kulturno - politično glasilo • S V 0 t o \/ ni h domačih dogodkov 6. leto/Številka 11 V Celovcu, dne 18. marca 1954 Cena 1 šiling PAPEŽ PIJ XII. Srečanje s Hitlerjem in Stalinom Ko je bil sedanji papež ikot nadškof Pa-celli še papeški nunciji v Hitlerjevi Nemčiji, je moral, kot je v diplomaciji navada, v imenu vsega diplomat, zbora ob novem letu ali izrednih prilikah čestitati Hitlerju. Njegove dostojanstvene in svečane obleke Hitler ni mogel prenesti in je kar drhtel od zavisti, da bi svoje ljubljence in seveda tudi sebe napravil za naj lepša in najpopolnejša bitja v krasnih uniformah. Po nekem sprejemu je sklical k sebi svoje arhitekte in umetnostne referente, da bi napravil uniforme zanj in njegove veličnike po kroju, ki ga je nosil nuncij Pacelli. ..Pomislite, ta Pacelli v svoji Obleki, saji je bil tako velik, da je zavzemal prostor od nebes do tal...” Četudi je Hitler sovražil Pacellija in četudi je rekel, da 'bo kot zmagoslavni cesar s svojim konjem zajahal v cerkev sv. Petra v Rimu, je vendar slutil veličino, ki jo daje osebnost službi, ne pa Obleka osebi. Toda Hitlerja in njegovega tisočletnega kraljestva že zdavnaj ni več, niti toliko ni ostalo za njim kot sicer za najnavadnejšim človekom; grob! Pacelli pa je res zavzel prostor med nebom in zemljo, ko je 2. marca pred 15 deti postal vidni Kristusov namestnik na zemlji, suvereni gospodar vatikanske države in slovesno zavzel prestol v cerkvi sv. Petra, ki ima najveličastnejši nagrobni spomenik na svetu in največ podanikov. Zgodovina se ponavlja in je neizprosna, nekoga vzdigne do odločujoče osebnosti v svetu, drugega najmogočnejšega pa podere na tla. Napoleon je dal zapreti papeža, pa je potem sam umrl kot jetnik na otoku Sv. Helene. Ko že ni bil več tako prevzeten, je 1. 1812 moral odgovoriti enemu svojih generalov, kako naj postopa s papežem v Rimu. Napoleon mu je odgovoril: „S papežem ravnajte tako, kakor da ima vojsko, ki šteje 100.000 mož.” Ta izjava je veljala tedaj toliko, kot če bi danes nekdo rekel, da ima Vatikan zalogo atomskih bomb. Ko je bil Churchill zadnjič pri Stalinu, ga je tudi opozarjal na papeža Pija XII. in na to, da bi bilo primerno, da komunisti s katolicizmom primerneje postopajo. Stalin pa se je nasmejal in vprašal Churchilla, koliko di-vizij ima papež. Ko se je Churchill vrnil v London, je sporočil to vprašanje Piju XII. Ta je odgovoril Churchillu, da naj sporoči Stalinu sledeče: „Recite mojemu Jožefu, da bo moje divizije srečal v nebesih ...” Tudi Stalina ni več in že je srečal papeževe divizije in legije nebeških angelov in svetnikov pod poveljsitvom generalisima sv. ^fihaela, ki mu niso pustile zavzeti nebe-škega gradu Jeruzalema, ampak se je moral Umakniti v Luciferograd. Z vsemi svojimi zmagovitimi armadami in štabi zdravnikov m kljub vsem pomlajevalnim metodam ni mogel premagati smrti, kaj šele predstavnika vere, ki je v razmerju do komunizma kot ogenji in voda. Tudi njegovega zvestega georgijskega rojaka Berije, vsemogočnega policijskega šefa, ni več. On, ki je dal toliko ljudi obsoditi na smrt, je bil sam obsojen na smrt. Poda kot svojo zadnjo prošnjo pred smrtjo je izrekel, da hoče imeti sv. pismo. 1 o zadnjo prošnjo so mu kot vsakemu obsojencu ugodili in tako je, upamo, lahko bral tudi besede Kristusove: „Ti si Peter, skala, in na to sikalo bom sezidal svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo Premagala ...” In morda je tedaj njegova misel poletela iz Moskve v Rim ... Ko sedaj obhajamo papežev petnajstletni jubilej, naj tudi naše misli polete v Rim, Pa ne kot obupanega obsojenca na smrt, ampak kot vernega katoličana, srečnega m ponosnega, da lahko izrečemo čestitke ^ojemu očetu in vladarju, osebnosti, kakor jih je malo v zgodovini človeštva. Veselimo Prezident Komer poziva Ob priliki dunajskega velesejma je povabil državni predsednik dr. Komer vse člane in tudi vse deželne glavarje na skupno večerjo dne 16. marca. To priliko je zvezni prezident porabil, da pozove vse člane vlade ali predstavnike obeh vladnih strank k političnemu premirju. Zadnji meseci so bili) v avstrijski notranji politiki hudo razburkani in medsebojni 'boj ter osebno napadanje pristašev Iste državne vlade je zavzemalo tak obseg, da je bil celo obstoji vlade v nevarnosti. Prezident Komer je naglasil, da IX) tre- ba sedaj spomladi zopet misliti na skupne cilje. Vsi imamo dolžnost, da 'tudi na političnem polju zacelimo zimske ozebline. Dunajski velesejem nudi prav posebno priliko, da vsi vidimo sadove svojega lastnega dela. Na vseh področjih gospodarstva, v industriji, obrti in kmetijstvu so bili storjeni veliki koraki naprej. Posamezne dežele tekmujejo med seboj v pridnosti in zmogljivosti in če zunanji svet govori o ..avstrijskem čudežu”, tudi mi sami tega dejstva ne smemo prezreti. Ti veliki uspehi seve niso sad dela posameznika, marveč sad našega skupnega dela. Celotna slika nespremenjena Kljub hudi volilni 'borbi zadnjih tednov je ostala slika (koroških občin v bistvu nespremenjena. V svojih poročilih trdijo eni im drugi, da so zmagali. Na splošno lahko ugotovimo, da se volilna skupnost OeVP in VdU ni obnesla, oziroma strankama ni prinesla tistega uspeha, ki so ga pričakovale. Deloma so temu krivi tudi nevolilci, ki pač tvorijo precej' močno stranko zase. Nad 29.000 volilcev je ostailo doma. Vreme je bilo slabo in deževno, pota v gorskih krajih, kjer morajo ljudje uro in več hoda napraviti, da pridejo na volišče, pa slaba. Razen v Celovcu in Beljaku so bile občinske volitve v 240 Občinah, le v 6 občinah ni bilo volitev, ker so se stranke zedinile na eno samo listo. V teh občinah bodo socialisti stavili 99 ali 100 županov. Če primerjamo, število glasov leta 1950 in leta 1954 torej dveh Občinskih volitev, so socialisti napredovali, primerjava z letom 1953 pa kaže malenkostno nazadovanje oz. napredovanje drugih strank. Te številke pa so malenkostne dn na celotnem položaju ne spremenijo nič. Le pri županskih mestih je nastala po novem občinskem zakonu sprememba v toliko, da pripada že po zakonu številčno najmočnejši stranki, če imata v občinskem odboru enako število glasov. Slovenci smo se na Občinskih volitvah razmerno dobro držali, če še upoštevamo proglas »Slovenskega vestnika” v zadnji številki, da naj' v vrsti občin Slovenci volijo socialiste. Iz preglednice je razviden rezultat po občinah. V primeri z občinskimi volitvami smo ponekod številčno napredovali, ponekod tudi nekaj' zgubili. Volilnih upravičencev je bilo 222.766, oddanih glasov pa 193.766, tako torej znaša volilna udeležba 87 odstotkov. Število neveljavnih glasov znaša 3.175 in vel javnih pa je bilo 190.591 glasov. JO Slov. lista > M Slov. lista SPOe OeVP VdU Bela 167 (75) (2) 91 (1) 750 (9) *332 Bekštanj 399 267 (1) 1279 (8) 1227 (7) Bilčovs 156 165 (4) 59 (1) 222 (5) Bistrica, Pliberk 312 344 (5) 457 (6) 238 (3) Bistrica, Rož 92 85 (1) 454 (6) 454 (5) Blato 263 247 (4) 180 (2) 298 (5) Brdo (J) 378 (7) 296 (4) Dobila vas 173 158 (1) 1286 (9) 662 (6) Galicija 46 61 (1) 438 (7) 297 (4) Globasnica 268 252 (4) 154 (3) 304 (5) Hodiše 106 108 (2) 393 (8) 133 (2) 23 Kotmara vas 81 97 (1) 470 (7) 320 (3) Ledince 120 (2) 372 (7) *293 Libuče 133 117 (2) 337 (7) 152 (3) Loga vas (Černič) 236 186 (2) 486 (6) 311 (4) M edborovn ica 65 63 (1) 325 (6) 172 (3) Radiše 115 103 (4) 50 (2) 79 (3) 43 Ruda 67 52 (0) 471 (8) 178 (3) 76 Ro/ek 14 41 (1) 130 (4) 169 (5) Št. Jakob, Rož 483 ■154 (3) 968 (8) 567 (4) Sele 117 156 (4) 267 (7) 40 (1) Skoči jan 304 296 (2) 662 (5) 562 (5) Škofiče, Hafner 215 167 (3) 315 (5) 245 (4) Smarjeta v Rožu 119 98 (2) 251 (5) 173 (4) 43 Slovenji Plajberk 26 16 (0) 37 (1) 123(5) 85 (4) Svetna vas 137 103 (2) 134 (S) 144 (3) 37 Zgornja vesca 106 126 (4) 33 (I) 96 (3) Železna Kapla 43 0) 542 (8) 253 (3) Žitara vas 154 (2) 576 (7) 283 (3) Žvabek 49 15 (0) 87 (3) 112 (5) ' V Beli, Kotmari vasi in Slovenjem Plaj-berku je »Demokratična fronta delovnega ljudstva” postavila svojo listo, številke so v tabeli na drugem mestu. * V Beli pri Železni Kapli, v Ledincah in Gozdanjah je obstojal volilni dogovor med se njegovega zboljšanja zdravja in prosimo Vsemogočnega, da ga nam in svetu še dolgo ohrani in mu obljubimo, da hočemo ostati zvesti službi v njegovih nepremagljivih divizijah. KDS in OeVP, so torej v skupni številki obojni glasovi. V Beli odpadeta na KDS 2 mandata, isto tako tudi v Ledincah, v Goz-danjah pa cn mandat. V Gozdanjah je tudi na socialistični listi izvaljen en Slovenec. Po uradni objavi so dobile slovenske liste na volitvah 4.385 glasov, leta 1950 pa 4.756. Če pa upoštevamo, da so slovenski glasovi bili oddani tudi v Ledincah, Beli in Gozdanjah za volilno skupnost in da so nekatere občine dobile od DF izrecno navodilo, da volijo socialiste, je doseženo najmanj število iz leta 1950. KRATKE VESTI V Avstriji' je 150 javnih bolnic in poleg teh še 89 privatnih zavodov. Med zadnjimi je 80 bolnic, katere vzdržujejo cerkveni redovi, V teh 80 bolnicah je 9500 postelj in letno je 'tam oskrbovanih 145.000 bolnikov. Zaposlenih je tam 450 zdravnikov in 1.900 bolničark. Za vzdrževanje teh zavodov morajo redovi iz svojega letno doplačati 22 milijonov šilingov. Dnevni stroški v teh bolnicah znašajo za bolnika 44 do 55 šil., bolniške blagajne pa plačajo dnevno 38 do 43 šil. V javnih bolnicah pa znašajo dnevni stroški za postelji in bolnika okoli 65 šil. Po izjav,di notranjega ministra Helmerja je v Rusiji še Okoli 1.200 Avstrijcev v vojnem ujetništvu. Na Dunaju se je vršil družinski teden s prav zanimivimi predavanji. Tudi v našem listu smo že ponovno pisali, da pri nas v Avstriji prirastek na rojstvih ne zadostuje več za normalni razvoj, vsega življenja. Na tem družinskem tednu pa so strokovnjaki ugotovili, da je pri današnjem položaju ogroženo socialno skrbstvo bodočnosti. Statistika kaže, da bo pri nas v dvajsetih letih 400.000 otroik manj, da bo 100.000 ljudi manj! pri delu, da pa bo 330.000 več rent-nerjev. Ne smemo namreč 'pozabiti, da vsi tisti, ki danes plačujejo socialno zavarovar nje, plačujejo zal vzdrževanje starih sodržavljanov dn ne zase. V Franciji je bilo nad 100 katoliških duhovnikov, ki so hodili dnevno na delo v rudnike in tovarne in tako iskali povezanosti z delavci samimi. Sedaj so francoski škofje prepovedali:, da bi se duhovniki v polni meri posvetili fizičnemu delu in dovolili le, da smejo duhovniki delati dnevno 3 tire v Obratu, da ne bi zanemarjali; svojih duhovniških dolžnosti. V Avstriji je 192.748 kmečkih obratov. Polovica teh obratov pa jle brez otrok pod 14 let. Na 20 odstotkih teh obratov je samo po en otrok in le na 1613 kmetijah je več kakor 6 otrok. Osebni zračni promet preko oceana tako narašča, da bo v kratkem času že dosege! promet / ladjami. Nova letala, imajo tudi spalne kabine, da .potovanje z letalom ni več tako naporno. V Ameriki pripravlja dr. Lyle Boršt lokomotivo na pogon iz atom sike energije, tam gradijo tudi prvo podmornico na atomski pogon. Obratom za tujski promet lxxlo avstrijske banke dale posojilo 60 milijonov šilingov in država bo 'prevzela jamstvo, poleg te vsote bodo za tujski promet stavili še i/ ERP-denarja 40 milijonov šilingov na razpolago. Poraba govejega mesti je v Avstri ji za dva kilograma na osebo manjša kakor je bil a leta 1938. Najmanjša', je (poraba govejega mesa na deželi, ker do sedaj še kmet nima možnosti, da bi goveje meso v svežem stanju hranil. Ponekod so v skupnih vaških hladilnikih, kjer ima vsak posameznik svoj oddelek, poskusi li tudi kmetu nudi ti te možnosti. V trgovskih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo je ob kancu leta 1953 bdi položaj tak, da je imela Jugoslavija v Avstriji za 10 milijonov dolarjev dolga. 7 milijonov dolarjev so med tem že plačali, odprtih je še računov za tri milijone dolarjev. Zapadna Nemčija ima za svoje pošiljke v Jugoslavijo 80 milijonov dobroimetja. Skupni dolg Jugoslavije znaša 350 milijonov dolarjev in je Amerika naj večji upnik. Ob priliki smučarskih tekem na Planici je jugoslovanska .policija aretirala iz avstrijskega vlaka na meji g. Alojzija Perne-ta iz St. Vida ob Glini. Perne je avstrijski državljan in vodi v St. Vidu izdelovalnico ščeti. Avstrijski konjerejci so na sejmu v Veroni v Italiji' razstavili 19 plemenskih kobil, ki so bile na mah prodane in v prihodnjem tednu gre zopet 20 konjev te vrste v Italijo. Politični teden Po svetu ... Vellilkega pomena je bil na vsak način obisk nemškega kanclerja dr. Adenauerja v Parizu. Medtem ko v Zapadni Nemčiji socialistična opozicija še vedno vztraja na odklonilnem stališču do evropske obrambne zveze, pa jle kolikor tolliko brez moči, ker je v precejšnji manjšini, so nasprotniki evropske obrambne zveze v Franciji Zelo močni. Namen Adenauerjevega obiska je bil seveda ipokazati prvim kot drugim, da hoče bonnska vlada v soglasju s svojimi somišljeniki v Parizu neomajino korakati do panevropske zveze, do katere je prav evropska ■ Obrambna pogodba bistveni in kl jučni člen. Obisk v Parizu jle logična posledica berlinske konference, ki Se je končala brezuspešno, ko sta se oba 'tabora zadovoljila s tem, kar imata, s „status quo” v Evropi. Adenauer in BMault sta govorila o bistvenem vprašanju, ki 'ločil Nemce in Francoze, lotila sta se posarskega vprašanja. To je .prvi pogoj, katerega je francoska opozicija do evrqp.ske obrambne pogodbe stavila, ko je šlo za francosko privolitev do oborožitve .Nemčije. Adenauer je prišel v Pariz s koncesijami. Bonnska vlada se zadovolji z „ev-ropeizacijo” posarskega ozemlja. O priključitvi k Nemčiji ni bilo govora, kar je spričo razpoloženja pri Francozih kaj razumljivo. Adenauer je pristal na 'to, da ostane Posarje v francoski, gospodarski uniji. Obe — francoska in nemška vlada sta mnenja:, naj. Posarje na svobodnih volitvah odloči, ali hoče biti „evropei!zirano’' ali ne. Da se bo po-sarsko ljudstvo za to tudi odločilo, ni skoraj nobenega dvoma, ker mu taka rešitev prinaša samo gospodarske koristi. Tukaj so Francozi bili vsa povojna leta nadvse širo-kogrudn 1: ko so doma bile še živilske nakaznice, so Posarci že živeli v izobilju. Nemce v Posarju so Francozi gostili s svojim kruhom in te vrste politična modrost se je Obnesla. Posarci govore nemško kot so vedno govoriiLi in mislijo evropsko in vidijo v Francozih prijatelje. Postali so most med zapadno-nemško republiko in francosko republiko. Kancler Adenauer je ta dejstva uvidel in temu primerno politično vrednotil. N jegov obisk v Parizu je ohrabril tiste politične kroge s Schumanom in Bidault-jlern na čelu, ki se zavzemajb za sprejem Nemčije v evropsko obrambno zvezo. Bi-dauk-jeva krščanska sredinska stranka je sprejela sklep, da naj francoski parlament nemudoma razpravlja o: pristopu Francije k Evropski Obrambni, zvezi. Skoro istočasno je prišla vest, da je belgijska poslanska zbornica svoji pristop že izglasovala. S tem so za Nemčijo in Holandsko tri države od šestih članic ratificirale določbe Evropske obrambne zveze. Kljub vsemu bo v Franciji borba za in proti še huda in je težko reči, kako in kdaj bo izglasovana1. Iz Francije se je dr. Adenauer napotil v Grčijo. V Grčiji pa gotovo stojijo na prvem mestu gospodarska vprašanja, ker potrebuje nemška industrija novih tržišč, Grčija bi bila dober odjemalec. Edino vprašanje, ki ga mora ta državni Obisk rešiti, je vprašanje kako in kdaj! bodo Grki plačali, ker tudi nemška industrija ni v stanu, da bi za nedoločen čas zalagala. Zapadna Nemčija ima pri' Evropski plačilni uniji zamrznjenih 482 milijonov dolarjev. Na obisku v Avstriji pa se je mudil vodja nemške socialistične stranke OlTenhauer. V svojem govoru na Dunaju je zopet naglasil, da so nemški socialisti proti Evropski obrambni zvezi, ker 'hi taka vojaška zveza za dalj' časa preprečila združenje obeh Nem-čij. Kakor znano pa so zastopniki avstrijskih socialistov na mednarodnem zborovanju socialistične internacionale v Bruslu glasovali za imenovano obrambno zvezo. Amerika nadaljuje s politiko sklepanja vojaških obrambnih zvez Najpomembnejša tovrstna pogodba je pač ta z Japonsko. S tem so Združene države dobile zaveznika v narodu, ki že stoletja vodi borbo proti Kitajski, ki je danes komunistična. Zanesljiv ameriški vojaški zaveznik je tudi Južna Koreja, toda: tukaj; bo ameriška diplomacija morala prebroditi še hude težave, ker se Južnokorejci in Japonci zelo slabo razumejo. Na bližnjem Vzhodu se je položaj v Siriji, kjer je borba za Oblast trajala kar tri tedne, v toliko pojasnil, ker je nova vlada brž izdala resolucijo, v kateri pozdravlja vojaško pogodbo med Turčijo in Pakistanom, iz česar je sklepati, dai je v arabskem svetu prišlo do nekakšnega preloma. Tur- čija, Pakistan in Sirija so prešle v ameriški vojaSkoObrambn i sistem, medtem ko Egipt ter ostale manjše države arabskega sveta vodijo nekako ..muslimansko”, nevtralistič-no politiko in ne morejo pozabiti, da se je sredi njih vgnezdila judovska država Izrael. Te države so stalno tvorišče prekucij, v njih se bore za oblast ameriški, angleški., francoski' in sovjetski vpliv in najverjetneje je, da bodo slej ko prej prišle v interesno območje odvisnosti katere od zaipadn i h velesil. Združene države ameriške morejo pokazati na dokajšnje zunamje-politične uspehe, doma imajo opraviti z notranje- politično krizo. Senator Mac Charty je ime, s katerim se bavi danes vse časopisje po svetu, senator Mac Charty je predsednik odbora za „Dr-žavno varnost”, ima pravico vsakega ameriškega državljana ne glede nia njegov položaj:, poklicati pred svoj. zasl Sevalni odbor. Usodni mesec v Dne 11. marca 1938 so začeli1 korakati nemški bataljoni preko avstrijske mejč. Zasedba Avstrije se je začela. Saj se še dobro spominjamo na eni; strani neizmernega veselja, ki je vladalo ob ..priključitvi” in na drugi strani polnih zaporih, ki so zadeli tudi nas Slovence preji ali slej. Dne 15. marca 1939 so nemški vojaki zopet korakali in padla je država, katero smo smeli v Evropi šteti med socialno najboljše urejene in tudi v narod, pogledu umir-jene. Spominjam se nekega razgovora z zaupnikom vodje sudetskih Nemcev g. dr. Kundtom. Bilo je menda na Dunaju. Govorila sva o gospodarskih in kulturnih prilikah sudetskih Nemcev. Na mojo prošnjo, na ji mi pojasni, kak je v resnici jmložaj na šolskem polju, pravi dr, Kundt: „Mi Nemci smo najmanj do 99 odstotkov naših šolskih ih kulturnih zadev v posesti vseh pravic, smo tudi na gospodarskem polju v raz- evropski politiki merno dobrem položaju, le enega ne prenesemo on to je, da nam bi Čehi vladali in radi tega moramo državo razbiti. Bilo je to leta 1938. Ko smo se septembra 1938 zopet videli na kongresu v Stockholmu na švedskem, je dr. Kundit z še večjo odločnostjo ponovil iste misli. Pol leta navrh pa je nemški vojaški škorenj stopil v Prago in tu se je pričela tragedijai vsega evropskega kontinenta in tudi vseh evropskih narodov in ne nazadnje tragedija nemškega naroda, ki je hotel s Hitlerjem graditi tisočletni rajh. Danes po petnajstih letih pa se kakor iz-gleda Evropa zopet pripravlja. Hudo šolo so prehodili evropski narodi' v teh petnajstih letih in reči moramo, da so se le malo naučili. Bombe so razdejale delo stoletij in sedaj pripravljajo nove-atomske 'bombe, ki naj: bi preoblikovale vso evropsko celino tako, da ne 'bo ostal kamen na kamnu. Nekatere ugotovitve Dvakrat smo objavili sklep občnega zbora ..Demokratične fronte delovnega ljudstva” kakor ga je objavil ljubljanski „Slo-venski poročevalec” dne 9. januarja 1954. Obakrat je ,.Vestnik” trdil, da lažemo. In kaj se je zgodilo. V zadnji številki je „Vestnik” objavil sam ta sklep in pozval svoje pristaše, da naj z glasovnico na volilni dan 14. marca podprejo nemško socialistično stranko. Sicer pa je tudi „Neue Zeit” v zadnjih dneh pred volitvami naglašala nemški značaj strankinega pofcreta in se colo ponašala, da so kandidati na socialistični listi ..Ritterkreuztrager-ji”. Za vse to se je navduševala tudi DF o/i roma njeno glasilo „ Vestnik”. Dne 6. marca pa je avstrijska: tiskovna služba APA objavila, da KDS nastopa v gotovem 'številu občin samostojna in da je vrsta občin, kjer so se Slovenci povezali vskup-ni občinski listi. To poročilo so povzeli dru- gi avstrijski listi in po teh listih tudi poročevalec Tanjuga, jugoslovanske obveščevalne Službe na Dunaju. To poročilo je objavil ..Slovenski poročevalec” v Ljubljani, sicer nekoliko spremenjeno, a objavil ga je. Ta objava pa je izzvala na uredništvu „Ve-stnika” v Celovcu revolucijo, češ da j,e poročevalec Tanjuga na Dunajju nasedel reakcionarnim vestem, da na Koroškem črna reakcija nastopa na občinskih volitvah samostojno, kar seve nikakor ne gre v račun teh velikih naprednjakov. Za danes ugotavljamo samo dejstvo, da je DF gnala Slovence leta 1953 in tudi leta 1954 v nemški tabor, v nemško stranko. DF je s tem zadržanjem dokazala, da nosi svoj slovenski program le na jeziku, da ga pa zataji, kadar bi) ga morali postaviti na tehtnico. Prepričani smo, da 'bodlo tudi ostali rojaki s časom uvideli to zlobno in škodljivo igro. V nedeljo volijo na Koroškem Pod gornjim naslovom je tržaška „Demo-kracija” objavila 12. 3. 1954 članek, ki se peča z. občinskimi volitvami na Koroškem in ga objavljamo brez komentarja. V nedeljo bodo na Koroškem občinske volitve. Kakor vsa glasovanja, na katerih se izraža javno mnenjle, je tudi od nedeljskih izidov v veliki meri odvisna usodil naše tamkajšnje narodne manjšine. V našem listu smo že neštetokrat zapisali, da ni mogoče zahtevati narodnih pravic, če manjšina najprej ne izpriča svoje jasne volje, da ji te pravice tudi pripadajo. Ni mogoče zahtevati slovenskih šol', če ne dokažemo, da v posameznih krajih živč Slovenci, itd. Našim čitatelljem je tudi znano, da smo pred nekaj meseci poročali, kako so avstrijski socialisti, kii na Koroškem vedrijo in oblačijo, predlagal i' dunajski vladi nov zakonski osnutek, po katerem bi slovensko šolstvo na Koroškem prejelo tako' težak udarec, da bi od njega ostali samo še simbolični sledovi. Takrat smo tudi povedali, da so to prav isti socialisti, katerim so na lanskih deželno-/borskih in državnozborskih volitvah koroški titovci darovali vse svoje glasove. Odrekli so se toreji samostojnemu volilnemu nastopu, samo da hi pomagali socialistom do zmage. Redukcija šol pa je bila plačilo! Ne bo odveč, če se ob tej, priložnosti spomnimo, da se je to zgodilo popolnoma v duhu Babičevega navodila na lanskem kongresu Zveze delovnega ljudstva Slovenije, ko je zamejskim Slovencem svetoval, naj se povežejo z naprednimi gibanji držav, v katerih žive ter naj> pozabijo na samostojno 'politično nastopanje. V tem duhu so tudi titovci poskušali povezati svoje goriške priveske na Magnanijevo skupino, Slovence iz cone A pa so z raznimi članki v „Pri-morskem dnevniku” precej odkrito ponujali Socialistični stranki Julijske Benečije, ki se ogreva za priključitev Trsta k Italiji. Po hudem udarcu, katerega je z redukcijo šol doživelo prodajanje slov. narod- nih koristi, na Koroškem, smo vsekakor pričakovali, da se bodo titovci sedaj, spametovali. Toda pijanec se 'takrat spreobrne, kadar se v jamo zvrne! Koroški titovci so namreč na svojem občnem zboru dne 9. januarja t. i. v Celovcu, vkljub vsem razočaranjem sklenili, da gredo tudi na nedeljske volitve /opet s socialisti. Zanimivo je, da se je tega sklepa sramoval celo koroški titoistični »Slovenski vestnik” ter ga' je prvi objavil »Slovenski 'poročevalec” v Ljubljani. Objavil pa ga je tudi »Naš tednik—Kronika”, glasilo demokratičnih koroških Slovencev, ki so organizirani v Krščanski' demokratski stranki. S tem je položaj: za slovenske volivce jasen in po vsem, kar so v tem času socialisti prizadejali koroškim Slovencem, je vsako slepomiši j en je odveč. Naj 'bodo 'posamezni volivci levičarji ali ne, vsem zavednim Slovencem narekujte srce, da je treba v zamejstvu najprej' reševa ti slovenske narodne koristi. Zaradi lanske zmede, ko so mnogi res nasedli socialističnim in titovskim limani-caan, se je zgodilo, da je sama siovenska Krščanska demokratska stranka prejela 725 glasov manj, vseh titovskih glasov pa je po ukazu utonilo v množici socialističnih volivcev. Tako so titovci slovensko narodno manjšino na Koroškem pred svtetov. javnostjo zmanjšali za nad 3500 velepomembnih glasovr. Ali 'bodo spoznali svojo tragično zmoto? zVli se bodo zavedli nevarnosti zavezništva, v katero j'ili potiska zaslepljena komunistična ljubljanska1 'politika? Ali jim'bo prišlo v zavest, da je treba dokazati, da so Slovenci: in da hočejo Slovenci ostati? Rezultati nedeljskih volitev na Koroškem nam bodt> dali odgovor. Eno pa je jasno: za slovenske glasove bodo v vsakem primeru Steli samo tiste, ki bodo glasovali za edino odkrito slovensko listo, to je za Listo Krščanske demokratske stranke. Vsi drugi pa opravljajo žalosten valpetovsk i ki odpadniški posel, ki ga bo tudi zgodovina nedvomno kot takega ocenila. je borittelj. št. 1 proti' komunizmu. N jegova vnema je pa tako velika, da gre v osebne potankosti, da že ni več kot sodnik, temveč neizprosen zasliševalec, ki hoče tudi v prijatelju najti in ugotoviti sovražnika. Mac Carthy je končno logična posledica ameriške medvojne in tudi še povojne politike njegovega vtikanja glave v pesek. Nikjer na svetu ni bila Sovjetska zveza tako popularna kot v Ameriki v letih 1941—45. Amerikanci so sprejeli kar- celo filmsko ekspedicijo Rusov, jim dali na razpolago ate-Ijejte, ljudi dn denar ter jih pustili svobodno govoriti in vršiti komunistično propagando. Slavna ameriška filmska igralka Greta Garbo je igrala vlogo ruske partizanke v nekem filmu. Potem so filmski »strokovnjaki” sicer odpotovali domov, toda to je bil začetek, kateremu so sledile mnogo 'bolj neljube afere s tajnostmi atomske bombe. Dolgo je trajalo, da so Amerikanci postali nevljudni in obenem nestrpni. Izkazala se je njih dobrovemost kot napačna in zelo, zelo izrabljena. Zdaj so z Mac Car-thyj|em prešli v drugo skrajnost. Izdane a-tomske bombe ni mogoče več vrniti, toda ideološka borba proti komunizmu je prešla v stopnjo, ki ni več v skladu z ameriškimi načeli; človeškega dostojanstva in svobodnega izražanja. Mac Carit,hy je n. pr. obsodil vse nekdanje ministre s Trumanom na čelu, nekakšnih zvez ali namernih 'popuščanji proti 'komunizmu v škodo ameriške države. Zadostuje, da se je kdo sestal s kakim sovjetskim diplomatom, Mac Carthy ga pokliče na zaslišanje in dotična oseba je že s tem postala sumljiva, utrpi na ugledu, torej nekaj Sličnega kot pravi Nemec »Rufmord”. ... in pri nas v Avstriji Minuli teden je osredotočil vse politične sile na Koroškem. Skoraj vsi ministri so bili v deželi, tako rdeči kakor tudi čmi. Zborovanje za zborovanjem se je vršilo. Pripovedovali so eni kakor drugi1, kaj so napravili in če bi vse to odgovarjalo resnici, kar so govorniki povedali in listi pisali, tedaj' bil res živeli v devetih nebesih. To, kar se je godilo ob priliki: občinskih volitev v deželi, pa že res nima z demokracijo nobenega opravka. Bilo je izrazito blatenje z ene in druge strani. 6-sebni napadi najgrše vrste prav gotovo niso izraz sile, ne ideologije in ne dela. Se prav posebno pa ta način volilne borbe ni in ne more biti odsij dejstva, da sedita obe stranki, ki sta vprizorili ta medsebojni boj, talko v deželi kakor tudi v državi na stolčkih, da sta obe stranki sklepali tako o bremenih, ki so bili državljanom naloženi kakor tudi o vsem gospodarskem in socialnem napredku po navadi celo soglasno. Tako nosita obe stranki za pozitivne strani in tudi za negativne strani državne politike v isti meri vso odgovornost. Nikakor ne moremo deliti mnenjia, da si je ta ali drugi OeVP minister stekel vse zasluge, ali da je ta in drugi: SPOe minister delal čudeže na gospodarskem ali političnem polju. Mi vsi, smo delali in plačevali davke in s tem delom in s temi davki so ministri deželni glavarji in deželni svetniki razpolagali in naredili, kar so pač naredili, odgovorni pa so tudi za to, česar niso naredili, čeprav bi bili za to poklicani. Najzanimivejša ugotovitev minulega volilnega boja pa je za1 nas, ki živimo v južnem delu dežele, dejstvo, da j,e VdU deželni svetnik očital, da dobi ta del dežele prevelike gospodarske subvencije in mu je g. deželni glavar sam dokazal s številkami, da je ravno ta del dežele tudi po letu 1945 bistveno slabše oskrbovan kakor drugi deli dežele. Te ugotovitve so samo potrdilo tega, kar smo ponovno zapisali in kjer smo ponovno tirjali odipomoči. Posredno je posegal v volilno borbo tudi delavski sindikat, ker so posamezne delavske zveze najavile zahteve po povišan ju plač. Na Dunaju so trgovski nastavljenci za pričetek dunajskega velesejma grozili, celo z štrajikom. Končno se je le posrečilo ta spor 'poravnati in sicer na ta način, da je volk sit in ovca cela. Trgovski nastavljenci so zahtevali štirinajsto mesečno plačo in dobili so v pogajanjih polovico te štirinajste mesečne plače. Torej do štrajka le ni prišlo. Ne smemo pa misliti, da so vse zahteve na delavski strani neupravičene. Dejstvo je, da si je avstrijsko gospodarstvo tekom zadnjega leta dosti opomoglo in da na tem napredku na gospodarskem polju delavci in nastavljenci niso imeli novega deleža, da sta prof!tirala le industrija in trgovina. Slovensko ime slovi .. Osvojevalci nepremagljivih vrhov. — Državni prvaki. — Člani ekspedicij Slovenci smo majhen narod in še ta teptan in ipo vsem svetu raztresen. Toda s svojo podjetnostjo, pridnostjo, izobrazbo in energijo prihajajo prav člani tega malega naroda na najvišja mesta, si pridobivajo venec zmage, pridobivajo slovenskemu narodu čast in seznanjajo svet z njim. Komu ni znan guverner države Ohio v Ameriki, Slovenec Frank Lausche? Iz najnižjega mesta je prišel na najvišje mesto, postal je eden najlbolji popularnih guvernerjev v Ameriki in je prekosil vse dosedanje ohajske guvernerje s tem, da je skozi Štiri obdobja ostal guverner. Nikdar ne zataji svojega slovenskega pokolenja in ne dragega materinega jezika. Preveč bi bilo, če bi naštevali vsa odlična mesta Slovencev po svetu, danes poglejmo šjx>rtne vrhove. Finski državi n. pr. je njen športni tekač Nurmi več pomagal do slave, kakor vsi njeni politiki in učenjaki. Zaradi njegovih športnih zmag se je veliki svet začel zanimati za Finsko, ji gmotno in denarno pomagal. Nehote se tudi današnji svet vprašuje, kdo so ti Slovenci, o katerih tolikokrat berejo in slišijo, in vedno bolj se zanima zanje. Joško Kastelic — žrtev Aconcague Joško Kastelic se je poln idealizma podal v Argentino med slovenske izseljence. 5 kakšnim ponosom je 1. 1934 na medna-rodnem evharističnem kongresu govoril trem milijonom 'poslušalcev' v slovenščini. Ne zato, ker je on govoril, ampak ker je toliko ljudi prvič slišalo našo besedo. Sklenil je, da se povzpne na Aconcaguo, najvišji vrh južnoameriških Kordiljer, da 'bo on, Slovenec, med prvimi, ki se mu bo posrečilo premagati tega gorskega velikana. Leta 1940 pa ga je na Aconcagui, katero je naskočil popolnoma sam, vsega izčrpanega 1 edeni vihar odnesel v prezgodnji grob. četudi ni dosegel cilja, je njegova tragična smrt bila predmet pisanja celega'sveta in povsod se je omenjal kot Slovenec. Smuški prvaki Argentine V letu 1948—49 je prišla v argentinsko švico-Bariloche, na jug Argentine skupina slovenskih izseljencev, da si tam z delom shižijo kruh dn da se tam lahko posvetijo planinstvu in beli opoj nos tinsmučanju. Poleg borbe za vsakdanji kruh, za podporo domačim, za nabavo športnega orodja, so ves prosti čas žrtvovali goram dn snegu in trenirali, osvajali, zmagovali... Ko so se vršile tekme za argentinsko državno prvenstvo, so naenkrat vsa prva mesta dosegli -Slovenci in tako postali argentinski' državni prvaki; Donko Bertoncelj', France Jer-rnan, Janez Flere in -Kukoviča. Postali so sčasoma smučarski učitelji dn trenerji. Fran- . °e Jerman je bil zadnje čase trener vojaške J- š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE 6 o m a n (60. nadaljevanje) Tako teče v mlinu čas kakor voda in, preden se gostje nadejajo, jim nočni ču-vaj odtrobi pod oknom deseto uro, včasih Pa jo nalašč preslišijo in čakajo enajste ... Ko so se na božič Cimburovi moški vrnili °tl tretje, velike maše, ko so bili vsi, tudi ženske, Zbrani in se pripravljali, da sedejo *a mizo, je stopil Jan nenadoma pred Cim-buro in rekel s tresočim se glasom: „Ata in mama — prosim vaju, dovolita mi, da se oženim.” V sobi je takoj ,postalo tiho in vsi so se zresnili. >>Z lepim preužitkom vam bom za to izkazal hvaležnost,” je še po tihem dodal Jan. ..Najprej' nama povej, katera je tvoja nevesta, je vprašal oče strogo. »»Dobro jo 'poznate, ni iz daljnih krajev niti iz mesta, z nami v Putimi živi od davna, Rozalka je to iz Roučkovega malna.” ..Roučkova Razalka,” so v sobi vsi obenem vzkliknili, kakor da bi jih ta novica presenetila. „To je dober in ljubezniv deklič,” je rekla mati. „ln poje odlično vam kot ptič,” je pohvalil 'bratovo nevesto Franček. »Hvalo pojo ji beračice, kako revežem so dobre nje ročice,” dodaje hvali tudi Verun-ka. Le Gimbura še naprej strogo izprašuje: »Ali prosil očeta, mater za njeno si roko? ‘kli dasta rada svojo hčerko za zvesto ti ženo?” ekipe iu je s svojo skupino pred mesecem z letalom poletel na mednarodne smučarske tekme v Stockholm. »Slovenski stolp” Kot sinovi gorate Slovenije, so se takoj povsod navdušili za gore. Že za časa bivanja v Avstriji so oblezii vse navijše vrhove in skoraj na sprehod so hodili na Gross-glockner — Veliki Klek. V Argentini so bile seveda neprimerno večje težave; velikanske razdalje, nobenih poti, skoro neprehodne pampe (grmovje), nobenih gorskih koč in skoro nič opreme. Pa so ustanovili Slov. 1’icj: »Nepremagljivi”, sedaj: »Slovenski stolp” planinsko društvo in z železno energijo napredovali, naskakovali' vrhove in napravili celo vrsto prvenstvenih vzponov. Omenim le najtežje: Dinko Bertoncelj in France Jerman sta se 12. februarja 1952 lotila vrha Gampanile (Zvonik), ki so ga imenovali tudi »Invencible” = »Nepremagljivi”. Pa sta ga premagala in kot prva človeka stopila na vrh in ga prekrstila v „Torre Eslovena" = »Slovenski stolp”. Na vrhu sta pustila knj igo ter slovensko in argentinsko zastavo. Tako je dobil eden najtežjih in zanimivih stolpov slovensko ime. Skupina petih naših fantov (Dinko Bertoncelj, Jerman, Pangerc, Siler in Vojko Arko se je lotila Tres Picos, (treh vrhov — Triglav), kjer sta bila Vzhodni in Srednji vrh še nezavzeta, četudi ga je že veliko iplezalcev poskušalo premagati. Najbolj zanimivo je, da so tri skupine na isti dan zavzele vse tri vrhove in so najtežji Srednji vrii imenovali »Pic Tuma”, v čast slovenskemu planincu in pisatelju dr. Henriku Tuma. »Nisem prosil, dokler nisem vedel za besedo vašo,” je že možato odgovarjal Jan, »da Rozalki vstopa ne 'boste branili v hišo našo.” »Z veseljem pridno hi dekle — četudi je ubogo — v hišo svojo vzeli, še rajši 'bomo pa Rozalko k nam sprejeli.” »Če srce je vaše za Rozalko, prosim vas lepo, izprosite jutri njeno mi roko!” Pojdem in povprašam mlinarja Roučka, še danes pošljem po starega Součka,” je zaključil Gimbura in se prvi usedel za mizo. Takoj, pa kosilu je Gimbura poslal Martina k Součkovim z naročilom: »Povej;, dh prosim strica, naj pridejo po večernicah k nam.” Souček, znani starešina, pozvačin in voditelj svatb in pogrebov, nekakšen vaški cere-moniar, je do podrobnosti poznali ustaljeno navado in vaške običaje ter vedel, ikaji terja burovega fanta, je takoj vedel, koliko je ura. — Zamežail je z desnim očesom, z levim pa meril dečka in mislil: Aha, bo že tako, iz tega se bo nekaj skuhalo. Danes me bodo Cimburovi poslali v mlin z vprašanjem, če bi bil Roučkovim zjutraj ob koledi njihov obisk ljub. Mlinar pa ima glavo na pravem koncu, dobro ve, da .posadi pri Piksu Rozalko v toplo gnezdo — zato bo sporočil, da se čudi, kaj neki hočejo, vendar jih z veseljem pričakuje, in tako 'bom peljal na Stefanovo po večernicah Cimiburove k Roučkovim na ogledi; ih pri tem si je sladkosnedno obliznil ustne. Ko 'bo dogovor zaključen, ko se stari .pogodijo, 'bodo poslali z velikim vrčem po pivo in gospodinja v mlinu se ne bo dala zapostaviti, pokazala 'bo, kaj zna, Rozalka pa bo kot dehteč šopek, naškrabljena, v beleiii predpasniku »Vrh sv. Valentina” Preteklo leto je leto največjih gorskih zmag. Angleži so osvojili Mount Everest, o čemer' je Tednik že pisal, Nemci Nanga Parbat, argentinska ekspedicija pa je osvojila najvišjo patagonsko goro: »Vrh sv. Valentina”. Po težavnosti ta ekspedicija skoro ne zaostaja za prejšnjima, četudi ni tako visoka (nad 4000 m), pa so zato večje težave, ker leži vrh v območju kontinentalnega leda, kjer divjajo neprestano nevihte, vedno dež ali sneg. Kot dokaz naj bo to, da je n. pr. nemški profesor Reichert, iki je te predele raziskoval in večkrat poskušal priti na vrh, v dveh mesecih doživel samo eno popoldne lepega vremena in to poleti. Decembra 1952 se je po tolikih brezuspešnih 'poizkusih lotila borbe za vrh sv. Valentina ekspedicija, v kateri sta 'bila Slovenca Bertoncelj in Pangerc, dva Nemca, en Švicar, en Čilenec in dva Argentinca. Po velikanskih težavah, trpljenju, izčrpanosti so ga zavzeli. Za zgled, kake težave so tam s transporti, ipotovanjem, naj navedem, da so morali naza j grede ob nekem zalivu 22 dni čakati le na čoln, da so se mogli odpeljati domov. Zaradi slovesa naših plezalcev so Dinka Bertonclja prevzeli v argentinsko ekspedicijo na Himalajo, Tončka Pangerca pa v ekspedicijo v gorovje Paine, kjer pa se je zgodila strašna nesreča ... O tej pa prihodnjič. Pismo iz (Nadaljevanje članka Razmerje med katoličani in protestanti Ker prave slovenske družbe nimamo (Reči moram, da jo zelo pogrešam), lezem v ameriško. Poleg dejstva, da si s tem ugla-dim njihov nerodni jezik, je morda še bolj važno drugo: da jaz spoznavam njihovo življenje, značaj in miselnost, pa tudi njim dajem priliko spoznati našo preteklost, polpreteklost im sedanjost; dalje tudi, kako mi sodimo njihovo politično ravnanje med vojno (oziroma ravnanje zaveznikov). V to družbo me je uvedel »sociolog”, ki sem ga že prej omenil. Vsi iz te družbe so nekako iste starosti, zakonci kot midva in z malimi otroki. So pa po veri protestanti. Včasih sem slišal, da protestanti sovražijo katoličane, vsaj v Ameriki' da j.e tako. Jaz za sebe moram reči, da doslej nikdar nisem tega čutil, čeprav nikdar nisem niti v najmanjši meri prikrival svojega »pokoljenja”, da sem katoličan. Ko smo bili' n. pr. mi pri njih na južini, ali oni pri nas, so oni opravili nekako molitev pred jedjo, mi smo se pa po svoje 'pokrižali in tiho opravili svojo molitev. Zgodilo se je celo več. »Zahvalni dan” je poleg božiča za Amerikance največji praznik v letu in ga praznujejo z največjo slovesnostjo. Naša družina je bila v gosteh v veliki hiši in družini s štirimi otroki1. — Poleg nas je bila v 'gosteh tudi družina njihovega kaplana (protesta)) tovskega, oni mu pravijo »assistent-minister”). To je mlad človek, delaven v svojem poklicu in navdušen planinec. Gospodar-gostitelj ga je, razumljivo, naprosil naj on opravi molitev. In jo je opravil. Mi smo pa na tihem opravili svojo in se pokrižali. Oni se ne pokrižajo, prej tega niti vedel nisem. Potem smo se imeli prav lepo, četudi so otroci delali nemajhen živžav. Ženske so klepetale svo je, moški smo se pa razgovar jali o znanstvu, športu in seveda tudi o politiki. Ko smo zvečer sedli' k večerji, je gospodar spet naprosil »kaplana”, da bi opravil molitev. Ta pa dvigne glavo in pravi: »Zakaj je pa sedaj' Ernest ne bi opravil?” Vsi so se obr- stregla. In do pike se je talko izteklo, kakor je Souček prerokoval — V resnem pogovoru se je mimo (pogovoril Cimlbura z nevestinim očetom. Vse sta prerešetala in na nič nista pozabila. »Jasne pogodbe prijateljstvo krepe — za mlade, neizkušene naji urede možje...” s tem splošnim zakonom je Souček začel razpravo o doti in bali, od strani Roučkovih, o preužkiku in volilih za Francka in Venmko pri Cimburovih. »Kaj, pa tvoji otroci?” je omenil Rouček. »S Piksovega imetjla ne 'bodo odUesli mrvice,” ga je pomirili Gimbura, »na svoje pojdejo — mladima ne bodo v napotje; toda materi mora Jan plačati prenžitek v d'e-narju.” »Prenžitek se meri z zrnjem, zato ker polje rodi zrnje, ne šestič,” je menil mlinar. »Dober sin in nevesta ne dajeta staršem nikakega preužitka, ampak ju lepo k mizi 'pozoveta, pošteno zanje skrbita, jima dajeta jnedno.sit v vsem in povsod, dokler jima ne zatisneta oči. — Jan je dober, dobra je tudi Rozalka, samo da je s Piksovo smrtjo tu nastal drug položaj. — Jaz imam svoje otroke, zanje bom skušal na svojem dalje gospodariti in zato mora tudi mati od Jana svečnici, Gimbura je obljubil, da se do Jožefovega umakne, da bosta spomladi mlada že sama sejala. CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterbausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. V reportaži o celovškem bogoslovju so se na žalost vrinile napake. Med drugim smo pozabili omeniti firmo Mathaus Kutsche, tesarsko podjetje v Celovcu — Blascndorf. Ta firma je izvedla strokovna dela v polno zadovoljstvo naročnika. Firma je znana po svojem tesarskem delu v cerkvi v Dolini. Pri oglasu Alois Ladinser se je vrinila napaka pri naslovu, glasiti se mora Celovec-Klagenfurt. Znana tvrdka Stoiser u. VVolscher, ki je dobavila gradbeni material se nahaja v Celovcu v Bahu-strasse 87, ne pa Bahnhofstrasse. CIRKOVCE ' Z naše podružnice Homca ali Božjega groba se nudil krasen razgled, če pogledaš na jug, vidiš Nončo vas, in Pliberk s Peco, na jugozahodu Blato, na zahodu Vogrče z v »grško goro, na severu se vrstijo vasi: Vidra vas, Lucija, Gorence z Gorenčico in končno Golica. Na vzhodu pod Homcem leži prijazna vas Cirkovce, pod katero spada tudi Božji grob. Levo od vasi se nahaja precej, obsežno Mlinarjevo posestvo; lepa hiša, veliko gospodarsko poslopje, poleg še stara hiša, novodobni svinjski hlev in zgoraj, starodavni kozolec. Na tem posestvu gospodari že čez 250 let tradicionalni Mlinarjev rod, katerega rod je pridobival po ženitvah lepa posestva blizu in daleč okrog tekom časa in ima še danes imovito sorodstvo daleč okrog. Sedanji posestnik, oče Matevž Muller je po novem letu izročil to krasno in dobička-nosno posestvo svojemu starejšemu sinu Lojzetu. Ker so pa mati že pred dvema letoma umrli, so vse gospodinjske skrbi padle na rame pridni Lenčki. Splošna želja vse družine je bila, da naj se Lojze oženi in res si je zbral pridno, skrbno, mlado izvoljenko v osebi Oleškove Ančke iz Ponikve. Vsa vas je bila v živahnem razpoloženju. Že nekaj večerov prej je mladina pletla vence, da so lahko potem ovenčali vrata in avtobuse. V nedeljo zvečer je pliberški cerkveni pevski zbor, pod vodstvom č. g. prof. Miheliča, zapel ženinu podoknico. V torek, dne 23. II. sta Lojze in Ančka sklenila v farni cerkvi življenjsko zvezo ob obilni udeležbi svatov, sosedov, sorodnikov in prijateljev. Cerkvene obrede so opravili č. g. prošt Trabesdnger. Po obredu se je vršila v domači gostilni pri Brezniku v obširnih prostorih vesela svatba do prihodnjega dneva. Po svatbi je mladi Najberž peljal s svojim avtom moža Lojzeta in ženo Ančko na Mlinarjev dom. Tako je dobila Mlinarjeva hiša novo gospodinjo. Torej, dragi Lojze in Ančka, želimo vama obilo božjega blagoslova in sreče v zakonskem stanu in tako 'tudi vajinemu naraščaju! Naj bi bila dobra in gostoljubna kot vajini starši! Hodita po tisti 'tradicionalni poti, kot so jo hodili vajini pradedje! KOMELJ PRI PLIBERKU Pet tednov je bilo pri Pistotniku posebno živahno. V veliki sobi je bilo {rolno šivalnih strojev in mladih šivilj,. Mlinarjeva Milka je namreč organizirala šivalni tečaj. Okr. kmetijska zbornica nam je poslala res sposobno voditeljico, domačinko, pd. mlado BeTmaharco iz DOba. Pri njenem prikrojevanju in nasvetovanju je šlo ddo od rok kot bi voda tekla. Zato so v nedeljo, dne 14. II. gostje, ki so prišli na razstavo, kar strmeli nad veliko množino res čedno izgotovljenih oblačil ter perila. Šivilje so pripravile gostom dobro zakusko. Med gosti navzoči „Bauernfuhrer” Čr-čej se je vsem, ki so k lepemu uspehu tečaja doprinesli, prisrčno zahvalil: najprej okrajni kmetijski zbornici za finančno pomoč, potem Pistotnikovi materi, ki so dali prostore na razpolago, gospe voditelj ici Žlinder za spretno in požrtvovalno vodstvo in Mlinarjevi Milki, ki je bila duša tečaja. Rekel je, da je Skoda, da Milka že nima 24 let, ker bi jo potem lahko dali na listo in izvolili v občinski odbor kot zastopnico Ko-meljma. Zahvalil se je še navzočemu mlado-poročenemu možu voditeljice, ki je moral pet tednov samevati v Dobu in mladi Gra-dišnici, ki je s svojim veselim značajem skrbela vedno za dobro voljo med šivanjem. Povedal je, da se močno briga, da bi se napravila na Komelj takšna cesta, kot jo imajo v šmarjeto in Belšak. Pri Petrejevi „ridi” bi skozi grofovske gozdove preriti cesto s posebnim strojem, prerezali i>od Gosakom globačo in bi mimo Merkovca nad Bukovnikom prišli na sredo Komeljiia. Oti tam naprej pa spet navzdol in proti vrhu. Če so si cesto naredili Šmarječani, si jo s pomočjo države Komeljani tudi naredite. Treba je samo edinosti in nekaj, denarja. Kdor pa bi ne imel trenutno gotovine, lahko dObi poceni kredite. Stopilo se bo v stik s „Forstau£sicht.s$telle” v Pliberku z g. Janschekom in pa z nadgo-zdarjem pri grofu Thurnu z g. Loikejem. Ta sta za cesto na Komelj enako zainteresirana. Navzdol bi potem vozili avtobusi les, gori pa umetni gnoj, in gradbeni material. Če pa pride kak Nemec v naš kraj, ga ipostavijo za župana, „Bauernfuhrerja” itd. Spoštujemo Nemce, če so značajni,ni pa treba, da bi jih postavljali na mesta, ki jih sami lahko opravljamo. Zato j|e tako važno, da pridejo naši domačini v občinski odbor. ČERGOVIČE Kdaj nam bo jug vzel sneg, da bomo mogli potegniti prve brazde na njivi. Kmet seje in polaga zrna v zemljo, jesenska setev, še kar dobro Ohranjena pod snegom, bo oživela in [pognala svoje bilke. Tako pa tudi smrt seje in polaga človeška trupla v blagoslovljeno zemljo, da bi ona tudi nekoč vstala k večnemu življenju. Naša vas je položila k večnemu počitku Jurija Ramuš, Lam-plnovega očeta. Trpel je že dalji časa na kili, iskal si je pomoči v Celovcu v bolnici, operacija je dobro izpadla, proti volji zdravnikov je predčasno zapustil bolnico, vnela so se mu pljuča in za starega moža s 70 leti ni bilo več pomoči. V soboto, 27. svečana je zatisnil oči k večnemu počitku. I. sušca pa smo ga ob obilni udeležbi znancev in prijateljev položili k zadnjemu počitku. Pogrebne dbirede so opravili domači gospod župnik, poslovili so se od rajnega očeta, jiih stavili za vzgled kot vernega moža, ki je bil priljubljen pri vseli, kar kaže današnji pogreb. Pevci so zapeli zadnje žalostinke V' slovo. V torek, dne 9. marca 1954 so Korte bile priča, kako'časti narod svoje velike žene. K zadnjemu počitku smo polagali' Plesnikarico, Ljudmilo Štern, ki je preminula v Železni Kapli 3. marca 1954 ob 14. uri. Rajno so prepeljali i na dom v nedeljo, dne 7. marca, ko je bilo njeno truplo še prejelo blagoslov Ob slovesu v Železni Kapli. Žalno je bilo nebo prevlečeno s temnosivimi oblaki in sicer smela Košuta je ob pogledu na žalni sprevod zavila svoj vrh v meglo. Po strmi ledeni poti so nosili rajno trdni korški možje in fantje varno in skrbno, da smo jih občudovali ob njih trdnem koraku na nevarni poti. Sprevod je vodil od domače hiše do korške cerkve preč. g. Anton Cvetko, sedaj provizor v Medgorjah. V pretresljivi pridigi je pri pogrebnem opravilu pokazal veliki pomen in vlogo dobre krščanske matere. Pogreb je imel nato domači dušni pastir preč. g. Tomaž Holmar, ki se je na grobu poslovil od rajne in se ji zahvalil, da je v svojem življenju tako lepo uresničila vodilo: mati, domovina, Bog. Obirški pevski zbor je pri odhodu iz domače hiše zapel žalostinko „Vi-gred se povrne”, pel je med pogrebno sv. mašo in še na grobu je v imenu rajne zapel staro znano koroško »Zahvalim vas prija- Pogreba so se udelčžili ne le sorodniki in farani, marveč tudi številni znanci iz Železne Kaple, iz Sel in še mnogih drugih krajev. Cerkev se je napolnila in je bila skoraj' premajhna. Rajna Ljudmila Štern se je rodila 9. septembra 1903 v znani Smrtnikovi rodbini v Kortah. Oče ji je bil Ožbolt Smrtnik, mati pa Terezija, roj. Hribar iz Točajeve hiše v Kortah. Poročila se je s sedanjim Plesni-škiim gospodarjem g. Pavlom Štern 9. novembra 1931. V težavnih razmerah je začela družno s svojim možem gospodarstvo in gospodinjstvo na Plesniki. S prevdamostjo, resnim delom in skrbjo je pomagala možu iztrgati hišo iz gospodarskih težav, ki so jih povzro- Lamplnovim naše sožalje! Rajni' naj počiva v miru! Pri Ferdiču so imeli veselo krstitje. Krstili so malo deklico Gertraud', Jožefo, Marijo Žuntar. Kar tri deklice imajo, fantka pa ništa hotela biti med njimi, dva Fran-ceja sta šla že v večnost. Upamo, dia bodo deklice bolj! stanovitne in dia. bodo ob svojem času tudi rade sprejele v svojo sredo kakega malega bratca! Za botra sta bila Otilija Žagar in Lojz Rosenzopf, tako se piše sedaji baje mladi Simon v Breški vasi. DOBRLA VAS IN OKOLICA Veseli in norčavi pustni čas je za nami. Vsako nedeljo so vabili lepaki na to in ono veselico alli »Bali” v okolici. Nehote bi si člOvek mislil, da to ne more iti, pa je šlo. Kamor si pogledal, so bile prireditve dobro obiskane od življenja željnih mladih ljudi. Koliko denarja se je po nepotrebnem razmetalo v korist gostilničarjev, je samoob-sebi umevno. Marsikateri je rekel: »Hvala bogu, da je že minil ta norčavi pust in da je prišla pepelnica.” Saj, se je mnogim posvetilo v glavi ali pa še več — v denarnicah. Mnogi so imeli v žepih že samo »avstrijske dOleer-je.” Prišel je postni čas in obenem čas volitev za občinske uprave. Zopet so hodili »apostoli” vseh nam nasprotnih strank |x> vaseh v občini in so prirejali zborovanja. Tudi ta so bila tu in tam izjemoma še dobro obiskana. Kaj so govorili, ni treba posebej omenj|ati. Vsaik je hvalil svojo stran kot kramarji blago na dan sv. Jožefa. Niti eden se ni spomnil na drugo in največjo zapoved »Ljubi svojega bližnjega, kaikor samega sebe.” Pa tudi to je za nami, obrekovanja ni več. Sedaji se bodo usedli novoizvoljeni za zeleno mizo in tako pozabili na vse. Za vse pa, ki imajo sedaj' prav kosmato vest, srno priredili sv. misijon. Tako lahko čile tedanje krize. Tako daleč je pomagala dvigniti blagostanje iplesniškega doma, da so mogli po vojni začeti s iprenavljanjem in preurejanjem poslopij, kakor to odgovarja modernim zahtevam. Kot res vzorna gospodinja je podpirala tri ogle pri hiši. Vse svoje materinsko srce je posvetila svojim otrokom, pet fantov in enega dekleta zapušča in to v starosti od; osem do dvajset let. Ni Skrbela le za njih telesni blagor, veliko bolj ji je bilo še pri srcu njih duševna in srčna izobrazba,, da bi bili dobri, pošteni krščanski značaji, še na smrtni postelji, ko ji bolečine zavratne bolezni niso puščale miru in pokoja, je bila vedlno le njena največja skrb družina in dom. Ge ji je bila ločitev od tega sveta težka, ji je bila najbolj težka zaradi tega, ker je zapuščala še nedorasle otroke. Njeno gledanje na družino pa ni bilo omejeno le ozki, na domači hišni krog, temveč je segalo na celo narodno družino in domovino. Težka vojna leta in nasilje v teh letih je vrglo toliko naših ljudi proč od domačega ognjišča v tujino in ven pod milo nebo, da so si tam očuvali vsaj, svoje golo življenje. Na samotni Plesniki je bila tem izgnancem dobra mati plemiška gospodinja. Kar je premogla hiša, jim je nudila in to je bilo toliko bolj! tvegano, ker je z vsakim takim korakom in dejanjem spravljala sebe in družino v nevarnost popolnega uničenja. Bila je verna žena, ki je bila duhovnica v družini, ki je hodila tisto tako težavno pot v korško cerkev ali pa v še bolj oddaljeno lamo obirško cerkev kadar kodi je mogla, rekli bi tudi tedaj, kadar ni mogla. Bila je /vesta svoji 'korški rodni grudi. Njej je posvetila svoj trud in svoje delo. Bila je zve-sta svojemu slovenskemu rodu, jeziku in pesmi. Zvesta narodnim običajem, ki jih je gojila, varvala in predajala svojim v družini. Po svojem značaju je bila odločna, razumna, vedra žena. Po svoji ljubezni delu in trpljenju spada v vrsto naših velikih žena' in mater, če tudi se je njeno življenje vršilo skrito pred' svetom na samotni Plesniki. Ta mati in žena naj, bi tudi po smrti ostala vzor možu in družini ter vsej fari, kakor je to bila do svojega groba. OBJAVA! \a večkratne želje mojih cenjenih odjemalcev sem sedaj V MESTU napravil skla-dišče in trgovino. Vašim pismenim in telefonskim naročilom posebnih krmil bom zdaj lahko hitreje ugodil, če pridete v mesto lahko sedaj sami dobite sledeče specialitete: PROTOJODIN za vaše BREJE svinje in mlade prašičke, HRANILNO MOKO ZA TELIČKE — odlično in priznano hranilo za vzrejo telet, KRMILO ZA PIŠČANCE - izredno dobro za hitro in varno rast, CALCI-LEZIN — sredstvo za dober razvoj kosti vseh domačih žival. Posebno važno za vse breje živali in za rastočo mlado živino! ČISTO NORVEŠKO DORSCH - RIBJE OLJE v pločevinastih posodah, MOKA ZA VALENJE, za povečanje in vztrajnost valenja, LAKTO-SAN — za povečanje mlečnosti, zelo donosno KRMILO ZA GOVEJO ŽIVINO (dobre mlekarice ostanejo kljub mlečnosti debele), PEROVIT — prvovrtsno svinjsko krmilo za hitro rast s čistim visokovrednim beljakovi-nastim koncetratom (z njim si izredno prihranimo draga krmila), MOLŽNA MAST (lahka molža, mehko vime). Moje skladišče je v Celovcu — Klagcnfurt, od St. Veiter Ring-a nekaj korakov za Ein-kehrgasthof-om Winkelwirt-om, v MOND-GASSE, telefon 25-14 (lahek dovoz). Ker vse izdelke po vsej Avstriji znanega LABORATORIJA ING. F. NUSSBAUMER ST. VALENTIN prodajamo v originalnih zavitkih, so zajamčeno prvovrstni. S prošnjo, da obdržite svoje zaupanje do mojih zastopnikov in mene še v naprej, se Vam priporočam z odličnim spoštovanjem Hans Kleinhansl Celovec-Klagenfurt, Mondgasse tek štev. 25-14 Stanovanjc: pošta Žrelec-Ebental, Bibenveg 6 popravijo svojo dušno škodo, ki so jo utrpeli na raznih prireditvah in zborovanjih. Sveti misijon bo trajal od 14. 3. do 21. 3. 1954. Tudi- sedaj velja: »Možje, na plan in na svidenje! (Opomba) doleer — prazen žep. BAJDIŠE Vendar se moramo tudi mi' enkrat oglasiti. Vse fare se oglašajo v »Našem tedniku”, pri nas pa' zgleda kot bi nič ne bilo novega. V resnici pa ni tako. Tudi pri nas bi imeli večkrat 'kaji poročati, pa se le redkokdaj zgodi, da se kdo usede in napiše par vrstic. Cerkev imamo jako lepo urejeno. To je predvsem zasluga preč. g. kaplana Matka. Ni še dolgo kar so prišli k nam, pa so že precej naredili, predvsem kar se tiče mašnih in ministranitovslkih oblek ter drugih cerkvenih naprav. Tudi mladina jih spoštuje in jih ima rada, ker pač znajo z njo lepo ravnati. Gospod župnik nas tudi večkrat obiščejo ter nam povejo marsikaj koristnega. Obema gospodoma smo za ves trud in vse delo zelo hvaležni. Bajd iški farani DOBRLA VAS Zima je končana in pomlad bo kmalu tu. Bliža1 se praznik sv. Jožefa. Ta pravnik pa prinese tudi vsakoletni sejem v Dobrlo vas. Tudi letos bo ta sejem Se posebno zanimiv, ker bo združen z razstavo raznih kmetijskih strojev, šivalnih strojev, koles, elektro motorjev itd. Priporočamo vsem, da ne zamudite te izredne prilike in si vsekakor ogledate to raz- Posebna ponudba dokler traja zaloga • Po 1. februarju 1954 Šivalni stroj Rast-Gasser, šiva naprej in nazaj, pogrezljiv šil. 2590,— Glava šivalnega stroja z okroglim čolničkom, brez stojala, šiva naprej in nazaj šil. 1550,— Johan Lomšek ST. LIPS, Post EBERNDORF Zastopnik za Rož: Matevž MIKLAVČIČ. GORINCICE pri St. Jakobu v Rožu stavo. Nikomur ne 'bo žal, ker bo našel tam vse, kar potrebuje za svoje gospodarstvo in za svoje gospodinjstvo. Kakor vsako leto, bo tudi letos tvrdka Johan Lomšek iiz št. Lipša razstavljala na sejmu v Dobrli vasi. Priporočamo zlasti kmetom in gospodinjam, da si ogledajo razstavo tvrdke Lomške in, da kupujejo predvsem pri omenjeni tvrdki. miiHiiiiiiiinimiiimiimmiiMimmiiimiiiiimmitimiiiiiiimtimiimiiiimiiiiiiiimiimiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiliiiiim V t Ljudmila Sfern, roj. Smrtnik Prijava davkov za leto 1953 Se enkrait opozarjamo, da poteče rok za prijavo davkov za leto 1953 koncem marca oziroma koncem aprila. Blagovni promet je treba prijaviti do 31. marca 1954. Dobiček iz obrti in dohodnino jle treba prijaviti do 30. aprila 1954. Kmetje pa, ki ne vodijo knjig po predpisih davčne uprave, morajo izpolniti dostavljene formularje prijave do 30. april3 1954. V naslednjem nekaj navodil za davčne prijave. Kmetje, bi ne vodijo knjig, naj navedejo v davčni prijavi poleg imena še družinsko stanje (poročen, neporočen ali vdovec), o-troke pod 21 letom, ker dobijo po tem družinskem stanju olajšave pri odmerjanju davkov. Ravno tako važno pa je za pavSali-rani blagovni 'promet (UL), da navedejo vse v gospodinjstvu oskrbljene in prehranjene člane svoje lastne družine in vse delovne moči, ki delajo pri hiši in seve tudi užitkarje. Kakor smo v listu že pisali, je za vsako osebo, ki živi v družinski Skupnosti, določen prosti znesek v višini 2.000.— 5. na leto. če pa kdo dela z dninarji, lahko vstavi dnevno za človeka 5,60 šil., seve mora točno napovedati število zaposlenih dninarjev in delovnih dni. Na drugi strani formularja je treba navesti velikost posestva v hektarjih in vrednost gospodarske enote (Einheitswert). Kdor je dal od svojega posestva zemljišča v najem, naj. navede tudi obseg v najem danega zemljišča, ker se mu to odračuna od dohodnine in od pavšaliranega prometnega davka. Na isti strani v desnem kotu zgoraj' ne pozabite navesti število užitkarjev, ki jih preskrbujete in druge dajatve za užitkarje. Najemniki pa naj na tem mestu formularja navedejo višino najemnine. Poleg tega pa je rubrika za plačane prispevke h kmetijski. bolniški 'blagajni. Če Ste ti prvi dve strani formularja izpolnili po gornjih navodilih, ste talko podali podlago za pravilno odmerjanje davka. Zajeli ste dohodnino iz vašega poljedelstva, živinorejie, sadjarstva in gozdarstva in vseh v tej. zvezi nastalih izdatkov. Za slučaj pa, da vladajo na vašem posestvu posebne razmere, da ste recimo bolni, da ste zavarova- ni proti, toči, da imate zavarovano živino in podobno, tedaj je treba te izdatke posebej navesti in sicer izdatke za zavarovanje na 4. stranli pod „Sonderausgaben” in izdatke za zdravnika in živinozdravnika ali večje nezgode pa tudi izdatke za tožbe, izdatke pri prepisovanju posestva pod rubriko „t)berbelastung” § 33 tudi na 4. strani formularja. Tudii Obresti za dolgove so „Son-deraiusgaben”. Za vse „Sonderausgabe” pa je treba priložiti račune. Pod „Sonderausgabe” pa spada tudi davkov prosti znesek, ki pristoja osebam, ki so lastniki potrdila političnega preganjanja po § 4 OFG. Ta prosti znesek je znašal za leto 1952 4.340 šil. za osebo in bo verj etno tudii za leto 1953 ostal enak. Gornjim izvajanjem dodajamo še, da morajo kmetje, pri katerih gozdni delež gospodarske enote (Forstaoteil) presega 5.000 'šil. za slučaj, da so imeli dohodke iz prodaje lesa, te dohodke v kolikor so jih dejansko v tem letu sprejeli, tudi pr.ij.aiviti, ker se njih dohodnina zviša zarito vsoto. Pri njih se namreč od vse vrednosti gospodarske enote odtegne gozdni delež in se na tej, podlagi izvede pavšaldranje. Na primer: Celotna vrednost vse gospodarske enote.................... 20.000,— šil. Gozdni delež............... 8.000,- šil. Toreji je podlaga pavšaliranemu davku ..................... 12.000,- šil. Od te vsote se računa 45 odstotkov kot dohodnina t. j............. 5.400.— šil. letnega' dohodka. Tudi računska podlaga za UL je ta vsota . . . 12.000.— šil. Za vs!e kmete pa velja, da zahtevajo, kadar imajo dohodke iz prodaje lesa, ki so podvrženi dohodninskemu obdavčenju, za te dohodke odmero dohodninskega davka po ugodnostih § 34. Pri prodaji, pa je treba predvsem paziti nato, da kmet plača blagovno prometni davek za prodani les in sicer v tistem letu, ko je dobil les plačan ne oziraje se na to ali mu je bil davek predpisan ali ne in to v znesku 1,7 odstotkov sprejete vsote. Če tega ne napravi, mora računata celo s 'kaznijo. To pa velja tudi za najmanjšo prodajo lesa. V zadevi izrednih dohodkov iz prodaje lesa in vožn j'e bomo pisali, prihodnjič. (Nadaljevanje s 4. strani) KOTMARA VAS V letošnjem letu smo že pokopali na našem farnem pokopališču 5 faranov. Prvi je bil Jugov oče, v starosti 78 let. Na predvečer novega leta je šel spat. Ponoči ga je napadla bolezen, ki ga je mučila 14 dni, dokler ga ni rešila groznih bolečin smrt. Rajni oče je bil mož 'poštenjak in jako delaven človek. Do zadnjega ni počival. Jugova hiša je z njim izgubila neprccenljivo pomoč, ki jo bo težko pogrešala. Par dni za tem so se že zopet oglasili kot-mirški zvonovi ter zapeli v slovo Podnikovi mami, ki je v starosti 71 let zatisnila za vedno svoje očk Nad dve leti je bila rajna privezana na bolniško posteljo in vdano prenašala vse trpljenje. Bila je zavedna Slovenka. Vedno si je želela, da bi ji v slovo zapeli slovenski pevci, kar smo ji tudi rade-volje ustregli. Kot tretja, pa nas je zapustila štoru ikova mama, Marija Bizjak v 75. letu svojega življenja. Dolga leta je bolehala, predvsem so ji delale težave noge, katere je imela vedno odprte in je le z veliko težavo hodila v cerkev. Tudi rajna štornikova je ostala do zadnjega zvesta svojemu slovenskemu narodu. Živela je skromno v svoji mali kaj-žici in bila vedno dobre volje, kljub skromnemu življenju. Vsakemu je prav rada pomagala, če jo je kdo klical za kakršno koli pomoč. Bila je velika ljubiteljica rajnih, katerih se je prav rada spominjala v molitvi'. Na grobu so se od rajne štornikove mame poslovili v lepem poslovilnem govoru domači gospod župnik. Moški pevski zbor pa je pogreb olepšal s petjem. Par dni po tem so se zopet oglasili zvonovi' in nam naznanili smrt Korotovega očeta, ki nas je zapustil v starosti 77 let. Zapustil je svoje drage domače in se preselil v boljšo domovino. Kot zadnji v letošnjem letu nas je zapustil Počkov Hanza. Tudi ta je dosegel lepo starost in sicer 75 let. Dolga leta je bil gro-bokop in tako neštetim faranom pripravil zadnje počivališče, dokler ga tudi njemu niso pripravili. Organist ZVEZNO MINISTRSTVO ZA FINANCE NAZNANJA: številni prejemniki otroške pomoči še do sedaj niso vložili prošnje za izstavitev novih izkaznic za o-troško pomoč v letu 1954-55 pri svojem krajevnem finančnem uradu. Ponovno opozarjamo, da veljavnost izkaznic za otroško pomoč v letu 1951-52-53 poteče z 31. marcem 1954. če do tega datuma novih izkaznic za otroško pomoč v letu 1954-55 ne boste oddali svojemu delodajalcu oziroma za izplačevanje prejemkov določenemu uradu, se vam ne more več izplačevati otroška pomoč. Prejemniki otroške pomoči, ki doslej še niso izpolnili formularjev, katere jim je poslal finančni urad za izstavitev izkaznic za otroško pomoč v letu 1954-55, jun priporočamo, da to nemudoma napravijo in jih oddajo pri svojem krajevnem finančnem uradu. Avtomobili in Z novim letom so postali inozemski av-tomobilli tudi pri mas na avstrijskem trgu dosti cenejši in to zaradi liberalizacije. Sedaj pa« jle tudi avstrijska firma Steyr-Daimler-Puch bistveno znižala cene avtomobilom. Sicer podjetje ne producira vozov samo, marveč jih sestavlja iz delov, katere dobavi firma Fiat v Italiji in sicer za avstrijske traktorje. Iz teh delov tvrdke FIAT pa producirajo vozove, ki so za naše razmere zelo primerni. Cene tem izdelkom pa so bile še razmernJo visoke. Zaradi tega je tem bol ji razveseljivo', da je podjetje Steyr-Dai-mler-Puch sedaj' ob priliki dunajskega velesejma bistveno znižalo cene vsem vozilom. Iz vidika državnega gospodarstva imajo ti vozovi še to prednost, da jih ni treba plačevati s tujo valuto, marveč so plačani z domačim delom in domačimi surovinami, s nove cene traktorji, katere proizvaja isto podjetje in jih izvaža v Italijo. Tipa Steyr 2000 Standard je res voz, ki se lahko meri tudi z vsakim inozemskim fabri-katom in stane sedaj le 69.500 šil. Mali Topolino pa se sedaj kupi: za 29.500 šil., to je vsekakor cena, katere ni bilo pričakovati1. Steyr-Fiat za 46.000 šil. pa bo gotovo našel celo vrsto prijateljev in odjemalcev. Tudi dobavni voz (Liefervvagen) za D/a tono na Dieselov pogon stane sedaj samo 75.000 šil. Želeti: bi bilo, da bi tudi, druge tvrdke znižale cene, predvsem kmetijskim strojem, da bi tako preusmerili trenutno stremljenje po povišanju plač in cen v nasprotno smer in tako dali avstrijskemu gospodarstvu novega, poleta. Moje romanje v Lurd (Popisuje Simonov atej iz Nonče vasi) (L nadaljevanje in konec) Skozi vrata sv. Mihaela smo prišli v ograjen prostor — preddvor svetišča. Med gredicami in drevoredi smo za-gledali 86 m visok zvonik lurške cerkve. Za cerkvijo je votlina Masabiele (Staro 'skalovje), ki se imenuje zdaj Lur-ška votlina. V votlini je oltar za železno ograjo. Kadar je ograja odprta, romarji lahko gredo okoli oltarja in 'poljubljajo kamen, ki leži nad rožnim grmom — na mestu prikazni, na katerem stoji zdaj Mari jin kip z napisom ..Brezmadežno spočetje sem.” Pred to votlino stojijo neprenehoma romarji. Ponoči in podnevi gori tu 300—500' sveč. Grmovje nad votlino je vse okajeno. Nad votlino visi vse polno ber- gel- Vsak večer je ob 7. uri tu procesija z lučicami vseh navzočih romarjev. Ob pol 3. uri popoldne pa je vsak dan, razen v slabem vremenu ne, procesija, ki jo vodi lurški škof, z blagoslovom za bolnike. Zvočniki prenašajo molitve navzočih romarjev v vseh jezikih. Tri lurške cerkve so zidane tako, da stoji ena na drugi ob hribu. Glavni oltarji vseh treh cerkva so točno nad 1 .urŠko votlino. Spodnja, cerkev sv. rožnega venca, je zidana v podobi grškega križa in ima prostor za 6.000 ljudi. 15 stranskih oltarjev je posvečenih 15 skrivnostim sv. rožnega venca. Nad glavnim oltarjem je iz mozaika podoba Matere božje, ki hoče z razprostrtimi rokami objeti1 ves svet. Okna so razvrščena tako, da poljubi sonce zjutraj s prvimi žarki glavni oltar in ga do večera ne zapusti. V srednjo cerkev vodijo na obeh straneh vhoda široke stopnice z. dvema mostovoma, ob katerih je postavljeno 8 po 2 m visokih svetnikov. V kripto drži 25 m dolg hodnik, ki je vsekan v živo skalo. Dva stranska hodnika sta pridržana za spovednico votlinskim kaplanom. Križ na zvoniku je 9 m visok. Vsake četrt ure se oglasi iz zvonika po zvočniku stara'latinska Marijina pesem, vsako polno uro pa znana lurška z odpevom ,,Ave, ave, ave Marija!” Ob vhodu v vrhnjo cerkev — baziliko, stojita sive kapeli: kapela sv. križa in kapela Device Orleanske. Bazilika sama napravi na obiskovalca sijajen vtis. Na zidu so napisani Marijini pogovori z Bernardko. Nato visijo v isti višini krasne zastave vseh narodov. Na 25 oknih je naslikana vsa cerkvena zgodovina od Adamovega greha v raju do proglasitve dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju. Letos obhajamo 100-letnico proglasitve te dogme. Glavni oltar je iz carara marmorja. Marijin kip je delo pariškega umetnika Cabuchet-ja. Stene so polne zahvalnih tablic. V tej' cerkvi smo imeli misijonske pridige in nočno če-ščenje. Imel sem milost," da sem stregel pri sv. maši opolnoči. Cerkev in trg pred cerkvijo razsvetljuje ponoči' 1000 električnih žarnic. Na desno od cerkve je bolnišnica, ki lahko sprejme do 700 bolnikov. Ima tudi 600 vozičkov zanje. Na levo stoji stanovanjska hiša za romarje in tuje zdravnike. Na trgu so v lepem redu razvrščeni kipi raznih svetnikov in kip Srca Jezusovega v prikazni Marjeti Ala-kok. Na gori nad baziliko je križev pot, ki je dolg 1500 m. Ob vhodu stoji' angel s križem. Nato sledijo svete stopnice, ki jih je 28. Izdelane so po tistih rimskih stopnicah, ki so nekdaj peljale v Pilatovo palačo. Osebe križevega pota so do 2 m visoke in postavljene kar v travo. So iz vlitega železa. Pri 14. postaji sta dve votlini, v eni je kapela Marije Magdalene in v drugi Marije 7 žalosti. Lurška čudodelna votla izvira v votlini Marijinih prikazni. Na uro priteče iz studenca 5000 1 vode. Voda je na razpolago vsem romarjem. Kar jo ostane, teče v poslopje, 'kjer so kopališča. V ledeno mrzli lurški vodi še nihče ni zbolel. Ima vse lastnosti navadne vode in še to posebnost, da ko prideš iz te vode, si popolnoma suh, se ni treba brisati. To sem tudi sam doživel. MESTO LURD Mesto Lurd leži na južnem Francoskem, pod visokimi, skoraj: golimi Pireneji. V mestu so skoraj, same vile in trgovine. Na vrhu Pirenej je velik, ponoči rdeče razsvetljen križ, ki daleč naokoli kaže, kje je najsvetejši1 kraji Francije. Farna cerkev sv. Petra jle oddaljena od Lurške votline 20 minut. V njeni kripti je Obhajilna miza, pri kateri je prejemala Bernardka Jezusa, in igrOb župnika Pevramal, ki je tu živel v dobi Marijinih prikazovanj'. Ogledali smo si Bernardk in o rojstno hišo, občinski zapor, muzej naše ljube Gospe Lurške, Bernardkin muzej, lurški kino in panoramo, kjer je upodobljeno ozemlje Marijinih prikazovanj in vse osebe, ki so bile navzoče pri 17. iprikazni. SLOVO OD LURDA Po štiridnevnem bivanju v Lurdu je prišel čas odhoda, še enkrat smo priporočili naše osebne zadeve, našo domovino, naš teptani narod, naše bogoslovce in marijaniščnike Lurški Mariji v varstvo in ob pol 3. uri popoldne odšli v procesiji iz nam tako priljubljene votline na kolodvor. IZ LURDA V PLIBERK Proti jutru ismo 'prišli v Marseille (izg. Marsej). Z avtobusi smo se odpeljali na visok hrib nad mestom k veličastni' cerkvi Marije vedne pomoči, kjer smo imeli sv. maše in pridigo. Cerkev je nepopisno lepa. Iz stropa visijo lad- jice — darilo mornarjev, ki jim je pomagala Marija. Na vrhu cerkvenega stolpa je 9 m visoka Marijina soha, ki je ponoči svetlo rumeno razsvetljena in je vidna daleč po morju. K njej — Morski zvezdi se zatekajo mornarji. Na istem hribu, le nekoliko nižje, stoji spomenik Device Orleanske s kamnitim topom. V pristanišču je bilo veliko ladij, odpeljali smo se do Nizze. Nizza — mesto cvetlic. Najbolj razširjeni so rožni grmi, ki cvetejo na veliki teden. Cvetejo rdeče. Imenujejo se Judeževa kri. Kakor v Marseiile-u, se tudi v tem mestu sprehaja veliko mačk po ulicah. Tu smo se kopali v mor- jU" Nato smo se cel dan vozili ob francoski in končno italijanski obali. Doživeli smo čudovito lepoto božjega stvarstva — sončni zahod na morju. Že v temi smo prišli v italijansko pristanišče Genovo. Genova je važno trgovsko pristanišče. Po velikosti je četrto največje mesto Italije in ima blizu 700.000 prebivalcev. Po 'božji služibi smo si ogledali rojstno hišo in krstno cerkev Krištofa Kolumba. V cerkvi leži 2 in pol m visoka granata, ki je 1. 1943 padla med božjo službo pred glavni oltar in ni eksplodirala. Granata nosi napis: ..Hvaležno mesto Genova”. Videli smo tudi veličastno pokopališče, kjer se pokopavajo bogatini iz celega sveta. Skupna dolžina hodnikov znaša 18 km. Zato bi potreboval 8 dni, če bi si hotel ogledati celo pokopališče. Nagrobni' spomeniki so izdelani vsi iz marmorja. Pokojni in ostali svojci so upodobljeni v naravni velikosti. Iz Genove smo se peljali v Milano — drugo največje mesto Italije (1,300.000 prebivalcev). Ogledali smo si znamenito milansko stolnico, ki je druga največja cerkev na svetu. Zidati so jo začeli 1. 1336, dokončali pa 1. 1805. Po dolgem ima pet ladij, jx>čez pa tri. Stebrov je kar 52 in tako močnih, da sem Okrog njih naštel 16 korakov. V kripti je 'lepo razsvetljen grob slovitega milanskega škofa sv. Karla Boromejskega. Streho stolnice krasi 98 večjih in 200 manjših stolpov. Na sprednj i zunanji strani je 2000 svetnikov izdelanih iz 'belega marmorja. Bolzano, Božen — v vsej južni Tirolski so na kolodvorih dvojezični napisi. Le zakaj pri nas na Koroškem ni tako? Ob 3. uri zjutraj smo prišli v Innsbruck, kjer smo v cerkvi presvetega Srca Jezusovega zaključili naše romanje. Iz. Koroške je stalo romanje 2000 šil. Trajalo je deset dni. Prepotovali smo 980 km. Za ta denar smo imeli celotno oskrbo, razen prvi in drugi dan ne. Ge 'pomislim, da marsikdo zapravi toliko denarja zato, da si svojo dušo še bolj obteži z grehi, je bil denar za romanje dobro porabljen. Brezmadežna ljuba Gospa iz Lurda, blagoslovi vse bralce ..Našega tednika—Kronike” in vse častilce Marijine! Po Mariji k Jezusu! J. R. Simonov atej iz Nonče vasi. Ali znaš reči: „Ne!“ V času vojne smo dostikrat slišallii, da je naj'boljša obramlba najpad. Tudi v velikih 'borbah tvoje duše zmaguje v tebi' dobro, če hrabro napadaš stoje sovražnike. Ti so: lenoba, udobnost, je/a, nevoSčljiivost, napuh, maščevalnost itd. Gotova zmaga je v napadu. Kolikokrat pa ifie tvoja dušni sovražniki zahrbtno napadajo, ko se komaj' zaveš tega. Vname se hud notranji boj. Tedaj se hra- IZ SLOVENSKEGA KL/LTVRNEQA ŽIVLJENJA bro bojuj in odločno reci: „NeI”. Ne, ne boste zmagali vi v meni! Hočem biti gospodar nad samim seboj! Hočem biti značajen in storiti tako, 'kakor je prav! Pustna prireditev v Šmihelu in Globasnici . . . Dostikrat te 'bo stala ta kratka besedica „Ne!” veliko junaštva in samoodpovedi. A 'bojuj se zanjo! Tako boš gospodar nad samim seboj in ne suženj svojih strasti. „Ne!” — reci svojemu telesu, 'kadar si za-žčli nedovoljenih užitkov. „Ne!” — reci vsaki svoji slabi navadi, kadar hoče spet zmagati. „Ne!” — reci svojim prijateljem, kadar te hočejo /voditi na kriva pota. Ženevski pri rodoslovec Abauzit je 22 let vsak dan meril tlak in si to pridno zapisoval. Nekega dne pa je sOužkinja temeljito pospravila v njegovi delovni sobi'. Ko se je učenjak vrnil, je v strahu vprašal: „Kje pa so tisti papirji, ki so ležali na stojalu okoli aparata?” »Gospod, tako so bili umazani. Zažgala sem jih in nadomestila z novimi.” Le kaj 'bi ti na to rekel? In kaj misliš, kaj je on napravil? Prijel se je za glavo. Videlo se mu jie za par trenutkov kako v njegovi duši divja boj, a zmagal je nad samim seboj in nato mimo rekel: »Uničila si mi uspeh 22-letnega truda. V bodoče pusti moje reči pri miru!” Fant in dekle! Poskušajta tudi vidva vsaj malo slediti zgledu tega učenjaka v premagovanju samega sebe. Koliko imata v vsakdanjem življenju prilike, da se premagata v malenkostih. Začnita pri malenkostih! če se bosta znala v teh premagati, bosta zmagala nad svojimi strastmi tudi tedaj, kadar bo šlo za velike reči. Pomlad prihaja Prihaja kakor rajski svit pomlad na travnike in trate, pozdravljajo jo zarje zlate, njen prapor s cvetjem je ovit. Na paši s čredo se igra, s pastirji na piščalko piska, živahno skače mlada Liska in vsak grmiček se smehljd. Svrilatci vigredi poj6, ves gozd se drami in posluša in starček spet mladost okuša, po licu solze mu teko. Najdražji ljubček ji je vrt, tam boža in goji cvetlice, gredice njene so sestrice, življenju se umika smrt. Nad poljem plava božji duh, stvarjenja čudeže ponavlja, in mlado setev blagoslavlja človeštvu za vsakdanji kruh. Limbarski KULTURNI RAZQLEP PO SVETU V 9. štev. »Našega tednika” smo objavili pismo iz občnega dvora »Slovenske prosvete” v Trstu. V naslednjem pa prinašamo izvleček iz poročila o občnem zboru, in sicer BODOČE DELO Kulturnega dela pri nas je še mnogo. Tu morda včasih nc gre niti toliko za kulturo, kot za rešitev narodne zavesti. Poglejmo naše sonarodnjake. Koliko jmdporc za obrambo narodnosti! Dolič jih vsi, samo da trobijo za zeleno belo rdeče. Potrebno je vzbuditi zanimanje za slovensko knjigo, časopis, igro. Kam hodijo na družabne prireditve Slovenci? Večkrat morajo drugam, ker ni slovenskih. Poseben problem je naša mladina. Mladina raste v naših šolah, a ko jih zapusti, se nam narodnostno odtu-juje, ker nima slovenske družbe, ker manjka družabnosti, ker se nima kje udejstvovati. Vse to so naloge, ki v veliki meri čakajo tudi Slovensko prosveto, ki je poklicana, da doprinese svoj delež k dvigu narodne kulture in narodne zavesti! Opomba u r e d.: Iste težave imajo tudi Korošci na narodeo-kultumem polju. Kot »Slovenske prosvete v Trstu,,, Im tudi velika bodoča naloga naše »Krščanske kulturne zveze” za Koroško premostiti in rešiti vse te težave. Katoliško prosvetno društvo iz Globasnice je gostovalo na pustno nedeljo v Šmihelu in sicer v Sercerjevi dvorani z veseloigro „Ubogi samci”. Igro je vodil preč. g. župnik Puš. Igralci so svoje vloge prav dobro rešili. Posebno moram omeniti oba kmeta na Visokem bregu (predsednik Karl Pikalo in Peter Grdina). S to igro bi lahko nastopili na kateremkoli tudi bolj zahtevnem odru. Miličevi iznajdljivosti smo se zelo čudili, ki je dva zagrizena samca spravil v zakonski jarem z nezaželjenima nevestama. Veliko smeha sta vzbujala Jera in Spela (Oštnna-nova Marica in Skrijarjeva Ančka). Kot celota so izvršili igralci prvovrstno svoje vloge in so pripravili šmihelčanom za pust res prav prijetno in pošteno zabavo. Prihodnjič pa zopet vabljeni, dragi sosedje! Dobra soseščina je veliko vredna, ne samo na kmetih, ampak tudi na prosvetnem polju. Katoliško prosvetno društvo v Globasnici in Šmihelu naj gresta po začrtani poti naprej! * Po dobro uspeli prireditvi v Šmihelu, so morali naši igralci hitro .spet nazaj v Globasnico, ker so tudi v domači dvorani pri Soštarju imeli ob 8. uri zvečer nastop. Kljub pustnemu drvenju na vse strani, smo se Glo-bašani ter ljubitelji poštene zabave in prosvete izven vasi radi znašli v naši prosvetni dvorani, ker smo bili uverjeni, da nas bodo ŠMIHEL PRI PLIBERKU V nedeljo, dne 7. marca je predaval pri nas v Šmihelu preč. g. župnik Poš iz Globasnice v nabito polni dvorani pri Šercerju, deloma ob krasnih barvanih slikah iz svete dežele. Lepe in zanimive slike nam je pokazal iz svojega romanja v sveto deželo. Videli smo tokrat prvi del romanja — Od Neapla do Galileje: Nazaret, Genezaireško jezero, mesta ob jezeru, dolino Estrelon, goro Tabor, mesto Naim itd ... Tudi moderno življenje z modernimi vzgajališči je nam pokazal, 'kjer hočejo vzgajati mladino brez Boga in se ne zavedajo, da je Odrešenik sveta, ki je bil iz njihovega rodu, rekel: »Kdor ne zida na vogelni kamen, ki je Kristus, se bo stavba podlrla in graditelja pod seboj, pokopala!” Prihodnjič pa nam bo preč. g. župnik Poš pokazal Jeruzalem in Jordansko pokrajino. K itemu zanimivemu in poučnemu predavanju vabimo /e sedaj. Datum bomo pravočasno sporočili. MLADINSKO Otrok je svet zase, je življenje, ki klije in rasle, ki išče v sebi in okoli sebe, česa naj se oprime, v kaj naj veruje, kam naj postavi svojo mladost. Vse v mladem bitju jc v nastajanju in valovanju, vse se gradi, spreminja in oblikuje. Vsak vtis, vsak bežen dotik lahko preusmeri mlado rast in postane za končno obliko človeka usoden. Otrok doživlja drugače od odraslega: reagira hitreje in močneje od njega, jc mnogo bolj zunanji, neurejen in nepreračunljiv v svojih doživljanjih, živi v čustvenih skrajnostih, sprejema manj stvarno in kritično ter veruje globlje. Rad pooseblja in konkretizira dogodbice, ki jih čuje ali čita, nagnjen je k živemu in nazornemu predstavljanju in fantazijskemu oživljanju vsega, k živahnemu uživljanju v čtivo. Zato dobiva vsaka knjiga, ki je zadela v pravo struno njegove duše, v njej življenje, dobiva povsem osebni čustveni ton in življenjsko plastičnost. Otrokova duša je pač šc »nepopisan list”, ki sprejema v jasnih črkah prve zapiske. Vzgojna misel je vprav zaradi tega mladinskemu delu bistvena in vprašanje mladinske knjige je v enaki meri pedagoško in literarno. Totla najčistejši vzgojni namen ali najpopolncjša literarna oblika še ne ustvarja dobre mladinske knjige, saj je dragocena in vredna literarna umetnina, ki ne spregovori otroku v njegovi besedi, zanj mrtvo bogastvo. Le to, kar otrok ob knjigi doživi in začuti, se dotakne mladega življenja. Le otrok odobri mladinsko delo ali pa mu odreče odobritev. Otrok pa živi in doživlja iz naši igralci prijetno zabavali. In res nas niso razočarali. Komaj se je dvignil zastor, so si igralci takoj osvojili vse gledalce. Napetost se je stopnjevala od dejanja do dejanja. »Tako nasmejali se že dolgo nismo,” je bila splošna sodba. Igra nam je bila tako všeč, da so jo morali igralci na zahtevo občinstva ponoviti še na pustni torek. Obe pustni predstavi sta bili jako dobro obiskani. Hvaležni smo našemu prosvetnemu društvu, da nam je pripravilo tako lepo pustno razpoloženje. ...IN POSTNA V DOBRLI VASI Po dolgem času smo tudi v Dobrli vasi spet zaigrali. Dolgčas nam je bilo že po kulturnih prireditvah, po drugi strani pa smo začutili potrebo po prosvetnem delu. Spet so se zbrali igralci in nam pokazali lepo igro »Genovefa”, katero so prvič uprizorili sredi meseca februarja. Ker je igra res vsebinsko lepa in je še niso videli vsi, so se igralci odločili, da jo ponovijo. In tako so v nedeljo, dne 7. marca s ponovitvijo igre ustregli vsem. Igralci so svoje vloge dobro rešili, predvsem Genovefa, ki se je lepo uživela v vlogo. Marsikateremu so prišle solze v oči, ko se je tako močno vživela v tragično Geno-vefino usodo. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je odhajalo zadovoljno na svoje domove. Igralcem pa kličemo: »Oglasite se še!” V petek, 12. 3. smo imeli kinopredstavo. V petek, 2. aprila pa se bo vrtil barvni film »Fatima” pri Likebu, ob osmih zvečer. V nedeljo, 21. marca bodo pa igrali zopet naši igralci. Imajo tajno nekje vaje, da bi »Jožef” ne zvedel. Torej kakor vidite, ne spimo na prosvetnem polju, ampak vedno delamo. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Nedelja, 21. 3.: 7.00 Duhovni nagovor — 7.15 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 22. 3.: 14.30 — 15.00 Poročila, obajve. Operne arije poje Sonja Draksler, pri klavirju B. Adamič. — Torek, 23. 3.: 14.30—14.45 Poročila, objave. Zdravniški vedež: Krvavičniki. — 14.45—15.00 Slike iz zgodovine: Kmečki upori. — Sreda, 24. 3.: 14.30—15.00 Poročila, objave. Za ženo in družino. — Četrte, 25. 3.: 14.30— 15.00 Poročila, objave. Narodopisna zvočna igra: »Krst". - Petek, 26. 3.: 14.30-15.00 Poročila, objave. Za naše male poslušalec. — Sobota, 27. 3.: 08.30— 09.30 od pesmi do pesmi — od srca do srca. 09.30— 10.00 športni obzornik. — 18.30—19.00 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi. SLOVSTVO sclie. Zato rodi samo poznavanje, mladosti, razumevanje njenih potreb, doživljanj in lepot, živ čut in smisel za otroka, ljubezen do sveta malih in najmanjših lahko res dobro, otrokovo mladinsko knjigo. Naš narod jc razmeroma kmalu dobil otroku primerno in drago, obenem pa lictrarno vredno mladinsko knjigo. 2e Levstik in .Stritar sta začutila zdrav odpor proti tisti Šablonski in namenski, neživljenjski mladinski literaturi, ki je v nclitcrarni obliki vsiljevala otroku vsebino s preočito vzgojno tendenco in z mrtvimi moralnimi nauki, da jo je zdrav otrok že po svoji prirodni živahnosti odklanjal. Literarna kritika, ki sta jo Lcvstih in Stritar začela, je izžarela misel, ki jo jc uveljavila ob prehodu v naše stoletje umetnostno-pedagoška smer in ki jo dobro označuje navidezno protislovje: ako hočeš pisati otroku, ne smeš pisati za otroka ... Levstik je dal hkrati svojemu prijateljčku Najdihojci klasično mladinsko |>esein v zbirki »Otroške igre v posencah”, njegovega znamenitega Martina Krpana z Vrha pri Sveti Trojici pa smemo smatrati za klasično mladinsko povest. Levstiku je sledil Župančič, mladinski pesnik po volji božji. Že s svojo prvo mladinsko pesniško zbirko »Pisanice” jc obdaroval naše male, z njimi pa v zbirki Ciciban, ki jc intimno topel, prisrčen dnevnik doživetij, s katerimi spremlja velik pesnik rast svojega otroka. Po prvi svetovni vojni se je skrb in ljubezen našega naroda posvetila s podvojeno silo, skoraj se zdi: z upanjem in vero v bodočnost mladini. O razvoju in napredku slovenske mladinske knjige je sprego- vorila razstava slovenske knjige, ki jo je v kulturno manifestacijo ob dvajsetletnici osvobojcnja priredilo Društvo slovenskih književnikov. Pokazala je, da se takratna mladinska književnost uvršča kot polnovreden element v celotno narodno književnost in kulturo. Takratna slovenska mladinska knjiga ni pisana z višine odraslega človeka, ki je lastno mladost že davno pozabil, za otroka, temveč raste iz njega, iz življenja in doživljanja našega mladega rodu. Zato ni nasilno otroška, a je tembolj otrokova; mladina jo rada sprejme m čita kot svojo knjigo, kot zgodbo svojega življenja. Vzgojna tendenca ne sili v ospredje, saj prava mladinska Uteratura ne nastaja iz vzgojnih potreb temveč iz resnične potrebe ustvarjanja in sožitja z mladino. Ob takšni knjigi otrok nc čuti odraslega in njegovih naukov, ob njej se sprosti in zaživi po svoje. V drobni knjigi najde sebe samega, svojega prijatelja, dogodke in dejanja svoje domačije, delo in življenje doma in soseščine, vsakdanje skrbi in borbe kraja in zemlje, ki ju pozna. Zato ga čitanje, ki je postalo res njegova stvar, mnogo bolj zadene, globlje oblikuje. Mladinsko slovstvo je postalo tako tudi bolj realistično in življenjsko, bolj odkritosrčno in resničnejše. V njem ni več izmišljenih in neživljenjskih situacij in papirnatih vzorov, ni več zlaganega idealizma, ki otroka odtujuje stvarnim življenjskim razmeram in odnosom. V njej je življenje: tisto naše življenje, v katerem raste in dozoreva otrok hitreje kot kdaj koli. Celo naša pravljica je postala sodobnejša, preprostejša in stvarnejša. Socialni motivi, ki so v skladu z življenjem zajeli vse leposlovno slovstvo, prevladujejo močno tudi v mladinski knjigi. Iskrena čustva sočutja in čiste ljubezni jo prevevajo, po njej raste otrok v živo občestvo naroda in človeštva. Sploh jc po vsebini in idejnem bogastvu mladinska literatura širša, resnejša in zrelejša, prav kakor je povojni otrok sam zrelejši, skoraj starejši od svojega predvojnega vrstnika. Redko začutimo danes v mladinskem delu namen, da bi sc otrok ob njem samo zabaval. Slovensko mladinsko slovstvo je našlo svojstven slog pravega mladinskega čtiva. Označuje ga živahnost dogajanj in dejanj, pestrost vsebine, slikovitost in sočnost, konkretnost pripovedovanja, preprostost skladnje, prirodnost in enostavnost izraza. Ilustracije v knjigah se vse bolj prilagajo temu slogu. Mnogo zaslug za razvoj naše mladinske knjige ima mladinski list »Novi rod”, ki se jc rodil v novih razmerah povojnega Trsta. Zbral je okoli sebe naše najboljše pesnike in pisatelje ter odlične unictnike-sli-karje. Ko je moral prenehati izhajati, jc zapustil svojo še mlado kulturno dediščino Mladinski Matici, naši najmočnejši založnici mladinske knjige. Matica je izdajala poleg rednih letnih publikacij, t. j. poleg mladinskega lista »Naš roti” in treh knjižic na leto, ki jih je prejemalo okoli 23 tisoč slovenskih otrok, ob raznih prilikah in mladinskih praznikih skrbno opremljene posebne publikacije. Z vsakoletnim razpisom literarnih nagrad za najboljša dela mladinske književnosti jc vzbudila med slovenskimi tvorci lepe knjige mnogo zanimanja za mladinsko leposlovje. Pridobila jc tudi precej umet-nikov-slikarjev za svojevrstne ilustracije mladinske knjige. Naravno je namreč, da želi otrok v svoji knjigi čim več življenja v sliki, da zazveni v njem tisto njegovo pravo pestro in živo, nazorno življenje. Nadalje »Vrtec”, naš najstarejši mladinski list, v katerem so nekoč javljali svoje prvenec Župančič, Kette in drugi veliki pesniki in pisatelji, in »Zvonček”, ki ima tudi dolgo in lepo tradicijo, se je posvečal predvsem obmejnemu in zamejnemu slovenskemu otroku. »Mentor” in »Razori”, lista za našo starejšo mladino, sta vzgajala zlasti dijaka srednjih in meščanskih šol k lepi knjigi. Poleg omenjenih mladinskih revij je izhajalo šc več manjših listov, za otroka z različnimi vzgojnimi nameni in smotri. Slovenski dnevniki pa so posvečali mladini posebne nedeljske priloge. »Cvetje” Mohorjeve družbe in »Mala knjižica” založile Merkur sta dajala študirajoči mladini v vestni izbiri ter v skrbno prirejenih in opremljenih izdajah mnogo primernega čtiva za študij slovstvene zgodovine. Tiskovna zadruga v Ljubljani je imela kar dvoje vrst izdaj za mladino, založila je n. pr. priljubljena Milčinskijeva dela za mladino. Tudi na Koroškem je mladinska literatura precej razvita in na višku. Pred drugo svetovno vojno so že izhajali mladinski listi kakor n. pr. »Mladi Korotan”. Tudi Mohorjeva družba v Celovcu je izdajala pred vojno in po vojni mladinske knjige. Danes pa izhajajo v Mohorjevi hiši sledeči literarno pomembni mladinski listi: »Mladi rod”, „ Vera in dom” in mladinsko-kulturna stran »Našega tednika-Kronike”. Poleg teh izdajajo še dijaki na Tanzcn-liergu svoj dijaški list »Kres” in učitcljiščniki »Setev”. Naša mladina še tudi danes mnogo čita in ima povečini zdrav čut za dobro knjigo. Dom vse bolj razumeva težnjo otroka po čitanju in ji rad ugodi, obratno pa vzgaja otrok s čitanjem tudi dom in starše h knjigi. Prehitra in preostra, često neosnova-na in samo osebna ali spet prcšablonska kritika odraslih pa često spravi otroka ob doživetje dela ter vpliva kvarno na njegovo prirodno rast k lepi knjigi. Čebelna družina in čebelarjevo delo spomladi Čebelna družina sestojii iz matice, trotov in čebel delavk. Matica je spolno razvita čebela, ki po oploditvi leže.jajčeca iz katerih se razvijejo čebele delavke, troti ali matice, čebele matico hranijo s posebno, iz medu in obnožne ali cvetnega prahu narejene hrane. Matica je tudi najivečja v čebelni družini. Živi več let. Zalega le tedaj, če jie dobro krmljena. To delo organizirajo in vodijo čebele-delavke. Bolj. je ikrmljena, več zalega in Obratno. Čebele — delavke, pripravljajo hrano za matico, krmijo in čistijo zalego, vzdržujejo red in 'snago v panju; nabirajo cvetni prah in nektar, to je medeni sok v cvetovih; skrbijo zai satovjte, ki ga izdelujejo in čistijo; donaSajo vodo, pred vhodom v panj: stražijo, se bojujejo s sovražniki, gredo z matico na svatbeni polet, za zimo zadelajo razpoke v panju z zmesjo voska in rastlinske smole, s tanko plastjo prevlečejo stene v panju, da se jih ne prijema vlaga, z njb zožijo preveliko žrelo ali obdajo mrtve živali, ki jih ne morejo izvleči iz panja. One skrbijo tudi za zadostno zalOgo medu za zimsko spanj e, polne celice medu v satovju pokrijejo s po-krovci iz voska, če bi ne imele v panju dovolj hrane, bi pomrle. — Pozimi se stisnejo v gručo — kepo, v sredini imajo: matico. Ta kepa se vedno giblje, ker se v gotovih presledkih menjaj avajo; tako pridejo one, ki so bile najbolj, na toplem na-vrh in one od zgoraj, na toplo in bliže hrani, sicer bi zmrznile — umrle. Tudi trote morajo hraniti, četudi se v sili sami spravijo nad med, vendar ne morejo vzdržati brez krmilnega soka, ki ga pripravljajo čebele. Čebele se pri tem napornem delu zdelajo in žive poleti približno šest mesecev. V zimskem spanju poleg dela na jesen in na pomlad pa do osem mesecev. Troti živijo samo tri do šest mesecev. V januarju, ko čebele še dremajo v zimski gruči, priono matico obilno krmiti s posebno hrano, mlečec imenovano. Kmalu po prvem izletu, to je v februarju, zaleže prve celice. Zalega po malem v krogu, nčkaj časa na' eni in takoj: na drugi strani točno na sredini. če je v februarju topel dlan, čebele kar trumoma izleta vajo iz panja in se med letom otrebijo. Istočasno pa naberejo po snegu ali pa tleh vodo, ki jo nanosijo v panj. Dokler sonce greje, letijo; ko se skri je, sedejo in otrpnejo. Gospodinje naj gledajo, da ne bodo blizu čebelnjaka sušile perilo, ker bo od blata umazano in bodo morale zopet prati. Vsak sončen dan naj stopi čebelar k čebelnjaku in opazuje življenje v njem. Ako opazi, da iz katerega panja ne izletavajo čebele, naj stopi v čebelnjak, odpre vratca pan ja, odstrani slamnico in krepko potrka na okence. Ako pri tem čebele zasumijo in se zopet umirijo, je pan j v redu in zdrav ter še nima potrebe po izletu. Če je na trkanje tiho, je navadno v panju vse mrtvo. — Kjer je slamnica vlažna ali celo plesniva, jo damo na; sonce in zvečer suho nazaj' ter panj zopet dobro zapremo. V plo-dišče pogledamo saj no toliko, da se prepričamo, če imajo dovolj hrane. Odprimo čim manj,, da se panji ne shladijo. Vsak večer po takem izletu, z mokro krpo umi jemo panjte-vo končnico. Ako najdemo pri prvem pre- gledu vse v redu, nimamo nekaj časa pri čebelah nobenega dela. Vsak nered pa s kredo zaznamujemo in čim prej: mogoče uredimo, kar se nam zdi potrebno. Kadar se zaradi hude zime zavleče izlet do sv. Matije ali še dalje, se navadno pojavi griža,. Ako j!e panj od griževih čebel umazan in je umrlo mnogo čebel, a ima še zdravo matico, preložimo kar je živega v čist panj, ki ga prej s toplo opeko segrejemo. Bolnim damo medeno satje ali vsaj v prazne sate nalito tekočino medu s toplo vodo. Na 2 kg medu damo pol litrai vode An toliko časa na toplem mešamo, da postane tekoč kot olje. Oslabele družine iz itaikih panjev združimo v čistem panju. Takim panjem damo tisto matico, ki je najboljša. Prazno satje, ki je Te nekoliko umazano, skušajmo umiti s čisto vodo. V panju, kjer je vse mrtvo, čebele stresemo v smetnieo in zakopljemo ali sežgemo. Ako ugotovimo, da so umrle od lakote ali se zadušile, je satje še uporabno. Če so pa pomrle od griže, moramo satje prekuhati v vosek in satnioe sežgati. Panj, pa z lugom in vrelo vodo umiti. Taka previdnost in razkuženje je potrebno, ker zaradi kužne bolezni: nesemavosti, pomrjejo cele čebelne družine. Ako pri ,pregledovanju ugotovimo, da primanjkuje hrane, vzemimo iz plodišča nekaj: krajnih satov in v nje nalijmo razredčenega in toplega medit ter jih denimo na vsako stran čebelnega gnezda. V vsak sat nalijmo vsaji 1 kg medu. Pomniti moramo, da »pomladil pokladamo le pristen med — strd. Ko začne matica zalegati, rabijo čebele precej vode, da narede iz medu in obnožine tekočo hrano za matico in zalego. Ves panj se razburi, če manjka vode. Zato se takoj; ko sonce posije vsujejo iz panja in, ko se skrije, omahnejo in otrpnejo — pomrjejo. V prazne sate nalijmo toplo vodo, oslajeno s strdjo. Za prvo silo. zadostuje četrt do pol litra, za več dni. Ko je toliko toplo, da redno izletavajo, najrajši nabirajo roso na rastlinah. Prav j;e, da čebelar blizu čebelnjaka pripravi napajališče. Kjer je vodovod naj) iz pipice kaplja voda na poševno postavljeno deščico z lestvicami, da je vsa deska vedno mokra. Glavno pri tem je, da je voda vedno čista. Da se čebele na to napajališče privadijo, dajmo na desko nekaj) posodic močno razredčenega medu, ki privadi čdbele k napajališču. — Največ vode rabi jo v dobi glavnega razvoja, to je od aprila do juni ja. Ob dobri paši je malo čebel pri napajališču, ker ta čas dobijo dosti vode na paši. Kjer ugotovimo, da je panji brez matice, osirotelo družino pridružimo panju z dobro matico. Panj1, ki je pozimi izgubil matico in smo to opazili morda šele koncem februarja ali marca meseca, je slab, ker ima same stare čebele, brez zalege. Tudi tega združimo s panj em:, v katerem je dobra matica. JAPONCI NAJ BI JEDLI VEČ PŠENICE Japonski parlament je odobril kampanjo, ki naj: poziva Japonce k večjemu zauži-vanju izdelkov iz pšenice. S tem hočejo zmanjšati potrošnjo riža, ki ga mnogokrat na Japonskem primanjkuje. Našim gospodinjam Skrb za pravočasno valenje Prvi pogoj:, da se kokošjereja izplača, so zgodnji piščanci. Najugodnejši čas za vaile-nje je zgodnja pomlad — mesec marec in april. Najkasneje prve dni v maju se morejo piščanci izvaliti. Ako bi nasadili zgodaj ,se nam piščanci izvalijo še v hladnem vremenu in imeli bi sitnosti z rejo. teh, zlasti Se s krmljenjem, ker še ni paše. Taki, zelo zgodnji piščanci nam že avgusta ali septembra: dorastejo in jarčke {piske) začnejo nesti v času, ko za jajca ni pomanjkanja. V pozni jeseni se take piske celo misijo, kakor stare kokoši, ter prenehajo nesti in navadno celo zimo ne nesejo. Zelo zgodnjo valenje, takoj po novem letu, je priporočljivo edino v bližini mest, kjer se bodo piščanci o veliki noči lahko prodali za cvrenje. Za take piščance moramo imeti tople prostore in skrbeti za prav dobro krmo. Kdor je gotov, da bo lahko vnovčil itafce p iške, se mu izplača, sicer ne, ker za pleme takih zgodnjih piščancev ne puščamo. Če se nam piščanci zvalijo pozno, n. pr. v drugi polovici maja ali junija, imamo z njimi sitnosti. Tedaj je že precej toplo, zaradi tega precej mrčesa, ki mladi rod napada. Hrana se tudi hitreje razkraja in pokvari ter tako utegne nežnim prebavilom povzročati člrisko, ki je najnevarnejša, dostikrat smrtonosna bolezen pri piščancih. Pa če piščanci vsem tem nevarnostim srečno odrastejo, nam vendar do začetka zime, t. j. do Vseh svetih, ne dorastejo, l edaj pa zelena paša preneha, začenja se dražje zimsko krmljenje. Mi pa nimamo od takih pišk nobenih dohodkov. Tako jih krmimo celo zimo in nam začnejo nesti šele ,po novlem letu, istočasno kot druge starejše kokoši. Jajc je v tem času dovolj, da jih niti vnovčiti ne moremo. Torej; prepozno valenje mi primemo, ker nam ne donaša pravega dobička. Vse drugače je s piščanci', ki se ob pravem času izvalijo — najbolje meseca aprila. Tedaj, je najugodnejša toplota; paša zelo primerna, ker so prav mladi poganjki trave polni beljakovin, katera je tako važna za rast in razvoji mladičev in je tudi lahko prebavljiva. — V mesecih aprilu in maju dobivajo piščanci dosti mesne hrane v obliki žuželk, katerih je prav v tem času najr več. Ko pozneje nastopi najhujša vročina, ki je za mladi rod vedno nevarna, so taki piščanci že krepki An utrjeni, da jim škodljivci ne morejo več do živega. Ob redni paši Dunajski spomlad, mednarodni velesejem Dunajski pomladanski mednarodni velesejem, ki se ho vršil od 14. do 21. marca, spet vabi in sicer bo ta že 59. velesejem na Dunaju. V ponedeljek, dne 1. marca t. 1. je bila v Celovcu tiskovna konferenca, na kateri je zvezni svetnik Porges podal obširno poročilo o delu in predpripravah dunajskega spomladanskega velesejma. Na sejmu bo zastopano tu- in inozemstvo. Do tega časa se je javilo 2.700 razstavljal-cev. Od teh pa jih je 641 iz inozemstva, in hrani, ki si jo največ iščejo sami, vidno rastejo in do jeseni so godni. Ko nastopi mraz so piske že dovolj odporne in dorašče-ne, da nam ob ipravilni krmi in primemo toplih hlevih pridno nesejo vso zimo. Torej prav v mesecih november, december in ja-nuar, ko so jajca najdrazja in starejše kokosi ne nesejo. Zapomnimo si torej! Nasadimo jajca le v zgodnji spomladi! Take piske bodo poceni rastle in dobro razvite, celo zimo nesle. SPRAVLJAJTE JAJČNE LUPINE Marsikatera gospodinja kar sprati meče jajčne lupine v smeti, kajti ne zaveda se njih važnosti. Pa jih vendar lahko pridoma uporabi v več namenov . Le poslušajte kako! Pred uporabo jajca umijemo, nato prazne lupine spravimo na suh prostor, še najboljše je, če si napravimo za spravljanje vrečico iz platna. Vrečico z jajčnimi lupinami obesimo na suh, zračen prostor. Uporabljamo jih lahko v sledeče namene: Za čiščenje juh. — če hočemo skuhati lepo čisto, kakršnokoli juho, zlasti1 pa govejo ali hladetino (za aspik), dodamo med 'kuhanjem 2—3 jajčne lupine. Jajčne lupine odvzamejo jedi motnost. Za lug. — Bukov pepel uporabljamo za lug. Dodajmo mu še zdrobljene jajčne lupine, ki vsebujejo tudi apno. Tako bomo imeli izvrsten lug. Za kokošjo hrano. — V zimskem času nimajo kokoši zelene hrane. Zeleno hrano delno nadomestijo zdrobljene jajčne lupine, ker vsebujejo apno. Vidite, drage gospodinje, zakaj vse lahko uporabljate jajčne lupine, zato jih odslej naprej pridno spravljajte in s pridom uporabljajte! KUHINJA Recepta za dve samostojni jedi, ki nam pridela prav zlasti zdaj pozimi, ko še ni sveže zelenjave in sadja. Smetanov fižol. — Pol litra zbranega fižola operi in namoči že zvečer, da se drugi dan hitreje skuha. Prav mehko kuhanega odcedi in stresi v skledo. Prej pa že zavri v kozici 4 — 6 žlic kisle smetane ter jo vlij na vroč fižol. Po vrhu potresi fižol še z ocvrtimi drobtinami in daj jed takoj na mizo. Rezanci s suhimi češpljami. Dve pesti širokih rezancev kuhaj v slani vodi. Kuhane odcedi in stresi v kozico na razbeljeno mast. Posebej skuhaj prav mehko pol litra suhih češpelj. Kuhanim odvzemi koščice, primešaj češplje med rezance in praži vse skupaj še nekaj minut. Nato deni jed v skledo in jo potresi po vrhu s stolčenim sladkorjem. skupno pa bo zastopanih kakih 1263 inozemskih firm. Najmočnejše bo zastopana Nemčija s 758 tvrdkamii, Anglija s 122, Švica s 93, USA z 90, Italija s 44 in švedska s 36 tvrdkami. Razstavljale bodo tvrdke iz 21 držav. Na dunajskem spomladnem mednarodnem velesejmu bo razstavljena tudi vrsta zanimivih novosti, predvsem na gospodarskem, industrijskem in tehničnem področju. — Vstopnina ostane neizpremenjena, torej kakor lansko leto. Stalne vstopnice bodo stale po 20 šilingov, enkraten vstop pa 6 šilingov. NEUE PREISE T * P e : Steyr-Fiat 500/C Topolino . 29.500 Sterr-Fiat 500/C Belvedere . . 36.500 Steyr-Fiat 1100/E .... . 42.000 Herr-Fiat 1100/N .... . 46.000 Stevr-Fiat 1400 Benzin . . . 57.500 Sievr 2000 . 79.500 Steir 2000 Grande Vue . . . 100.000 13 t IKW Steyr 260, Benzin . 65.000 Steyr-Daimler-PU(ll Aktiengesellsthaft STEYR WIEN GRAZ HALLE A ,r ,|; D HALLE A HALLE L ► Prodaja ► Service ► in popravila vseh STEYR- in STEYR-FIAT-VOZIL ivlmn Thomas BOHRER CELOVEC-KLAGENFURT, Vlllacher Strassc 29, telefon 25-50 VELIKA NOČ SE BLIŽA! pArna^ai tudi svoij** s&cMUtiUom in m iez BELJAK - VILLACH, POSTGASSE NR. 3 Poročne slike in slike za legitimacije IZDELAVA ^ POSEBNA PONUDBA Flor nogavice.......šil. 9.60 Nogavice iz umetne svile . šil. 11.50 Predpasniki.........šil. 19.50 Garnitura (srajca in hlačke) šil. 22.40 Nicki puloverji .... šil. 23- L MAURER CELOVEC - Klagenfurt, Alter Platz Nr. 35 Raifio aparati Truppe & Errnann BELJAK - VILLACH Widmanngas.se 41, vogal Kirchcnplalz plačila na obroke « StcoiuMna pri nakupu pisalnih in računskih strojev v strokovni popravljahrici KARL HAMMER Celovec — Klagenfurt, Bahnhofstrasse (Verkaufshallen) pisarna in delavnica Getrcidcgasse 5. Keuschnigg-semena že od 1879 preizkušena I s c e m Švicarsko podeželsko župnišče išče za nastop sredi aprila veselo in zanesljivo hišno gospodinjo, ki je zmožna samostojno opravljati vsa hišna, kuhinjska in vrtna dela! Starost 30 do 40 let. Ponudbe (tudi v slovenskem jeziku) na: Kath. Pfarraml Ocschgen bei Frick Kt. Aargau (Schsveiz). 30 Ut izdchijtum cementno strešno opeko Uuiei GLUHI LES, pošta St. Veit im Jauntul dninami Berger gumijasti in umetno gumijasti predmeti, dežni plašči (G u m m i rege n bok I c i du n g), prašni plašči (Staubraantel allcr Art) in vse za šport. kopalne obleke, ročne torbice in aktovke ter igrače. Gumijasti obodi za avtomobile, motorje in kolesa. Popravila točno in solidno. Trgovina na Kardinal-platz II in Benedik-I tinerplatz 10, kakor tudi lastna delavnica. Štedilniki, Kolesa, motorji, različni štedilniki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke. Johann Novak MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschall-Konrad-Pl. 1 List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: ,JS'aš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za eu mesec naprej. — Lastnik, in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sad jak — Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.