Mirko Kregar kal, sedal, vstajal — in Bog ve, ka- ko dolgo bi še trajala izkušnja, da Janezek zna čarati ie ni končal materin 9las: »Pojdi, deček — po južini bova _. , , . . ,. pa čarala«, je rekel ded. »Ded, ded — danes smo imeh ,, „ .., , „ , , , „ ,. „ ., .,,.,. „ Ne cudite se rnu! 1 akeaa deda i.< soli carovmka«, te klical iz veze . . . r , . , ,. „ . Kakor qa ima Janezek, ima le malo- mali Janezek. , , „ . , , kdo. Kaj ta vse zna! Stopil je v kuhinio, odložil tor- r, * ¦. , , , „ ,. , .. . . . . Zazvizga kakor kos, zazvrgoh bo s kniiaami — in ze je bil pn , , , ,. , , v , J * . J r kakor vrabec, zareglja kakor zaba, dedu in mu vneto pnvovedoval: ¦¦ , ,• , • ,. , , ,. , ^ ' zna mijavkati, lajati, meketah ka- »Ta je znal imenitne stvari! Y kor koza> kruim kakor pujsek _ zraku je lovil denar, vlekel ga je skratka Oponašati zna vse živali. dečkom iz nosa, ušes ... iz praznega ln kakšne igmče zna delati, klobuka je vlekel cvetlice, robce — Konje> puške> ladje> hVsc> avtomo. in navsezadnje, ded, je uganil, kaj Mle> aerop[ane - kdo mislU /n koliko ve pravijici Druga »To je moral biti spreten člo- je lepša od dmge Janezek bi se vek«, je dejal ded. najrajši preselil k dedu. *Bil je, biU, je pritrjeval Ja- Toda ze se je vrnU In za njim nezek- očka, mama, Francelj in mala Ani- »Veš, Janezek, da znam tudi jaz ca. Vsi so radovedni, kako bo Ja- čarati?« se je smehljal ded. In Ja- nezek čaral nezek je beračil, naj ga nauči ča- Ded je medtem priPravil na mizo rati, dokler se ded ni vdal. dva krožnika. Podaja Janezku enc- »Najprej se moraš naučiti ča- ga v roko, rekoč: rovniškega izreka ...« »Trdno drži krožnik in delaj vse »O, to sem se naučil že od ča- po meni. če boš vse dobro ponovil, rovnika«, je segel v besedo Janezek se ti pojavi na krožniku jabolko.« in govoril: ln čaranje se začne ... »Hokus — pokus, čare — mare Ded momlja čarovni izrek, kro- — glejl« ži z desno roko po zraku — po »Dobro znaš, toda poskusiti mo- krožniku — pod krožnikom — si lam, kako si spreten.«. sega na čelo — si boža lice ... in »Šestkrat moraš prehoditi«, je Janezek dela vse za njim. nadaljeval ded, »po eni nogi sobo, Govori čarovne besede in po- desetkrat počeniti, desetkrat posko- snema deda. Z enim očesom meži- ČM — petkrat sesti na tla ter vstati ka dedu, z drugim pogleduje na brez pomoči rok — najti z zaveza- krožnik, kdaj se pojavi jabolko. nimi očmi vrata, okno, peč, mizo — Zdajci udarijo vsi — razen de- sesti na tla, skleniti roke na hrbtu da in Janezka — v smeh. Ded gleda in z zobmi pobrati čepico —« je de- mrko. Janezek z njim in oba ča- jal ded... in Janezek je letal, ska- rata še bolj vneto ... 122 Smeh se stopnjuje. Očka se Kogar ujame, vsakega uči ča- krohoče, mami se od smeha solzijo rati. Sosedov Lojze se mu je sicer oči, Anica piska, babico je od sme- včeraj nelepo zahvalil, toda Jane- ha posilil kašelj — in zdajci se raz- zek je vztrajen. Zagotavlja doma, krohoče tudi ded. da bo vedno učil dečke čarati... Janezek se ozira naokrog, ker In verjemite, da zna nekaj no- ne ve, kaj je, gleda na deda, le-ta vega, česar niti ded ne ve? odlaga krožnik in že drži zrcalo * pred Janezkom. Ura -e pol sedmih zuečer Ja_ Janezek ne more v zrcalu sam nezek vabi vse domače k dedu, češ sebe spoznati. Brada, obraz in nos da jim bo nekaj lepega pokazal. — vse je črno, na čelu so saje... Med vmti dedove sobe stoji Ja_ tudi prsti desne roke so črni., . nezek kakor general po dobljeni Hipoma se mu je posvetilo. bitki, za njim prihajajo očka, ma- Obrne krožnik z dnom navzgor ma, Francelj, mala Anica in hlapec in uidi, da je dno namazano s saja- Vinko. Janezek gre naravnost k de- mi... du, sedečemu pri peči. »Vidiš, da znaš čarati,« pravi »Ded, lahko napišeš karkoli v ded, »bel si bil in zdaj si črn.« sObi na vrata, jaz pojdem ven in Toda Janezek ne posluša več. bom v veži napisal na vrata i s t o.« Kakor veverica poskoči v kuhinjo »/; presneto, fant, to vendar ni k škafu z vodo... mogoče«, pravi ded in si neverno . * ogleduje Janezka. Ded ima v Janezku marljivega »Res, ded! Staviua, da napišem učenca, ki ne lenari. isto /« J 123 »Dobro — velja. Pa za kaj sta- Janezek pa je že v sobi in kriči: viva?« »O jej, ded, jaz imam zunaj za- »Za deset dinarjev, ded.« pisano isto.« »I, poglejmo fanta. Nič ne za- Vsi hite ven gledat, ali je to res. služi, pa bi stavil za deset dinarjeo. In kaj, menite, da so videli iam? Pa si vprašal očeta, ali bo plačal Na vratih je bila zapisana be- zate, če izgubiš stavo?« se hiiduje seda isto. ded, toda oče že daje kovača na Vsi se smejejo in Janezek že iz- mizo, kakor da ga je imel priprav- teza roko po kovaču. Ijenega. »A^a,« pravi ded, vzemši kovača Ded poišče kredo, jo da košček iz denarnice, »toda povej, kdo te je Janezku in ta hiti ven. to naučil!« Z velikimi črkami zapiše ded be- Janezek ne poue, molči ko riba. sedo »Smufr« na vrata in kliče Ja- Najbrž je bil to očka, ker se je nezku, ali je ze tudi on zapisal. ves ta čas tako premeteno smehljal.