642. štev. V Ljubljani, ponedeljek dne 6. oktobra 1913, Lelo II. MSBBBBSfig Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprnvništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1T>0; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. :s NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. :s Uredništvo in upravništvo: m Ičiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo ureclufštvu. Nefrankirana pisma se ne sprejem* jo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se plača: petit irsta 15 v, osmrtnice, ^lana io zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja pota pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :tt “t Telefon številka 118. n: M mSm Zadnje minute. Klerikalizem je danes na vrhuncu svoje moči. Razdira, uničuje, ubija. Ruši naša kulturna zavetišča, : krade denar iz žepov davkoplačevalcev in pritiska k tlom posameznike in celoskupen narod. S tujimi žulji pridobljen denar meče skozi okno na cesto, kjer čakajo prodane duše plačila za svoje izdajstvo, za svoj Protmarodni greli. Kakor kača, ki se je napila mleka na tujih prsih, da bode imela več moči za svoj smrtonosni pik. Vzdihljaji, ki se izvijajo danes ternu nenasitnemu gadu iz ust, so le žvižg siren, ki bi rade privezale nase še ostale nepokvarjene ljudi. So glasovi strahu pred onimi, v katerih rokah je usoda bodočih let. — Na Goriškem so kranjskemu klerikalizmu pokazali pot ljudskih sleparjev. Cesto, ki ie edina bila dostopna tem »reševateljem ljudstva«, ko so .deželo izmozgali do dna. Slovo so dali klerikalizmu tudi v Trstu. Pred leti so poskušali privezati nase slepce, ki bi jim sledili v svoji nevednosti. Tudi v Trstu so propadli. Izdajali so celo svoje cu-niasto glasilo, ki so ga brale samo Marijine devlice. Ko je šlo vse to po vodi, so poskušali s čukarijo. Na Vrdeli so ustanovili te čudne ptiče, ki so se nekaj oasa pretvarjali v bajti, nahajajoči *« v razorani puščavi. Podrlo se Je m danes je edini ostanek tistih časov kaplan čok. Na prošlost njihove polomije spominjajo danes samo še hranilne knjižice, katere so bile iztrgane iz rok nevednih služkinj. ki so danes zaprte v Guštinovi miznici. Tudi svoj dom so si ustanovila ta uboga bitja. Tisoče so abile nevednice v trebuhe nenasitnih ljudi, ki sesajo danes ostale zaveznice v imenu »Očeta, Sina in sv. Duha«. Kar se dogaja danes na Kranjskem, kaže. da trpi klerikalizem na parahzujočih možganih. Voditeljem njegovim pa utripa Srce, pa ne veselja, temveč strahu pred smrtjo. Vidijo namreč neizogiben konec, ki ga hočejo prikriti z našminkanimi obrazi- Doslej jim le to vedno izpodrsnilo, kajti vidi se, da se skriva za temi krinkami plahost in strah. Pred prihodom smrti se trudijo, da bi le še enkrat zajeli čistega zraka. ki jim olehča grenke trenotke. Zakaj njihovo gospodarstvo je končalo svoje življenje v znamenju bankrotov. Ob smrtni uri pa je treba, da se Pripravljajo dediči na gospodarstvo. Treba bo sanacije gnjilih razmer, ki leže danes pred nami, imenu celega naroda v sramoto in nečast. Paziti bo reba, da se ne pogrezne zavožen voz v blato popolnoma, hneli smo bridke izkušnje s preteklostjo, zato bo treba, da pazimo predno prevzamemo odgovornost na naša ramena. Bližajo se volitve. Niti leto dni nam ne preostaje, da se pripravimo Lahko dogradimo stavbo, lahko se zgodi, da zaplapola čez leto na nji prripor napredka in zmage. Zato se ne smemo strašiti truda in napora. To bi imelo za posledico — črne zastave. Slov. gledališče. GLEDALIŠKA KRIZA REŠENA? »Klub slovenskih igralcev in igralk v Ljubljani...« Nejasno se je vlekla gledališka kriza naprej od tedna do tedna. Graška »Tagespost« je med brzojavi poročala, zdaj o hrv. gostili, zdaj o dovoljenju za slov; predstave 2krat na teden. Med tem je pa poslal g. Skrbinšek sledeči poziv: Vsled gledališke krize ni le slovenska gledališka umetnost kot taka prizadeta, temveč tudi in sicer zelo občutno sloveski gledališki igralci in igralke. Nekateri, ki šo bili previdnejši, so si še o pravem času preskrbeli angažmaje drugod, a mnogo nas ie bilo tako lahkovernih, da smo verjeli v ugodno rešitev krize in smo čakali od meseca do meseca in slednjič od tedna do tedna. Ne preostaja nam druzega, kot seči po sredstvu, ki se ga poslužujejo vi dTugi stanovi, namreč po samopomoči. Naj se že doseže z zagrebško intendanco sporazumljenje ali ne, gotovo je. da tudi. če bo prirejalo zagrebško gledališče v Ljubljani predstave, bomo bivši člani slovenskega deželnega gledališča ostali na cedilu. K temu bi pa bile vsakih 14 dnij le po 3 predstave, kakor iih nameravajo Zagrebčani prirejati v Ljubljani, v našem mestu vsekakor premalo. Naibrže pa ne pride niti do tega. če se posreči ali ne pridobiti "Zagrebčane za Ljubljano. vsekakor moramo seči po samopomoči. Vabim Vas torej, da se udeležite slioda, ki se vrši jutri v soboto, dne 4. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne v gledališki dvorani slovenskega .deželnega gledališča tukaj, da se pogovorimo. Po informacijah in nasvetih, ki sem jih dobil z raznih in tudi z merodajnih strani, predlagam sledeče: 1. Ustanovimo si »Klub slovenskih gledaliških igralcev In igralk v Ljubljani«. Ta klub si naj izvoli vodstvo, ki bi v imenu vseh stopilo v stik: a) z deželnim odborom, da nam prepusti slovensko deželno gledališče v svrho prirejanja predstav in da nam da podporo, b) z »Dramatičnim društvom« radi uporabe arhiva in garderobe in c) z občinskim svetom ljubljan- skim radi subvencije oz. ureditve naših plač. 2. Ustanovimo slovensko dramatično šolo. v kateri zberemo vse, ki imajo veselje do slovenske gledališke umetnosti in da vzgojimo slovenski gledališki naraščaj. Strnimo se v skupno organizacijo, kajti jasno je, da bomo le združeni dosegli povoljne uspehe in lažje prestali te težke čase krize. Če bo pa postopal vsak na svojo roko. ne bo dosegel ničesar in javnost bo postala nezaupna. Uvaževali nas bodo in nam šli na roko le. če bomo Šli združeni na delo. Vabim vas torej še enkrat, da se gotovo udeležite jutrišnjega shoda. Ta poziv so prejeli vsi igralci; člani komisije mest. obč. sveta in drugi. V soboto ob 11. dop. so se zbrali igralci in igralke v »Nar. Domu«. Gosp. Skrbinšek je pojasnil namen sestanka. Slišali so se razni nasveti in pomisleki (E. Kristan, prof. Reisner i. dr.),nazadnje so se predlogi gosp. Skrbinška sprejeli in se ie izvolil pripravljalni odbor, v katerem so: G. Skrbinšek. Danilo. Sest. Povhe. Bukškova. Pripravljalni odbor bo sestavil pravila in bo s tem položil temelj novemu delu za naše izgralce in za naše gledališče. Mi toplo pozdravljamo to ustanovitev in upamo, da bo imel klub lep uspeh. »Klub« bo začel s predstavami in ni dvoma, da bo našel pri našem občinstvu mnogo simpatij. S tem ie prišla gied. kriza v nov Stadij in je upati, da na ta način do-bio stalne slov. predstave v Ljubljani. Vlagateljem in drugim upnikom Glavne posojilnice. Likvidacijski odbor viiovlč vabi upnike, da sprejmo jim predlagano poravnavo in podpišejo dotično izjavo. Člani se zavežejo plačati up-inkom do 1. julija 1914 30% njihovih terjatev s pogojem, da se upniki odpovedo pravici, po končanem kon-kurzu še nepokrite terjatve eksekucijskim potom izterjevati od posameznih članov. Ostanek terjatev do-bodo upniki (vlagatelji) iz konkurzne mase, v katero spada vse zadružno, že realizirano in še ne realizirano' premoženje. Iz te mase se bode dobilo približno 20%, mogoče še več. Liani plačajo obljubljenih 30% posebej. Mnogo upnikov, ki reprezenti-rajo kapital okoli 1 milijona kron, so že pristopili k poravnavi. So pa tudi taki, ki vsako poravnavo odklanjajo ter se zanašajo na to, da bodo že vjeli kakega člana, da pridejo do plačila. To mnenje izvira od tod, da so napačno poučeni in da še danes ne poznajo prežalostnega gmotnega stanja zadružnikov (članov) »Glavne«. Vlagatelji naj tudi pomislijo, da je okolu 900 upnikov in da je prava loterijska igra, ako se bodo vsi zanašali nato. da bodo z eksekviranjem nedolžnih članov kaj dosegli. Že kon-kurzni stroški so dovolj visoki, ako pa pridejo še stroški neštetih eksekucij, bode vse za člane in upnike zgubljeno. Mogoče je. da pride kdo do večjih odstotkov, a bolj verjetno je, da izgubi vse pravice do članov. Število članov, katere je bil odbor izkazal lansko leto se je zelo izkrčilo. Mnogo se jih je moralo izbrisati zaradi komkurzov, kuratel, pravd in zaradi napačnih vpisov. Precej jih je pomrlo brez premoženja. Odpadlo je do 100 članov. Mnogo si jih je zadolžilo, da bi vsai nekaj imetja rešili. Odbor nima pravice s tožbami izpodbijati takih zadolžitev in iznebitev premoženja. Tožiti jih bodo morali upniki sami. Iz tega bode nastalo mnogo težavnih, dvomljivih in dragih pravd. Večina članov ie popolnoma in-solventna, drugi so pa večinoma zadolženi, tako da se bode le z veliko težavo dalo od njih izterjati tudi samo 30% t. j. nad 1 miljon kron. V dokaz naj služi upnikom sledeči natančni izkaz, kateri izkazuje Člane »Glavne posojilnice« po njih sedanjem poklicu. 2 večja posestnika; 4 manjših zadolženih industrijskih podjetij; 35 trgovcev, od teh ima 26 tudi manjša, po večini zadolžena posestva; . 42 obrtnikov, ki imajo tudi mala posestva; 14 obrtnikov je brez nepremičnega premoženja; 45 je malih posestnikov, večinoma kmetov, ki tičijo skoro vsi v dolgovih; dalje je 24 odvetnikov (2), notarjev (2>. zdravnikov in živinozdravnikov " ter notarskih in odvetniških koncipijen-tov; 60 aktivnih in vpokojenih državnih uradnikov od katerih je 53 v zadnjih treh plačilnih razredih; 18 drugih javnih uradnikov; 31 c. kr. častnikov, vojaških zdravnikov in uradnikov; 10 Ijudskošolskih učiteljev, njih vdov, učiteljic in katehetov; 21 javnih poduradnikov in slug ter nižjih uslužbencev železnic; 9 uradnikov bank, hranilnic in posojilnic; 23 drugih zasebnih uradnikov; 23 poslovodij, trgovskih sotrud-nikov in agentov; 5 soprog uradnikov, trgovcev in obrtnikov; 9 vdov uradnikov, poduradnikov, slug in vdov brez stalnih dohodkov; 2 vsetviliščna dijaka; Položaj LISTEK. PAVEL BERTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) In tako se je sukal razgovor v veliki obednici, vsakdanjem rodbinskem zbirališču, prav pogostoma o klavirski učiteljici, o kateri je govoril z drugimi vred tudi 2ak, naizivaje io prelestno dekle. Med tem so tekli meseci; čas se fe bližal pragu med pomladjo in poletjem; bilo ie proti koncu maja. Tisti dan med večerjo je začela Ivona prekanjeno razpletati svojo mrežo; »Zdaj pojdemo kmalu na deželo. »Da. čez štirinajst dni. To ne bo prikladno za gospodično Leme-trovo.« »Z železnico se bo morala voziti. ako bo hotela k nam.« »A zdi se, stara mama se še vedno ne more potolažiti nad izgubo gospodične Adeline.« »Res jo pogrešam nekoliko,« se le nasmehnila markiza. »Toda nehali bi Jo pogrešati, ako bi vam jo nadomeščala gospodična Gilberta.« Klara se Je oglasila: »Res ie tol Ivona ima časih dobre misli. Prav dobro bi si nomaggfl * uk), mama.« »Jaz že, toda ona?« »Ona!« je vzkliknila Ivona. »Prepričana sem, da bi bila vsa vesela, ako bi smela prežiyeti tri ali štiri mesece na svežem zraku in pordečiti svoja bleda lica.« »Ne. Ona ne bi hotela.« »Ne. Ona ne bo hotela.« »Zakaj ne bi?« »če ima druge lekcije..,« »Nima jih. Sama mi je rekla.« »Njen stari oče...« »Saj ne bo Bog ve kako daleč od njega. Prav lahko ga oibskuje vsak drugi dan, ako hoče. In kako koristno bi ji bilo to z gmotne strani! Koliko ste dajali gospodični Ade-lini, mamica?« »Eh, ne malo: dvesto frankov na mesec, popolno oskrbo in razna mala darilca...« »K temu pride Še to. kar sem ji dajal za tvojo vzgojo,« se je oglasil grof d’ Ormod. »Bilo je najmanj tristo frankov mesečno.« »To4 je skupaj petsto frankov; jaz na njenem mestu se ne bi obotavljala ..« »A to je ravno, da v tem tre-notku ne gre zate, draga moja,« je dejal grof d’ Ormod. »Oh, da, papa... Vsak dlan opažam... cel kup ie takih majhnih reči. Gospodična Adelina je odšla nekoliko prenaglo. In če pomislim, da ima gospodična Gilberta tako dobra izpričevala.,,« *No. da. saj vidim.« Je dejala markiza. »Ti bi rada, da bi jaz rada. In če tvoj oče ne nasprotuje ...« »Oh. jaz,« ie odgovoril, »jaz ne vidim v tem ničesar napačnega Omeni ji, ako hočeš, toda dvomim da bi...« »Samo, da mi pustite.« In ko je prišla drugo jutro ob desetih Gilberta v ulico Varen, je našla v salončku Ivono, ki j0 je’ čakala. »Pozdravljeni, .gospodična Gilberta,« je dejala črnolaska veselo. Pozdravljeni, Ivona. No, ali ste se navadili tisto sonato?« »Oh. danes ne gre za sonato. Sedite, prosim, gospodična Gilberta, sedite semkaj k meni. Pomeniti se imava nekaj.« »A kaj bo z lekcijo?« »Lekcija pride na vrsto ob svojem času.« »Zdi se mi, da s pomenkovanjem potrativa najin čas.« »To še ni tako gotovo. Saj ne govorim zase, marveč po naročilu stare mamice.« »Ah!« je dejala Gilberta. nehote vznemirjena po teh besedah. »Kaj pa mi imate sporočiti?« »Nekaj veselega za nas vse... Zdaj je treba samo še vedeti, kaj porečete k temu vi.« »Torej... povejte.« »Veste, nri poidemo zdaj kmalu na deželo. Pojdite z nami. za ves ta čas.« »Ampak...« »Vem ... Povedati hočete svoje ugovore. Ali ne boste jih imeli, ako vam porečem: kadarkoli boste hoteli se lahko peljete v Pariz, obiskat gospoda Roajaneta. In naposled... ta napol-ločitev bo trajala samo čez poletje .. in prepričana sem, da bi bil on zelo vesel, ako bi vas mogel poslati za par mesecev na deželo. Prav potrebni ste, da se polovite z mano pod drevesi, na svežem zraku... In vidite: gospodični Adelini smo dajali vsega skupaj petsto frankov mesečno. To ni Bog ve koliko; a naposled, kaj takšnega se ne najde vsak dan. In tudi to se razume samo po sebi. da nimate, ko boste z nami na deželi, prav nobenih stroškov. Vse to je vredno pomisleka... Kaj ne, da sprejmete?« Videča, da se Gilberta obotavlja z odgovorom, je dodala: »Pa vsaj mi ne pravite. Tudii to je nekaj. Pomeniti se hočete še z gospodom Roajanetom.« »Baš to je.« »Prepričana sem, da bo za to. In če poreče, da?« »Potem... Ah, Ivona, prijeli ste me tako nenadoma, ne da bi mi dali časa premisliti...« »Ravno zato... da se zediniva kanalu.« »Dobro. Jutri yam odgovorim.« »A porečete mi da, kaj ne? Prosim vas. Tako srečna bom m tudi stara mamica, ki vas ima toliko rada. Saj vidite sami, kako dragi ste nam nesem.« pred tednom in sedaj. 9 umetnikov, pisateljev in gledališčnih igralcev; 5 branjevcev, delavcev in zasebnih slug; 5 preužitkarjev; 46 elanov, kojih bivališče odnosno' poklic dosedaj ni znan, velika* večina od teh je v Ameriki; . 22 članov, ki so bili v konkurzu in so notorično msolventni; m končno 9 umrlih članov, pri katerih še ni končana zapuščinska razprava. Skupaj je torej dne 1. oktobra t. 1. še 473 članov od katerih jih bo pa odpadlo še precejšnje število. Od tistih, katere šteje odbor med solventne, je mnogo takih, ki žive od plač in bodo mogli le v malih mesečnih obrokih leta in leta plačevati svoje prispevke. S takimi plačili bode upnikom le malo pomaga-no. Obresti in stroški bodo vzeli vse. Boljše je za upnike, ako dobcdo v 10 mesecih okoli 50% gotovo, kakor taka mnogoletna plačevanja na obroke. Da bi se vsi dolgovi kdaj poravnali, na to še misliti ni. Res so tudi prizadeti vlagatelji, a nepre-tnirno hujše ravno tako nedolžni člani, ki morajo trpeti za grehe drugih. Čimpreje podpišejo upniki in »Da, Ivona; in zavedam se tudi, da je to vaše orožje v tej zadevi... Ali, če bi smela poslušati samo glas svojega srca...« »Poslušajte ga. Stara mamica bo tako vesela.« »Toda moj stari oče?...« »Pravim vam, da bo zadovoljen tu^i on. Prepričana sem. Ah. če bi mogla iti k njemu in ga prositi, kako naglo^bi dobila bitko!« »Še prenaglo, da. In to ne bi bilo prav, presenetiti ga s celo stvarjo. Treba mu je pustiti časa. da premisli do dobra.« »Toda povejte mu vsaj vse. kar vam ponujamo. Recite mu tudi, da nas skrbi, ker vas vidimo tako bledo. ..« » »No, da,« se je nasmehnila Gilberta. »povem mu, kakor pove člo-vek to, kar bi si želel videti in imeti, s pogojem seveda, da bo vsem pravi in da veselje enega ne bo drugemu vi žalost. A zdaj poglejva, kaj je z najino sonato...« Ko sta končali lekcijo, je dejala Gilberta: »Do svidenja, zdaj grem.« »Ne zadržujem vas več. Net-strpna sem na vaš razgovor z gospodom Roajanetom, kakor vi sami. Ne pozabite, da vas imamo radi pri nas, in da človek ne sme delati žalosti svojim prijateljem...« »Ne sme je delati nikomur!...« Odšla je. Ah. Bog, kako zmedena, kako negotova sama sebel (Dalje.) 'Člani dotične izjave tem preje pride do poravnave in upniki do denarja. Položaj je silno resen in odlašanje tudi vlagateljem na kvar. Ne samo število članov tudi njihovo premoženje se zmanjšuje od dne do dne. Štajersko. Maribor. (Tudi pedagog.) Tu imamo nekega upokojenega nadučitelja. ki mu je skrb za nemštvo prva in najpoglavitnejša naloga. Ta mož, rojen Slovenec, po imenu Breznik, poje o vsaki najmanjši priliki o raj-hovskili lepotah, vrhu vsega pa kaže kolosalno nevednost. Pred kratkim je bil ta mož v neki družbi, koder je trdil, da je Nemčija največja država v Evropi. Hkratu je ta uzor učitelja nemškega mišljenja zašel tako daleč — čujte in strmite — da je razlagal strmečim, da spadata skandinavski deželi k Nemčiji! In ta mož je bil svoj čas, že kot upokojenec, na eni naših šol iz okolice, nadučitelj! Sedaj pa si potem lahko vsakdo sam predstavlja, kakšno je bilo naobra žanje slovenske dece pod takim možem! Kdaj pričnemo? V Mariboru namerava zidati C. M. družba za občino Studenci slovensko ljudsko šolo. Ker pa tamošnji občinski svet ni v permanenci in stvar s šolo že trpi leta in leta, a bo tudi še v nadaljnem dolgo tralalo. predno bo vse pod streho, se je v izvestnih krogih sklenilo. pričeti po Mariboru in okolici z Jezikovnimi tečaji. Poučevalo bi se našo mladino v njeni materinščini v posebnih tečajih v Pobrežju ali Magdaleni, v Studencih ter v Mariboru. Stvar mora seveda vsak razsoden našinec z veseljem odobravati, kaiti hiteti moramo na vso moč in s skrajnim naporom, omejevati germanizacijo naših otrok. Nekaj danes moramo storiti. Ne vemo pa, kaj teko k temu naši krogi — seveda le zopet gotovi — v Mariboru, kot tudi C. M. družba sama. Stvar se je baje družbi že predložila, a danes je že vse nekam utihnilo. Na obe strani poživljamo, da se v najkrajšem času zgane. Čakajo naj drugi. Maribor. (Uvažajte.) S 5. okt. se je pričelo zopet življenje na našem odru. Vedeli srno. da bodemo morali v marsičem takoj stopiti z grajo pred naše občinstvo. Za danes se vzdržujemo razun enega, vsega. Imamo pri nas namreč par oseb. ki z vsemi mogočimi sredstvi terorizirajo vse, kar ni po njihovi volji. Da postajajo pri tem s svojo maJenkostnostjo in isto prostaškim nagajanjem naravnost smešni, jih sevedfc prav nič ne ženira. samo — da se pokažejo. Kdor pozna dramo »Žetev« ve. da zaheva s kraja do konca popolne pozornosti. da treba gledalcu strogo paziti, če hoče dejanju slediti. Da to onemogočijo, so si tudi letos omislili nekateri,motiti s tem. da so prepozno prišli. Odpiranje in zapiranje težkih steklenih vrat. je tudi to pot povzročilo večen koncert, ki je motil nepretrgano tok I. dejanja. Apeliramo na slav. »Dram. društvo«, da se nam to v bodoče prihrani s tem. da se po zvoncu ob pol 8. uri ne pušča več do II. dejanja, zakasnelih v gledališko dvorano. Maribor. (Nemci med seboj.) Pred par dnevi je sklicalo Nemško društvo v Mariboru shod svojih zaupnikov. Na dnevnem redu }e bil izstop poslanca Wastiana iz nemškega Nationalverbanda. Našim »Nemcem« v Mariboru je namreč Nationalverband premalo nemški. Na shodu se je stavil, kot že omenjeno. predlog, ki naj zahteva izstop Wastianov. Predlog je z neznatno manjšino propadel in Wastian ostane v Nationalverbandu. To zborovanje je seveda vzbudilo v nemških političnih krogih kolosalno senzacijo — najčudnejše vrste. Velika večina nemške politikujoče javnosti, se namreč dela iz tega shoda — krvavo norca. Zlasti zadnji »Grazer Volks-blatt« ie poln pekoče ironije in žgočih zafrkacij. Da. da: nemški mariborski gromovniki nimajo sreče — niti v lastni familiji ne. Gradec. (Zanimiva tožba.) Kemik dr. Rud. Ditmar ie prosil graško univerzo za dovolitev predavani, a je bil zavrnjen. Dr. Ditmar se je vsled tega obrnil prizivnim potom do naučnega ministrstva, v prizivu pa obdolžil graško univerzo pristranosti. Univerza je vsled tega vložila proti dr. Ditinarju tožbo radi žaljenja časi, dr. Ditmar pa je naprosil sodišče, da mu dovoli 2. mesečni odlok. V tem času hoče namreč dr. Ditmar zbrati — dokaze resnice. O stvari bodemo še poročali. Gradec. (2000 grozdov.) Krčmar Jagerič kaže neko trto, staro 25 let, ki ima 2000 grozdov. Jageričeva gostilna ie na Tržaški cesti štev. 54. Laški trg. (Z rogom.) Pred dnevi ie gnal prevžitkar Sovre vola napajat. Spotoma se mu ie pa živinče splašilo in hotelo uiti. Sovre je skušal žival zadržati, a ga je napadla z rogovi in ga sunila v desno očesni-co s tako močjo, da mu ie bila presunjena tudi lobanja. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Sovre ie star 74 let. Kmečki strah v Stubalpi še vedno razsaja in kolje živino. Sedaj je vlada razpisala 3000 K nagrade onemu. ki zverjad uniči, oziroma stori neškodljivo. Akademija »Prosvete« v Mariboru bo ena najsijajnejših prireditev letošnje sezone. Da ne prehitevamo pripravljalnega odbora, naj omenimo za enkrat le. da bo zlasti koncertni del nudil mnogo, kar se doslej še pri nas ni izvajalo. Med drugim pride na vrsto tudi nalašč za ta večer uglasbena točka »Slovo«, za orkester. zbor in baritov solo. Uglasbil le prof. Emerik Beran. učitelj godbe na mariborskem moškem učiteljišču. Film „Živi mrtvec", po znamenitem romana Leva Tolstega, bo bode predvajal 4 dni, t j. v petek 10, soboto II., v nedeljo 12, in v pondeljek 13. okt. v Klno-»ldeal“. Predstave vsaki dan ob 4., '/26., 7., V20; v nedeljo ob 'lili. dop. in ob 3. pop. Cene zvišane za 10 vin vsem prostorom, izvzemši II. prostor. Huda nesreča. Po lastnem prepričanju kot očividec napisal Figi Lipe. V petek zvečer sem šel po najlepši ljubljanski ulici. Sedaj v jeseni so vse ulice polne in povsod ie živa promenada, tako da človek ne pride naprej: Zato sem bil prav slabe volje, ker imam dobro navado, da hodim po ulicah zelo urno. Posebno rad stopam hitro v jesenskih večerih, ko postaja mraz. Sicer pa me nič ne mika, da bi postajal po ljubljanskih ulicah, ker ni na njih nič novega. Za izložbe in mode pa nimam posebnega smisla. Zadnjič pa je nenaden dogodek zadržal moj korak. V prvem nadstropju neke hiše se je zaslišal grozen krik. Bilo je. kakor da nekoga po trebuhu zavija. Planem hitro v vežo in hitim po stopnicah navzgor. Za menoj je hitelo nekaj žensk, ki so tudi slišale oni obupni glas in so hitele na pomoč. Ko smo prileteli v prvo nadstropje. smo ugibali, iz katerega stanovanja Prihaja ta glas. Naenkrat pa zopet slišimo glas: »Pomagajte!« Uprem se z vso silo v vrata in jih odtrgam. Planili smo v predsobo in smo zapazili dve ženski, ki sta zbegani letali sem ter tja. »Oh. pomagajte,« je vpila starejša. »gospodu Editu je slabo. Grozno jih po trebuhu ščiplje.« Jaz sem šele zdaj spoznal, da sem v domu gospoda Edita, ki sem ga že lani ob neki priliki obiskal. »Če je taka,« pravim jaz, »potem je pa treba iti po zdravnika.« »Seveda,« je rekla ženska, »pa prav hitro letite.« Uberem io po stopnicah navzdol im letim naravnost k dr. Jenkotu. Planem v sobo in pravim: »Hitite, gospod doktor, gospoda Edita napenja.« Gospod doktor je vzel hitro neke instrumente s seboj in sva odšla. Ko sva prišla v stanovanje gospoda Edita, sva že od daleč bolestno stokanje zaslišala. Ko sva stopila v sobo, sva videla strašen prizor: Gospod Edi je ležal na zofi in se je zvijal v groznih bolečinah —• okoli njega pa je stalo nekaj žensk in so obupno sklepale roke. Pristopila sva z gospodom doktorjem. Gospod Edi je tožil, da ga glava boli in da ga po trebuhu zavija. Gospod zdravnik je takoj uganil. kaj mu je. Pognal je ženske nekoliko preč. da niso delale napotja, meni pa je dejal: »Le za glavo ga malo primite — pa na trebuh ga položiva. Nekaj mu leži v želodcu — pa ga »razganja«. Obrnila sva gospoda Edita na trebuh — in gospod Edi je pri tem popolnoma utihnil. Mislim, da mu je malo odleglo. »Kaj ste pa jedli zadnje čase?« ie vprašal zdravnik. »Vsake sorte«, ie rekel gospod Edi, »sam ne vem, kai se mi je zataknilo. Bomo takoj videli.« ie rekel gospod doktor in mu je segel z inštrumentom v telo. »O, smo že vkup«, je rekel gospod doktor, »ga že imamo.« Začel ie nekaj vleči ven — in je privlekel »Dan« — cel »Dan«. Gospodu Editu je takoj odleglo in je radovedno obrnil glavo. »Saj se mi je zdelo,« je rekel, »celega »Dneva« ne prebavim, je vse zastonj. Vsaj enkrat na teden mora biti konfisciran, potem že še gre. 2e 14 dni je bil cel — saj ni čuda, da se mi je zamašilo. Zdravnik je pospravil svoje instrumente in je poklical ženske. Gospod Edi se je vse-del na zofo in je vzdihnil: »Gj, ta nesrečni list. koliko nesreče naredi. Takoj jutri ga moramo malo priščipniti.« Poslovila sva se z gospodom zdravnikom in sva prepustila gospoda Edita ženskam da so ga naprej kurirale. Včeraj se je pa videlo, kakšno moč ima gospod Edi. Sedaj si je zopet izčistil želodec in menda bo imel za en teden dober apetit. Dnevni pregled. Sodni dan. Dne 2. oktobra je klerikalna večina v deželnem zboru vprizorila »Sodni dan«. Obsodila je na večno prekletstvo one nauke, ki so pred 19sto leti zagledali luč sveta. Te nauke so pahnili tja, kjer je jok in škripanje z zobmi. Obsodili so krščanstvo. Ponovilo se je ono, kar se je zgodilo že enkrat pred 19sto leti, ko so tudi duhovniki izvršili obsodbo. Zgodilo pa se je pri nas še nekaj hujšega. In če obveljat to, kar so zastopniki ljudstva na Kranjskem govorili na usta svojega voditelja, potem so položili temelj prostemu grehu. Vsako hudodelstvo bo potem našlo opravičilo v morali, ki s0 jo ljudski zastopniki javno vpeljali in vest bo lahko — mirna. Ako je ta pojav znak že popolnega zastruplenja kranjske duše — potem se nam za bodočnost odpira naravnost grozna perspektiva. Očividci pripovedujejo, da poslanec Povše ni čestital Kreku po govoru, da je molče stal bled kot zid. ob strani, ko so somišljeniki pijani navdušenja pritrjevali. Mogoče je resnica. Duhovnik Krek je priznal, da je občeval kakor je sam izrazil z vlačugo. Iz njegovega govora pa se lahko posname, da se zelo čudi celo, da je ogorčen, če se mu radi tega kaj očita in da mu je sedaj pravzaprav le radi javnega škandala žal, da je igral zdravnika »histerične« ženske. Posebno pa, ker se mu hoče s tem vzeti »bore kruhek«. Torej je v resnici vse v redu in se bo v tem znamenju naprej prakticiralo. Pošteno ljudstvo na Kranjskem pa obsoja tako postopanje človeka sploh, kaj šele duhovnika, in najodločnejše protestira, da se s tako moralo zastrupi cel narod. Ni čudo torej, če danes vedno mogočnejše dozoreva prepričanje, da ie nalhujše za človeka, če se mu dokaže, da je pristaš stranke, ki izvaja in uveljavlja taka načela. Poslanec Povše je to čutil (družba ni več čutila), zato je obledel. List za listom pada... Pejev referira. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo naše polemike z »Slovencem« radi bolgarskega politika Pejeva, ki je prišel v Zagreb in v Ljubljano opravičevati Bolgare in ogovarjati Srbe. Evr. Pejev je sedaj priobčil v sofijskem »Miru« članek, v katerem poroča v svojih vtisih, ki jih 1® dobil v Zagrebu in v Ljubljani. Med listi, ki Jih pohvalno omenja, se nahajajo »Hrvat«, »Hrvatska«, »Ob-zor« in »Slovenec«. To že po njegovem mnenju, najbolj slovanski listi na Slovenskem in Hrvatskem, »Dan« ie pa. najmanj slovanski! Nas veseli, da g. Pejev ni stavil »Dnevj« v isto vrsto z zgoraj omenjenimi listi, kot je n. p. »Slovenec«, »Hrvat«. »Hrvatska« in dunajska »Alb. Korespondenca« (ta piše tudi za Bolgare in bi potemtakem tudi morala biti slovanska) »Dan« noče biti. Na bolgarski strani so stali za časa srbsko-bolgar-ske vojne vsi nemški dunajski listi, ki nikdar niso stali na strani Slovanov in še to dejstvo nas mora utrditi v prepričanju, da stvar, za katero so se Bolgari borili, ni bila — slovanska. Peiev naj nam ne dela pridig o slovanstvu in »Hrvatske« itd. naj nam ne ustavlja za zgled. Ali bomo šli nato pot naprej, ker vemo. da je ona prava. G. Pejev je mogel zvedeti v Ljubljani tudi to, da Slovenci sploh nimajo nobenega razumevanja za tako slovanstvo, kot si ga zamišlja on. o. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala ga. Josipina Steiner 22 K, katere so darovale rodoljubke v Litiji mesto venca umrli gospodični Amaliji Jenko; poslala pa je tudi 10 K. dar pevskega društva v Litiji. — Za družbo so nabrali slovenski narodni radikalci v Celju 43 K, denar je poslal g. abit. Vasle Baltek. G. dr. Bogomil Hrašovec iz Celja je poslal 12 K 20 vin., nabranih pri od-hodnioi slovenskih visokošolcev in drugih k vojakom v gostilni Plevšak v Gabrju pri Celju. — Podružnica v Loškem potoku je odposlala med drugimi prispevki tudi dar g. Iv. Knausa iz Amerike v znesku 40 K. Lovro Humer z Jesenic je nakazal družbi svoto 70 K, ki se je nabrala z nabiralnimi polami po podružničnih funkcijonarjih v spomin na 20. septembra; k ti svati so prispevali jeseniški železničarji 19 K 60 vin. G. dr. Fr. Škof iz Ribnice na Pohorju ie poslal 10 K. nabranih od naprednih Slovencev v spomin petletnice 20. septembra, ter v odgovor na ustanovitev nepotrebne in brezpomenbne mladeniške in dekliške zvrr-e. O. Iv. Bregant, Monfalcone je nakazal družbi 2 K s pristavkom: Darujeta dva revčka, zato ker tretji, kot kapitalist ni hotel teh 2 kronic žrtvovati naši družbi.« Briška podružnica je praznovala letos svoj 25letni jubilej. Dne 31. avgusta je podružnica imela svoj redni občni zbor združen z jubilejno slavnostjo. Občni zbor je sklenil, da prevzame podružnica en obrambni kamen, da s tem vsaj deloma reši čast Brd — ker se ni našel eden rodoljub, da bi žrtvoval za en kamen. S tem. da pristopa podružnica k obrambnemu skladu in vplača znesek 200 K. se redni dohodki podružnice, oziroma prispevki napram družbi nič ne zmajšajo. Znesek 200 K je prejela družba in se je žložil; s čistim dobičkom slavnosti 120 K, z zbirko o priliki neke poroke 21 K. s prispevkom županstva v Biljani 30 K in z raznimi zbirkami prijateljev podružnice 29 K. Iskrena hvala! »Občinska Uprava« odgovarja v št. 15, na neko vprašanje takole: »B. C. S. — Zoper dotičnega kmeta, ki kadi svojo pipo in jo prižiga v skednju, hlevu in drugod,, pač nimate nobenega sredstva, s katerim bi za od te zle navade šiloma odrinili. — Če je slaboumen, spravite ga v blaznico. če ie pa zlobeu, ogibajte • ga. Roti trmastim ljudem, dokler u: stori kaznjivega dejanja so oblastva brez moči. Tu jo je pa pogruntal urednik g. dr. iur. Vladislav Pegan! Ali mar ni več v veljali § 452. kaz. zakona, ki določuje da so ravno gorinavedena dejanja kaznjiva (zapor do enega tedna.) 3 ako »kun&tnih« pojasnil ie dala »O. N.« ze večkrat. Treba Je torej da se ljudstvu pojasni, da bode isto vedelo, koliko da so vredna pojasnila v »Občinski Upravi«. Nabrežina. »Javna ljudska knjižnica« je otvorila dne 1. oktobra 1913 svojo čitalnico v društveni pevski sobi. Odprta je med tednom dnevno od 1.03, ure popoldne in od 7. do 10 ure zvečer, v nedeljo in praznik od 9—12. opoldne in od 1 do 3 Hrtr.,n?po'dne. Dostop imajo člani knjižnice in tudi nečlani, koji plačujejo mesečno 80 v in to trimesečno naprej Na razpolago so razni časopisi vseh slovenskih političnih strank in razne revije. Odbor J. lj. knj. Popačenje krajevnih imen. V nižje avstrijskem dež. zboru se je zgražal poslanec Kulhanek zakaj je na novih bankovcih na ogrski strani tiskano »Becs« mesto »\Vien«. Rekel ie, da ostane »Wien« vedno »Wien« in da se isto ne da prestaviti. S stališča Nemcev je interpelacija na mestu, vendar moramo povdariti, da bi iste določbe morale veljati tudi za slovenska krajevna imena. Pri tej priliki vprašamo zakaj naša »Deželna FRAN RADEŠČEK: Slovenski četaš Franjo Goreč in njegovi doživljaji v balkanskih vojnah. Ker le svet, koder je operirala srbska vojska, ponekod zelo hribovit m skalnat ter poln prirodoih skrivališč — posebno prikladnih za Arnav-te in njihove namene — morali so četaši najprej izprazniti ta pogorja In razorožiti Arnavte. V dolinah in j>o arnavtskih vaseh se le to z lahkoto doseglo, ker le miroljubno prebivalstvo ostalo lepo doma pri svojih opravkih in ker so vedeli, da jim Srbi — ako se ne zoperstavijo — ne narede nič'' žalega. Vendar pa so bili tudi med! temi krotkejšimi Arnavti izjeme in ako bi ne imeli srbski četaši na svoji strani precej srbofilskih Albancev, ki so jim vohunili in izdajali svoje sonarodnjake, bi bila naloga četašev mnogo težja. Srbom prijazni Amavtl so po vaseh narekovali četašem imena in hiše onih, ki imajo sikrito orožje in le tako se je moglo z vspehom vršiti nazor oženje. Ker se le skoraj o vsaki hiši Ve^lo koliko (KOfta .&ML 39&K&9&. so četaši zahtevali oddajo orožja. Nekateri Arnavt se je branil, češ, da nima nikakega orožja ali pa je k večjemu pokazal kako staro puško ali samokres. Toda četaši se niso dali ugnati, preiskovali so vso hišo in ko niso ničesar našli, so gospodarja položili na klop ali na zemljo in eden od četašev mu jih je naštel s palico petindvajset tja, kjer se konča hrbet. Med sokanjem ie končno vendar priznal. da ima puške in imunicijo zakopane pred hišo v zemlji. Toda našli so se še trddvratnej-ši. ki so vzdržali tudi sedemdeset do osemdeset palic in so šele potem povedali za skrivališče svojega orožla. Arnavti. ki so bili v srbskih četah, so natančno poznali skoraj vse pre-bivatstvo v Albaniji* če ni vedel eden je pa drugi povedal in tretji poizvedoval. V neki vasi v gorovju so se uprli vsi moški s puškami v rokah in ko so večino žive vieli. so Arnavti izjavili, da ne izroče v nobenem slučaju skritega orožja. Neka žena Je naposled izdala skrivališče orožja, kjer so dobili mnogo avstrijskih pušk. Srbskim četašem je bilo strogo prepovedano ropati po praznih vaseh in ko so se pojavili razni malopridneži od vseh strani sveta ter skušali obogateti na stroške revnega bivalstva. je bilo izdano četašem strogo povelje brez usmiljenja vsa-cega ustreliti pri komur bi se našle stvari smljivega izvora ali pa pri ropanju po praznih kočah, bodisi to potem to četaš ali pa kdo drugi. Vse, kar so četaši potrebovali, so morali plačati z gotovim denarjem. Nakupovati pa so smeli samo trije v družbi’ oficirja, nakupljene stvari pa so se potem razdelile med četaše. Kaznovati ljudi brez tehtnih vzrokov Je bilo strogo zabranieno in tak četaš je dobil na mestu krogljo v glavo od poveljujočega častnika ah vojvode. V Jetnikov četaši niso gonili s seboj. ker čestokrat niso itn*« niti sami kaj jesti, ker ie bila ve^vra* redna vojska po več dni odda^njt od njih. Zato so nevarnejše elemente Pobili, druge pa izpustili na svobodo, odvzemši jim orožje. Zenske pa so kratkomalo prezirali in nikdo se je ni smel dotakniti, k večjemu. Če se je zoperstavljala z orožjem v roki na strani svojih mož. ie dobila petindvajset palic na »zadnjo plat«, nakar so lo izpustili. V Gorčevi četi je bila tudi ena četašink iz Bosne, nekega lepega dne Pa Jo pokliče major k sebi ter Jo obsodi na petnajst palic, nato jo pa zapodi J* čete med krohotom, prisot- nih, nesrečne njene žrtve pa ie pozneje pregledal zdravnik in konstati-ral spolno bolezen. Čete. ki imajo do štiristo ljudi), se dele na vode in vsak vod ima do štirideset mož. Manj kot en vod ne gre nikamor radi medsebojne kontrole nad dejanji posameznikov in kdor bi hotel pobegniti, ker se je naveličal četovanja. dobi za plačilo krogljo v glavo. Ranjeni četaši, ako ne morejo hoditi, morajo obležati tam, kjer so padli in tako leže do več dni. dokler ne pride redna vojska, da jih dvigne in jim previie rane. Večkrat pomrje-•o tako od lakote in izkrvavenja. Ako prosi ranjeni četaš. naj ga vzamejo s seboj, da ne pogine, dobi kratek od govor: Zašo si doSao? Momci napredi« In četa odide dalje, ranjenec pa stoka in se skesano tolče na Usmiljenejši črtaši pobero iz rvojih torb zadnje Vorjice kruha, časi sami še niso nič zavžili. in jih dajejo rhn-jencem. da lažje počakajo pomoči, ako morebiti katera odkod pride. Večkrat store tem nesrečnikom konec trpljenju arnavtski jatagani ali pa kroglja. V boju pač ni hi ne sme biti usmiljenja. . (Dalje prih.) Delo za napredno kulturo. »Dan« je imel že večkrat priliko pečati se s praškim docentom filozofije dr. Rostoharjem, ki si prila-ščuje nekako sodbo nad spodobno in nespodobno žurnalistiko, — k poslednji seveda prišteva »Dan«. Vse to dela iz golega interesa za napredn no kulturo. — v resnici pač le iz drugih vzrokov, v prvi vrsti za to* ker ga je naš list primerno zavrni, ko je mož pisal o srbskem Dračtf narodno-gospodarske budalosti in trdil, da bi mi prišli v hujšo odvisnost od Nemčije, če bi... imeli v Draču Srbi svoj luko. Da izdaja svojo revijo v prvi vrsti zase, je priznal Itak sam. Nočemo pogrevati starih sporov o ilirizmu. Gospoda poznajo1 v javnosti in odklanjajo njegovo znanstveno sodbo. Tudi se nič radi ne pečamo z vsebino »Napredne misli«, ker smo mnenja, da bi Slovenci ž njo ne smeli pred svet. Pa tudi ta list ima včasih sua lata. — Navada je, da nobena revija, ali kar si že lasti to ime, ne prinaša ponatisov; in prevodov — četudi z dovoljenjem avtorja — brez izrecne označbe »Z dovoljenjem avtorja« m zlasti ne brez označbe »Prestavljeno iz...«. Revije. kji prevajajo, prepisujeta ali zveza za ptujski promet dosledno rabi v francoskih, italijanskih m angleških prospetkih nemške popačenke. Vsak Francoz, ki bo dobil tak prospekt. v roke bo mislil, da v teh krajih bivajo Nemci in ne Slovani. Ni res nam sramovati, da smo Slovenci in bodimo tudi prepričani, da bodo tujci ravno tako radi posečali naše kraje, ako bodo ti naznačeni s pravim imenom ne pa s kakšno nemško popačenko. Š Političen atentat na Reki. — Arhiv v vladni palači razdejan. O tem se poroča: Te dni ponoči ob pol 1. je vzbudil celo mesto strahovit pok, kateremu je sledil sunek, kakor potres. Ljudje so bežali v paničnem strahu na ulice in se zbrali na »Piaz-za municipale«, kjer je bil izvršen bombni atentat. Eksplozija se je zgodila v takozvanem arhivnem traktu vladne palače, ki je bil na pol razdejan. Deli bombe so prileteli tudi na trg ter tam eksplodirali. En del je padel na policij, poslopje, vendar pa ni napravil nobene škode. Na vladni palači so popokale šipe. Policija je poslopje takoj obkolila in začela s preiskavo. Izkazalo se je. da ni bil noben človek ubit in nobeden ranjen. Preiskava ni imela nobenega uspeha. O atentatorju dosedaj ni sledu. Glede motiva za atentat se trdi. da gre brez dvoma za političen atentat. Zdi se, da ni nameraval atentator izvršiti atentata na gubernatorja grofa Wi-ckenburga, marveč samo na nekaj Važnih aktov. Zatrjuje se. da bili V arhivu spravljeni razni spisi iostavljanje. Prepovedana je namreč predstava imenovane opere, in to z nezadostno utemeljitvijo razloga. — O stvari bomo še poročali, kolikor nam bo dopuščal prostor. Mimogrede pa povemo, da ie dospelo s to prepovedjo italijansko nasilje do vrhunca, in da bo treba nasilju propadajočega Italijanstva prikrajšati peruti. Shod so nameravali razbiti. Socialno demokratični železničarski organizaciji mora že prokleto slabo presti, ker bi se dugače ne posluževala takih sredstev, kakršnih se je začela posluževati v zadnjem času. Je pač tako; komur voda v grlo teče ta ne gleda ne na levo. Da tudi ne na desno, marveč napenja svoje moči na vse mogoče načine — samo, da bi se rešil. Za petekli petek je bil sklican javen shod »Zveze jugoslovanskih železničarjev« v svrho po-šanja plač južnih železničarjev. Za ta shod so delali socialni demokratje velikansko agitacijo; in posrečilo se jim je. spraviti skupaj dvajset pristašev — ker več jih nimajo v Trstu — poleg tega pa so napravili veliko agitacijo tudi med neželezničarji. Ze pred shodom, ki se ie ime! vršiti v veliki dvorani v ulici sv. Frančiška št. 2.. so se kazali precej glasne in so tako doli na cesti, kakor zgoraj v dvorani, neprestano šepetali, kako bodO nagnali jugoslovanske železničarje s tem, da jim shod razbijejo ali pa odvzamejo. Ko je shod otvoril predsednik Zveze Škerjanc, so začeli delati kravat; toda videli so takoj. da se jim njihove hudobne nakane ne bodo posrečile, kajti vkljub velikanski agitaciji, ki so Jo uprizorili. so bili v manjšini. Za Škerjancem le poročal strok, tajnik Mrak. ki le pojasnjeval stališče Zveze na-pram železniški uprav! In državi, katera ima pač dosti denarja za razne nepotebnostl, a za svoje uslužbence ga nima, čeprav zahteva od njih razne žrtve. Povdarjal le. da se bo Zveza z vso ostrostjo borila proti temu škandaloznemu sistemu, pri tem pa bo stala tudi zanaprej. kakor do sedaj, na stališču, da ie proti takemu trdemu sistemu potreben skupen boi vsega železničarstva. odnosno vseh železničarskih organizacij. Komur je pri sedanjem plačilnem gibanju, ko ie solidarnost tako nujno potrebna — ie dejal govornik — več ležeče na interesu svoje stranke, nego pa na skupnih interesih vsega izkoriščanega železniškega uslužbestva. ta ni odkrit prijatelj delavstva, marveč velik hinavec. Za Mrakom bi imel sledii glavni referat Škerjanc; toda Jaklič ni mogel več vstrpeti, temveč je hotel takoj govoriti. Razume se. da je besedo takoi dobil. Socialni demokrati so. ko so videli pri mizi svojega zagovornika začeli kazati vesele obraze. Jaklič je poveda-I, da je to. kar hoče Zveza zahtevati, že dobljeno, in sicer. da je to bilo ugodeno socialno demokratični organizaciji. Socialni demokrati so mu seveda ploskali. Dal bi napravil Jaklič na javnost lepši utis. je med drugim dejal, da ni ne član Zveze jug. železničarjev in tudi ne socialno demokratične oganiza-cije in da s tem. da hvali socialne demokrate, še ni postal renegat. Za Jakličem ie dobil besedo neki Bahun (socialni demokrat), kj je hotel shod preprečiti z obštrukcijo. S tem človekom se ne bomo bavili. ker bi bilo to smešno, rečemo samo. da naj pošiljajo socialni demokrati v bodoče na naše shode take ljudi, ki bodo vsal znali govoriti. Vemo. da ljudje ala Bahun ne morejo boljše govoriti. ker niso izobraženi, toda naj jih potemtakem vsai za kolovodje ne postavljajo, ker se s tem le blamirajo. Ko je ta mož končal. Je že vnaprej znal. da svojih laži ne bo mogel zagovarjati. zato ie rekel svojim so-drugom: »Sodrugi, poberimo se! Mož je imel prav. In pobrali so se. Da so delali kraval, to ie gotovo. Zlasti pa so se pri tem odlikovali nekateri Italijani (oziroma regnikoli) ker tudi te so pripeljali na shod. Komisar ie par teh tičkov vzel na zapisnik. Ko so zapuščali dvorano, so se obnašali kakor roparji; mislili smo da bodo vsa vrata razbili. Bili so hudi. ker se jim je cela akcija jjone-srečila. Socialno demokratična kultura! Shod se je nato mirno vršil. Poročal je Škerjanc o povišanju plač. nakar sta bili tozadevno sprejeti dve resoluciji, ki zahtevata povišanja delavskih plač. V tel zadevi je Zveza potom koalicije že opetovtino vložila spomenice z zahtevo po izvedbi upravičenih zahtev železničarjev. Škerjanc je razkrinkal socialno demokratične sleparje, ki se kitijo s pavovim perjem in na ta način kompromitirajo najnujnejše zahteve železničarjev, za katere bo treba še energičnega nastopa predno se bodo uresničile. Govonik je konštatiral, da je to, kar sta govorila Jaklič in Bahun navadna in brezvestna farbari-ia. Socialno demokratični organ, ni bilo nič ugodeno. V tem smislu ie govornika informiral na njegovo interpelacijo sam postajenačelnik g. Krainz. — Za Škerjancem je ponovno govoril Mrak. ki je podvrgel postopanje sodrugov naravnost uničujoči kritiki. — Zbrani jugoslovanski železničarji so bili tako ogorčeni, da so takoi zahtevali, da skliče Zveza-tekom 14 dni velik jttven shod, na katerega naj se povabi tudi voditelje socialno demokratične železničarske organizacije. K besedi se je priglasilo še več govornikov, ki pa so re-signirali na besedo z ozirom na pozni čas (bila ie namreč že 11. ura). Zborovalci so se nato razšli v velikem navdvveinvv za »Zvezo jugoslovanskih že' ' : giriev«. Vladni koncipist Golija zopet obsojen. — Kakor smo že poročali, se je v torek pred novomeškim okraj, sodiščem vršila razprava. Povod razprave je Jarčev shod v novomeškem rokodelskem domu z dne 27. julija. Tisto nedeljo je poslanec Jarc doživel kar dva jx>raza; popoldne na shodu na Muhaberju, zvečer pa še v Novem mestu. Kaikor se je pri tef razpravi pokazalo, so klerikalci že V! naprej sklenili se poslužiti Golije, k| je bil tedaj še praktikant pri novomeški politični oblasti. Ze popoldne pred shodom se Je v znani ultrakleri-kalni gostilni pri Štemburju v Kan-diji govorilo: »Danes jim bo pa Golija pokazal« — pri čemer so imeli mislih napredne udeležence obeh’ Jarčevih shodov. Ves prizor, tako na Muhaberju, in v rokodelskem domu je tudi pokazal, da je Mo vse že na-\ prej dogovorjeno. Ali da se omejimoi samo na predmet, dogodek. Po brezuspešnem prerekanju protiklerikalne* Večine s klerikalci, ki niso hoteli priti do volitve predsedstva, je župani Rozman vstal in odhajaje rekel, ‘da V taki družbi ne more ne KI 11P M A N 0PTIK1N specialist • J U l\lfirin tser LJUBLJANA Selenburgova uii Optični zavod z električnim obratom, — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. zadostuje njegova častna beseda, da jse bo shod mirno vršil. Ko pride do jvrat k predsobi, zapazi tam v svoje presenečenje orožnike. Umevno je, |da ga je ta prikazen kot vrhovnega šefa mestne policije vznemirila, saj niti za nastop mestne straže ni shod nudil nikakega povoda. Zato je vprašal, kdo je orožnike privlekel na shod Oolija, ki je moral bas v tem trenotku se skrivaj pojaviti v dvorani, kjer ga 'doslej ni bilo, je vrgel pelerino raz Sebe, skočil proti županu in zakričal: l»Kdo je to rekel?« Župan se oglasi: »Jaz! Vsaj še vedeli nismo, da ste kukaj.« Oolija zarohni nad županom: (»Tiho! Tako se z menoj ne govori!« Ko Rosman hoče nekaj izgovoriti, plane Oolija pred njega in zakriči v Zaničljivem tonu: »Marš ven! Tukaj Vas odpeljem po žandarmeriji!« Ros-man: »Prosim, dajte me!« Oolija proti orožnikom: »Odženite ga!« Rosman gre v predsobo in prosi, če ,sme še preje vzeti klobuk in svršnik. To mu Oolija dovoli. Za gotovo pričakovana aretacija pa je izostala, S ter jo je Oolija sam preklical. Oolija e rabil besede: »Bleiben Sie hier, lassen ihn gehen!« Na ta način žaljeni župan je iskal zadoščenja potom bazenskega sodišča. Čakal je do zadnje ure, ker je mislil, da bo Oolija ivoj nastop skušal mirnim potom poravnati. Ker ie pa Oolija bil prepričan, da bo pri sodišču imel isto srečo kakor doslej vselej pri svoji disciplinarni oblasti, je pustil priti do obrav-have, na katero je poslal dr. Vodu-škovega koncipijenta dr. Dermastijo. Ta je Golijo zagovarjal s tem, da je bil Oolija opravičen tako nastopati, sodišče tu sploh ne sme soditi, ampak disciplinarna oblast, ki je ta slu-cai natančno preiskala m ni našla najmanjšega povoda Golijo kazno-Vati. Od Rosmanove strani pa se je ponudil dokaz, da je bil ta prizor Vnaprej dogovorjen in da je jako čudno, da je dr. Dermastija že tako natančno poučen o izidu razsodbe disciplinarne oblasti, dočim župan o ^em še prav ničesar ne ve. Zaslišanih je bilo več prič, ki so določeno *j>otr<#le besede: »Marš ven!« glede drugih besedi pa se priče ne spomi- njajo, ker je bil takrat v dvorani hrup. Zastopnik zas. obtožitelja je predlagal občutno kazen, da bo vladni zastopnik vedel, kako se ima obnašati na shodih. Namesto, da bi bil Oolija napravil mir, pa je s svojim nastopom povzročil splošno razburjenje. Sodnik razglasi obsodbo, na podlagi katere je Oolija obtožen žalitve in obsojen na 50 kron globe ali pet dni zapora. Najnovejša telefonska in brzojavna poroči!a. ALBANCI. Belgrad, 5. oktobra. Uradno se poroča, da so bili Albanci prepodeni izpred Prizrena. Zasledovanje Albancev se nadaljuje. PAŠIČ SE JE VRNIL. Belgrad, 5. oktobra. Pašlč se je včeraj zvečer vrnil v Belgrad. IZ SOFIJE. Softia, 5. oktobra. »Bolgarija«, organ dr. Daneva. ki je po padcu Da* neva prenehala izhajati, je včeraj zopet izšla. Sofija. 5. oktobra. Bolgarski kabinet se izpopolni s Stambolovci in Radoslavovci. MOBILIZACIJA V ČRNI OORI. Cetinje, 5. oktobra. Kralj je odredil z ozirom na dogodke na vzhodni meji delno mobilizacijo. KONSTANTIN SE JE VRNIL. Atene. 5. oktobra. Krall Konstantin je dospel ob S. uri popoldne. Atene. 5. oktobra. Vlada predlaga. da se seie zbornice prelože. MORATORIJ. Belgrad. 5. oktobra, če se tekom 10 dni ne izpremene razmere, tedaj Modistinja ■ ■ ■ s Ljubljana, Stari trg št. 21. | Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu- ■ kov, športnih čepic In vseh potrebščin za modistke. g Popravila se točno in najcenejše izvrše. I 1^-Tr>l» Cvetoča zunanjost, zdravje, 50°/o prihranka na denarju v gospo- \ IVltr, dinjstvu, tudi na mleku, sladkorju dosežejo, dobe vsi ki ne S Uti f \ C* pijejo druzega za Zajutrk, južino kakor dr. pl. Trnkoczy-ja MUt, sladni čaj, znamko Sladin. Dojenčki, ki se jih vzredi s j| »2ri 17/11? sladinom, zmešanim z nekaj mleka in sladkorja, se iA. V L/ti) občuduje. Ta vzreja stane polovico tega kakor druga Cin AKT Tl? Th A otroška redilna sredstva. Bolezen in umr-LlA ljivost ponehuje„ Sladni čaj. ni sladna kava, Of \ TkTVTT PAT ki zgubi pri praženju ha redilhi vrednosti. IV1 Pohvalna ponovna naročila prihajajo dan na dan izdeljatelju: Lekarna Trnk6czy v Ljubljani, ki je dal vzrediti s sladnim čajem svojih osem zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavojev po V« kg 4 K Iranko. Zavoj 5 kg po 15 zavojev 10 K frariko. lU kg zavoji po 60 vin. povsod, tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkdczy: Schdnbrunnerstrasse 100, Radetzkyplatz 4, Josefstatterstrasse 25; v Gradecu: Sackstrasse 4. se bo predlagalo podaljšanje moratorija do novega leta. Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. II m. vabi vse one, ki se hočejo učiti la-seine na sestanek v ponedeljek zvečer ob pol osmih, licej prvo nadstropje na levi, da določimo skupno čas pouka. Odbor. Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevljev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. Učltel) J nekdanji učenec prof. Umlaufa na Dunaju poučuje igranje na citre. Pri pridni vaji gotov uspeh. Več se — poizve v Ljubljani Cojzova cesta 9, pritličje desno. L Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Popravila se izvršujejo točno In solidno. Zainfe novostiS Priporoča se največja izbira jesenskih in zimskih kostumov, modernih jop in - plaščev, vrhnili kril za ■=-=—-- dame in deklice. Za gospode in dečke velika izbira oblek, površnikov, zimskih sukenj, nepremočljivih pelerin najnoveišega kroja. — Radi neznatnih stroškov cene brez konkurence. Konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana Pred škofijo štev. 19. ------ V Povečanje portala v najmodernejšem stilu! v parterju in v I. nadstr. sedanjega lokala, ter za celo ironto hiše (G. Simonetti) Mestni trg 6, da bo mogoče, z elegantnim aranžiranjem izložb, vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o moji najpolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in DODDDDDODDDDDODDDD dckliCO. ODODDDDDDnDDDDBDDO Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno, še pred sezono! Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Žensko perilo volnene srajce, spodnje majice in hlače, pleteni telovniki, nogavice, doko-lenice, rokavice, gamaše, hožuhovinaste čepice, snežne čepice, ščitnike, kolenogrelce, trebuhogrelce, žilogrelce in druge predmete za gospode priporoča modna trgovina za gospode: P. Magdi«, Lfnbllana, nasproti glavne pošte. ••MMMVPM aV*»*| I > Naše obuvalo je svetovno znano vsled odllCne kakovosti vzlie nedosežno nizki ceni. ===== Največje podjetje te vrste v monarhiji. ISO lastnih trgovin. Tovarniška zaloga čevljev znamka A. F. C. G. — Josip Hočevar. — Prodajalna v Ljubljani stritarieva ulica štev-9- Ilustrirani ceniki franko in zastonj. s „.J s* "! 10.900 paro* tedensko. 1200 delavcev la autavijcatev. j