune pogovore je ujela policija, vendar so bili prepisi posnetkov uničeni, ker Napolitano kot predsednik uživa imuniteto pred sodnim prego-
Pozitivno
Negativno
Sodil bom po dejanjih
Me ne zanima
22% (49)
31% (69)
Kako ocenjujete novo italijansko vlado?
argentina
V zaporu umrl nekdanji diktator Jorge Videla
BUENOS AIRES - V zaporu je v starosti 87 let včeraj umrl nekdanji argentinski diktator Jorge Videla. Državi je z železno roko vladal med letoma 1976 in 1981, v zaporu pa je prestajal dosmrtno kazen zaradi zločinov proti človečnosti. Videla je vodil vojaško hunto, ki je 24. marca 1976 v Argentini izvedla vojaški udar. Bil je simbol nasilja vojske med t.i. »umazano vojno« proti argentinski levici, v kateri je bilo ugrabljenih ali pa je izginilo do 30.000 ljudi. Politične nasprotnike so med letoma 1976 in 1983 zapirali v skrivne zapore, kjer so jih nato mučili in umorili. Zaradi teh zločinov, za katere ni pokazal obžalovanja, je bil večkrat obsojen. Leta 2010 so ga obsodili na dosmrtni zapor zaradi mučenja in umora 31 ujetnikov v času po vojaškem udaru, dve leti kasneje pa ga je doletela še 50-letna zaporna kazen za krajo otrok, ki so jih rodile zapornice.
italija - Na sojenju Moru, Fedeju in Minettijevi
Ruby o Berlusconijevih »kuvertah« in zabavah v dvorani bunga bunga
MILAN - Maročanka Karima el Maraugh, bolj znana kot Ruby, ki je osrednja oseba enega od sodnih procesov proti bivšemu premierju Silviu Berlusconiju, je včeraj nastopila kot priča obrambe nba procesu proti Leleju Mori. Odgovarjati je morala predvsem na vprašanja, kako je leta 2010 spoznala takratnega italijanskega premierja.
Ruby je v postopku proti trem Ber-lusconijevim zaupnikom, ki so se v sodnem procesu Ruby na zatožni klopi znašli zaradi domnevne pomoči pri prostituciji, zaslišala tožilka Ilda Boccassini. Na sodišču je Ruby podrobno spregovorila o prvem srečanju z Berlusconijem v njegovi luksuzni vili v Arcoreju pri Milanu. Z Berlusconijem naj bi jo seznanil novinar Emilio Fede, Ber-lusconijev zaupnik, ki ga je spoznala na Siciliji na lepotnem tekmovanju. Tudi Fede se mora zagovarjati zaradi pomoči pri prostituciji.
Med drugim je Ruby včeraj povedala, da je med večerjo Berlusconiju izčrpno pripovedovala o svojih finančnih težavah, prav tako naj bi mu povedala, da je pol Bra-
Karima el Maraugh - Ruby
zilka in pol Egipčanka ter sorodnica egiptovskega voditelja Hosnija Mubaraka. Po večerji je od Berlusconija dobila ovojnico, v kateri naj bi bilo od 2000 do 3000 evrov, takratni italijanski premier pa jo je zapro-
V	eksplozijah bomb mrtvi v Kandaharju
KANDAHAR - Najmanj devet ljudi je umrlo, več kot 50 pa je bilo ranjenih včeraj zvečer v eksploziji dveh avtomobilov bomb v Kanda-harju na jugu Afganistana. Tarča napada je bil policijski konvoj, vendar pa sta eksploziji največ žrtev zahtevali med civilisti, je sporočil tiskovni predstavnik guvernerja province Kandahar. Med mrtvimi so trije policisti, med ranjenimi pa jih je sedem. Ostale žrtve so civilisti. Devet mrtvih je potrdil tudi načelnik policije v mestu, kjer so še vedno zelo dejavni talibanski skrajneži. Med huje ranjenimi so tudi otroci.
V	četrtek je bilo v samomorilskem napadu z avtomobilom bombo v Ka-bulu na vozili mednarodnih sil pod poveljstvom Nata ubitih 15 ljudi, od tega šest ameriških vojakov.
Ob dnevu boja proti homofobiji pozivi k ukrepanju
BRUSELJ - Ob včerajšnjem dnevu boja proti homofobiji in v luči raziskave, ki je pokazala, da se skoraj polovica evropskih gejev in lezbijk čuti diskriminirane, je več evropskih politikov pozvalo k ukrepanju, da bi preprečili diskriminacijo istospolno usmerjenih. Evropska komisarka za pravosodje in temeljne pravice Viviane Reding je v Haagu dejala, da je homofobija kršitev človekovega dostojanstva, ki ni v skladu z načeli in vrednotami, na katerih temelji EU.Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je dejal, da je diskriminacija ljudi na podlagi njihove spolne usmerjenosti nesprejemljiva, posebno zaskrbljenost pa je izrazil zaradi dogajanja v šolah. Na Nizozemskem je bila včeraj evropska konferenca, ki se je je udeležilo kakih 700 udeležencev, med njimi so bili tudi politiki in borci za človekove pravice. Osrednja tema je bilo poročilo Agencije EU za temeljne pravice, ki je pokazalo, da je kar četrtina istospolno usmerjenih oseb v EU v preteklih petih letih doživela napade ali grožnje. Sicer pa so tudi včeraj poročali o nestrpnosti do istospolno usmerjenih. V Gruziji je več tisoč protestni-kov, med katerimi so bili številni duhovniki, preprečilo parado ponosa. Ranjenih je bilo najmanj 17 ljudi.
L
ZLATO
(999,99 %%) za kg
34.129,41 € -581,05

SOD NAFTE
(159 litrov)
103,80 $ +0,12
sil za njeno telefonsko številko. Naslednji dan jo je Berlusconi poklical in jo povabil na novo večerjo v svojo rezidenco.
Takrat naj bi jo odpeljali v t. i. bunga bunga dvorano, v kateri so plesala mlada dekleta. Nekatere med njimi so bile preoblečene v različne kostume, npr. v seksi medicinske sestre ali nune. Med temi je bila tudi nekdanja lombardska deželna svetnica Nicole Minetti, ki je plesala v spodnjem perilu. Dekleta naj bi se do Berlusconija sicer vedla izzivalno, ni pa prišlo do nobenih spolnih odnosov, je zatrdila Ruby. Po večerji je skupaj z drugimi dekleti prenočila pri Ber-lusconiju. Dan kasneje je od Berlusconija prejela še eno kuverto z okoli 2000 evri. V Berlusconijevi rezidenci naj bi Ruby po lastnih navedbah preživela okoli sedem noči.
Berlusconiju v primeru Ruby sodijo zaradi obtožb, da je imel spolni odnos z Ruby v času, ko je bila stara 17 let, kar sicer oba zanikata. Ob tem naj bi leta 2010 zlorabil uradni položaj, ko je posredoval pri policiji za izpustitev Ruby iz zapora, sodijo pa mu tudi zaradi domnevne pomoči pri prostituciji.
EVRO
1,2869 $ -0,20
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
17. maja 2013		
valute	evro (povprečni tečaj) 17.5. 16.5.	
ameriški dolar	1,2B69	1,2B90
japonski jen	131,B7	132,15
bolgarski lev	1,955B	1,955B
češka krona	25,9B9	25,9B0
danska krona	7,4524	7,4529
britanski funt	0,B4475	0,B4550
madžarski forint	290,56	290,51
litovski litas	3,452B	3,452B
latvijski lats	0,6993	0,6992
poljski zlot	4,1704	4,1 B27
romunski lev	4,3370	4,3342
švedska krona	B,5922	B,5B93
švicarski frank	1,2449	1,2444
norveška krona	7,5393	7,5360
hrvaška kuna	7,5710	7,5695
ruski rubel	40,3B76	40,4550
turška lira	2,3646	2,3591
avstralski dolar	1,3216	1,3120
braziljski real	2,6100	2,6151
kanadski dolar	1,3220	1,3140
kitajski juan	7,9040	7,263
indijska rupija	70,6060	70,6050
južnoafriški rand	12,0764	12,0720
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 18. maja 2013
19
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Variete: Unomattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.05 Parlamento Set-tegiorni 10.55 ApriRai 11.10 Q - Verso il Quirinale 12.00 Variete: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A sua immagine 17.45 Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L' Eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Film: La partita dell'amore 23.20 Dok.: La Storia siamo
V^ Rai Due
6.30 II Divertinglese 7.00 8.00 Risanke 7.40 LAlbero Azzuro 9.05 Art Attack 9.25 Voyager Factory 10.10 Sulla Via di Damasco 10.40 ApriRai 10.55 Parlamento Punto Europa 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Film: La nave dei sogni - Papua Nuova Guinea 15.40 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 16.25 Nan.: Sea Patrol 17.10 Sereno varia-bile 18.05 90° minuto (B liga) 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 1.00 Dnevnik 21.00 Eurovision Song Contest 2013 0.15 Sabato Sprint
V" Rai Tre
O Italia 1
športne vesti 13.30 Motocikizem: Mo-toGp, VN Francije, prenos kvalifikacij 15.05 Motocikizem: Moto2, VN Francije, prenos kvalifikacij 16.00 Internazionali d'Italia BNL Roma 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.35 Film: Il dottor Dolittle 2 (kom.) 21.10 Film: La casa dei fantasmi (kom., i. E. Murphy) 22.55 Film: Abbron-zatissimi 2 - Un anno dopo
La 7
7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 L'aria che tira 12.00 Aktualno: Bookstore 12.40 La7 Doc 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Cuore d'Africa 16.20 Nan.: The District 17.55 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda (v. N. Porro in L. Telese) 23.05 Film: Turbolence (pust.)
^ Tele 4
7.30 Film: Zaza 9.15 Paese Reale 10.15 Nad.: Doc Martin 11.00 Aktualno: Tgr Bel-litalia, sledi Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Setti-manale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Kolesarstvo: Giro d'ltalia 2013, prenos 14. etape (Cervere - Bardonecchia) 18.00 Tv Talk 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Ulisse: Il piacere della scoperta (v. A. Angela) 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.55 Un giorno in pretura
u Rete 4
7.45 Nad.: L'avvocato Porta 9.30 Nan.: Ca-rabinieri 10.30 Come si cambia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.05 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo spor-tello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Film: Perry Mason - Assassinio in diretta (krim.) 17.45 Nan.: Monk 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Rambo 3 (pust., ZDA, i. S. Stallone) 23.20 Film: Nemico pubbli-co (dram., i. J. Depp)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Super partes 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Better with you 14.10 Nad.: Hart of Dixie 15.10 Film: Inga Lindstrom - Mia e le sue sorelle 17.00 Verissimo 18.50 Kviz: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hun-ziker) 21.10 Amici di Maria- Prime time 0.00 Dnevnik
7.00 8.30, 22.00 Dnevnik 7.25 12.45 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 17.05 22.25 Tg Confartigianato 17.30 22.00, 23.00 Dnevnik 17.50 Nogomet 22.45 Musa Tv 23.30 Trieste in diretta
Jr Slovenija 1
7.00 Zgodbe iz školjke 7.30 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.35 Male sive celice 10.20 Infodrom 10.30 Nan.: Hiša eksperimentov 10.50 Nad.: V boju s časom 11.25 Film: Moj sosed Totoro 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.15 Alpe-Donava-Jadran 15.50 Dok. film: Viniška republika 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. odd.: Tokijski priložnostni delavci 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 0.15 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.05 Glasb. odd.: Noč v muzeju
7.00 Risanke 10.35 Nan.: The Jetsons 11.00 Nan.: National Museum - Scuola di av-ventura 11.50 Magazine Champions League 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in
31
21.00 Pesem Evrovizije 2013, prenos izbora
(t Slovenija 2
9.10 Skozi čas 9.55 Posebna ponudba 10.15 Pogledi Slovenije 12.05 Slovenski utrinki 12.35 Pisave 13.05 Osmi dan 13.40 Pesem Evrovizije 2013, posnetek 1. prediz-bora 15.55 Nogomet - prva liga Telekom: Mura : Luka Koper, prenos 17.55 Pesem Evrovizije 2013, posnetek 2. predizbora 20.00 Film: Bobby (dram., ZDA, '06, i. A. Hopkins, D. Moore) 21.50 Bleščica, oddaja o modi 22.25 Na lepše
(f" Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 9.55 21.30 Žarišče 12.35 23.10 Satirično oko 13.30 Dnevnik 14.10 18.10 Tedenski pregled 17.30 Poročila 17.50 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.30 Sadovi Evrope 20.00 23.10 Satirično oko 20.15 Politik, to sem jaz! 20.45 0.00 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip 22.05 Na tretjem...
* Koper
14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Boben 15.20 Biker Explorer 15.50 Ciak Junior 16.20 Arhivski posnetki 17.15 23.30
Vsedanes - Aktualnost 18.00 Na vrtu 18.20 Village folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Tednik 20.10 Nogomet: Mura - Luka Koper 22.15 Pogovor z... 22.40 „Q" - Aktualnost mladih
Tv Primorka
11.00 Dnevnik, Tv Primorka, vreme, Kultura, Napovedujemo... 11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostrani 16.30 Tv prodajno okno 17.00 ŠKL 18.00 Na kavi z Giannijem 18.30 Žogarija na Opčinah 19.00 Pravljica 19.25 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled 20.00 Zgodbe o glasbi 21.30 Besede miru 22.00 Tedenski pregled 22.30 Glasbeni večer
pop Pop TV
7.00 Risane in otr. Serije 10.50 Serija: Igra laži 11.45 Jamie - Obroki v pol ure 12.15 Dok. serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 12.45 Dok. serija: Zvezda dizajna 13.40 Film: Freska na zidu 15.30 Serija: Castle 16.25 Film: Rin Tin Tin 18.15 Pozor, priden pes! 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Vid in Pero šov
21.20 Film: Lepotica pod krinko (kom., ZDA, '00, i. S. Bullock) 23.20
Film: Skrivnosti niso večne
Kanal A
8.00 Tv prodaja 8.15 Film: Nora Roberts -Polnočni zaliv (rom.) 10.00 Dok: Mojstri šminke 10.55 Astro Tv 12.25 Naj posnetki z interneta 12.55 Nan.: Nove pustolovščine stare Christine 13.25 Motocikizem: MotoGp, VN Francije, prenos kvalifikacij 15.00 Čarovnije Crissa Angela 15.30 Film: Policijska akademija 7 - Misija: Moskva (kom.) 17.00 Serija: Zakladi s podstrešja 18.00 Svet - Povečava 18.30 Nan.: Semafor 19.00 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Patriot 23.00 Film: Super zvezda
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 18.45 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Marko Kravos: Zlato runo ali slovenska vrata v svet - izvirna radijska igra, režija Sergej Verč; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Cal-
lfi .	VREDNO OGLEDA
HM Sobota, 18. maja	-
■■■ Raimovie, ob 21.15
Le vite degli altri
Nemčija 2006
Režija: Florian Henckel von Donnersmarck Igrajo: Ulrich Muhe, Sebastian Koch in Martina Gedeck Ulrich Tukur
Eden lepših filmov zadnjih let je zgodba agenta nemške tajne službe, Stasi, ki mu na lepem zaupajo nadvse zahtevno nalogo, da sledi in dokumentira življenje dveh osrednjih kulturnih predstavnikov tistega časa, igralke Christe -Marie Sieland in njenega življenjskega sopotnika, gleda-liščnika, Georga Dreymana. Agentu HGW XX/7 je naloga zaupana s strani kulturnega ministra, ki se je v Sielandovo zaljubil med gledališko predstavo in si želi o njej izvedeti prav vse. Tajni agent izvede svojo nalogo z običajno natančnostjo, a stvar mu zbeži iz rok in »življenje drugih« postane tako tudi njegovo življenje.
le degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Para-de/Anteprima classifica; 14.35 The chillout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00-19.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Literarna oddaja; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 My chance on air; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etno-bazar; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Fortissimo; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.00 Druga godba pred Drugo godbo; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer (Giuseppe Verdi-Machbeth); 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Sobota, 18. maja 2013_VREME, ZANIMIVOSTI
/
2000 m ...........3
2500 m ...........0
2864 m...........-1
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 7,5 in v gorah 8,5.
Zemljevid Kitajske iz pločevink mleka v prahu
HONGKONG - Kitajski umetnik in oporečnik Ai Weiwei je iz več kot 1800 pločevink mleka v prahu naredil zemljevid Kitajske, na tak način pa je želel opozoriti na težave z mlekom v prahu na Kitajskem. Razstavo z naslovom Baby formula 2013 je predstavil na razstavi v Hongkongu. Njegova mojstrovina je velika deset krat osem metrov. Povpraševanje po mleku v prahu na Kitajskem vzpodbujajo spomini na afero iz leta 2008, ko so v kitajskem mleku v prahu našli kemikalijo me-lamin. Umrlo je šest otrok. Kitajska je največje tržišče za mleko v prahu, saj dojenje na Kitajskem ni razširjeno. Po podatkih ZN je na Kitajskem lani dojilo samo 28 odstotkov mater.
V središču Zagreba odslej brezplačno do svetovnega spleta
ZAGREB - V središču Zagreba je zaživela javna brezžična spletna mreža, ki predstavlja začetek prve faze izgradnje sodobne javne mestne internetne povezave. Brezplačno surfanje bo do poletja možno na približno treh kvadratnih kilometrih. Mestna uprava do leta 2018 načrtuje postavitev 24 brezžičnih spletnih točk v vseh ostalih mestnih četrtih. Do poletja naj bi bila brezplačna uporaba spleta možna v krogu približno 500 metrov okrog Trga bana Josipa Jelačica (na posnetku). Poleg tega je možen brezžični dostop do spleta v parku, ki povezuje Jelačičev trg z glavno železniško postajo.
cannes - Včeraj odmevala resnična zgodba o kraji draguljev v vrednosti več kot milijon dolarjev
Več o preteklosti kot prihodnosti
CANNES - Podvig, ki bi si ga lahko zamislil le Arsène Lupin. Le, da se je tokrat zgodil zares, nekako v dokaz teorije, da resnica uspe vselej prekositi domišljijo. V noči na petek je iz spalnice nekega uslužbenca švicarske hiše Chopard izginil nakit v vrednosti več kot milijon dolarjev. Dragulje je predstavnik švicarske firme hranil v majhni železni blagajni, namenjeni pa so bili eni od zvezdnic, ki so se včeraj sprehodile po rdeči preprogi. Priznane modne hiše in najprestižnejše draguljarne vsako leto posojajo igralkam dragocen nakit, ki krasi njihove dekolteje. Dogodek, s katerim se seveda zdaj intenzivno ukvarja francoska žandarmerija, bo tako mogoče v prihodnje navdahnil tudi kakega režiserja, da bo prav v dneh festivala posnel film.
Sicer pa se je tu včeraj govorilo bolj o preteklosti kot o prihodnosti. V osrednjem tekmovalnem delu je namreč zaživel Le Passé (Preteklost) iranskega režiserja in oskarjevega nagrajenca Asghara Farhadija. Zgodba, ki ima za protagonistko Bérénice Be-jo, pripoveduje o bivšemu paru, ki si želi stopiti na pot novega življenja. Ahmad se iz Teherana poda v Francijo, da podpiše ločitev. Ko dospe na nekdanji dom, izve, da si je ona medtem ustvarila novo življenje in da se misli ponovno poročiti. Iz preteklosti pa privre na dan cel kup zamolčanih resnic in skrivnosti, mimo katerih je nemogoče zgraditi novo prihodnost.
Preteklosti, tokrat veliki preteklosti francoskega filma, cannski festival že več let posveča sklop Cannes Classic. Ob pomoči zunanjih sponzorjev festival restavrira in na tak na-
čin reši pozabe vrsto starih filmov. Eden letošnjih naslovov je tudi Les parapluies de Cherbourg (Cherbourški dežniki), ki ga je Jacques Demy posnel pred petdesetimi leti (leta 1963). Protagonistka zgodbe o nemogoči ljubezni je še zelo mlada Catherine Deneuve.
Svečane projekcije, so se v veliki dvorani poleg Demyjeve bivše žene Agnes Varda, udeležili tudi skladatelj Michel Legrand, ki je napisal legendarno glasbeno kuliso in Jacque-sov sin Matthew.
O prehodu iz preteklosti v prihodnost pa pripoveduje sodobni western made in China, A Touch of Sin, kitajskega režiserja Jia Zhang-keja. Z nasiljem nabito zgodbo posveča avtor spremembam, ki jih doživlja kitajska družba v času divjega kapitalizma. Kot je pripomnil včeraj sam Jia Zhang-ke, »so mi oblasti naposled izdale vizum za tujino, ker v filmu nizam le kroniko realnih dogodkov, do katerih je pri nas res prišlo.«
Drugačno zgodbo, zaenkrat še izmišljeno pa je v sklopu Un certain regard včeraj predstavila igralka Valeria Golino, ki se je želela preizkusiti tudi v vlogi režiserke. Njen Miele, na ogled v italijanskih kinodvoranah že od začetka maja, je zgodba o nekakšnem angelu smrti. Mlada Irene se preživlja tako, da za visoko ceno terminalnim bolnikom, ki izberejo predčasno smrt, nosi nek strup, ki jim pomaga predčasno smrt. Filmska zgodba, protagonistka katere je Jasmine Trinca, je povzeta po knjigi tržaškega pisatelja Maura Covacicha.
Ob projekcijah pa kot vsako leto tu v Cannesu poteka tudi nadvse
Igralka Berenice Bejo	ansa
bogata filmska tržnica, ki ob prodaji posameznih filmov v tuje države omogoča tudi selekcijo za prihodnje festivale in pa mednarodne produkcije pri realizaciji posameznih filmskih del.
Te dni je eden protagonistov njenega dogajanja film, ki ga je posnel David Lynch na koncertu skupine Duran Duran. Simon Le Bon, Nick Rhodes in ostali se bodo čez dva dni udeležili tudi dobrodelnega gala večera AmFar, ki ga vsako leto prirejajo na francoski obali. Nabrani denar namenijo boju proti aidsu.
Prav na slavni Croisette pa se bosta danes srečala tudi Bernardo Ber-tolucci in Martin Scorsese. Bertoluc-ci je v Cannesu, ker predstavlja novo, 3D verzijo Zadnjega kitajskega cesarja. Martin Scorsese pa je prispel že včeraj, saj bo prav tu iskal sredstva za novi zgodovinski projekt Silence, ki ga namerava posneti med Japonsko in Tajvanom. (Iga)
Režiserka Agnes Varda	ansa
Igralec Ali Mosaffa	ansa
Draguljarna Chopard je doživela pravi in ne filmski rop	ansa