122
Novi vladni predlogi
o uravnavi zemljiškega davka.
Državnemu zboru je,  kakor smo zadnjič povedali predložena postava o spremembi   nekaterih oddelkov postave   od 24. maja 1859.  1.   o zadevi vcenitve zemljišč zarad uravnave zemljisčinega davka.
Poglavitne spremembe te postave po vladinem predlogu so sledeče:
Dosedaj sta vcenjevala posamesne parcele po dva in dva cenilca, ki ju je okrajna cenilna komisija za dotični oddelek izmed sebe izvolila; poročevalec (referent) jih je le spremljal in s svojim glasom le tedaj odločeval, kedar se cenilca o vcenitvi dotične parcele nista zedinila.
Vprihodnje bo pa referent vsako parcelo v svojem okraju sam vcenil; spremlja ga pa dotični župan ali pa dva moža, katera iz soseske župan v to odloči. Ti trije pa nimajo nobenega določilnega glasa, ampak pojasnujejo samo to, kar jih referent vpraša. Okrajni cenitveni referent predloži svoj operat potem okrajni cenitveni komisiji v pregled in odobrenje.
Dosedaj je gojzde cenil najprej referent sam in njegov operat sta dobila dotična dva cenilca v roko, da sta ravno tiste gozde in parcele tudi ona dva vce-nila. Ce nista referentovi vcenitvi pritrdila, in če kasneje ni on k njuni določbi pristopil, razsodila je potem okrajna cenitvena komisija, kaj naj veljd. Predno so pa okrajne cenitvene komisije pri tacih različnih mnenjih razsodile, kaj naj obveljd, imele so pravico, na dotično mesto dva druga cenilca izmed sebe poslati, da oglodata zemljišče še enkrat in o svoji pozvedbi komisiji poročata.
Po novi postavi ima pa okrajna cenitvena komisija brez novega pregledovanja konečno določevati, katera vcenitev naj obvelja, namreč: ali ima dotični referent, ali pa imata dotična cenilca prav.
Ob kratkem rečeno: po novi postavi pride vcenitev zemljišč iz rok izvoljenih cenilcev, v roke dotičnih c. kr. referentov (cesarskih uradnikov).
O ugovorih (reklamacijah) imajo po dosedanji postavi razsojevati okrajne in deželne cenitvene komisije.
Po novi postavi se ustanove za to posebne re-klamacijdke komisije (Reklamations-Commissionen), katere stopijo namesto deželnih cenitvenih komisij, in se sestavijo na enak način,   kakor  so  sestavljene deželna
123
cenitvene   komisije;  one   bodo   vsak   ugovor   (reklamacijo)   konečno   razsojevale;   zoper  njihovo   razsodbo   ni nobena pritožba pripuščena.
Namerovana nova naredba je tudi ta, da se županom pošljejo pri razpisu reklamacij tudi mape in parcelni protokoli dotične občine, da je mogoče prepričati se vsakemu, kako so zemljišča tu in tamvcenjena; vrb tega prejme vsak posestnik posebno polo (Grund-besitzbogen) , v kateri so vse njegove parcele z dotič-nim razredom in obdelovanskim redom pa tudi mera od vsacega kosa vpisane, da se zamore o vsem prepričati, ali je prav ali ne.
No, ta naredba se nam potrebna zdi, ki je žalibog v dosedanji postavi pogrešamo; brez nje je tudi vsak, če še tako opravičen ugovor, nemogoč.
To so nameravane poglavitne premembe.
Namen tega spisa ni ta, vse podrobnosti nove postave pretresevati , ampak kmetovalce naše že sedaj o poglavitnih rečeh nameravane postave seznaniti, pa tudi državne naše gospode poslance opozoriti, da gledajo, da ne bo „res publica" po novi postavi škode trpela!
Poglavitni namen te postave menda je pa ta , da se vcenitev hitreje izvrši, kakor je po določilih dosedanje postave mogoče, in da bodo manjši stroški, pa tudi ta, da se davek na podlagi nove vcenitve poprej naložiti more. Določen je namreč v postavi za vsako delo in opravilo in za vsako posamesno komisijo čas, o katerem ima svojo nalogo dovršiti; določeno je pa tudi, na kak način bo vlada s svojimi organi dotično nalogo izvrševala potem, če je kaka komisija ne bi o pravem času dognala, ali cel6 se je ne poprijela.
Za dognanje vcenitve je namreč postavljen obrok do konca leta 1880. Do tega časa ima namreč centralna cenitvena komisija za vsako deželo konečno veljavno vrstilno tarifo določiti, in na ti podlagi se bo za vsako deželo čisti prinos (donesek) izračunal, in davek za leto 1881. za deželo in na posamesne posestnike naložil.
Reklamacije se začnejo še le po tem, in ako uči-nijo pri naloženem davku kake spremembe, poravnale se bodo kasneje z dotičnimi posestniki.
Ali bo pa vse to davkoplačevalcem ali pa državni blagajnici na korist, in ali bode izdelek nove vcenitve tudi popolen, kakor imamo pravico ga pričakovati, tega si ne upamo trditi; bojimo se, da ne; zato še enkrat: „videant consules", da še viša bremena se nalože na rame kmetovalcev, ki že dosedanje komaj nosijo!