GLAS IARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
atio^T-- 39.
ZDŠTo-^7-
16, irm gtja, 1900.
Leto "V TTT
Skabi streljali.
Deset mož ranjenih.
8 t. Louis, 12. maja. Transit družba je daneB zjutraj naznauila, da vzdržuje Badaj promet na šestih Črtah, kur pa ni res, kajti na jedni sami črti so vozili še precej redno, na drugi 1» so bile pa žice prerezane in je bilo videti ves dan komaj šest vozov.
Dopoludne je prišlo zopet na dveh raznih krajih do izgredov in Btruljanja. Na vogalu Park in Mississippi Ave. so kainnjali voz in napadli skabe z gorjačami. Skabi so Btreljali z revolverji toda nikogar ranili. V istem Času je nastal pretep na Herbert iu 13. St. v North St. Louiau. Skab motormen je bil s kamnom na glavi hudo ranjen, n»)k gledalec bil ustreljen v levo roko in štrajkar Julius Piosky je bil uatreljen v desno ledje.
Policijsko moštvo jo danes zjutraj dobilo povelje vsako zbiranje ljudstva na ceBtah razpršiti, in to naj-prvo t lepimi besedami ako mogoče, z gorjačami in sabljami ako potreba, in ako no gro drugače e streljanjem.
Posledica temu je bila, da so po noči deset osob pripeljali v razne bolnišnice. Dva moža so policaji ranili s sabljami na glavi, dva druga so poteptali policijski konji in šest ljudi so z gorjačami hudo pretepli. Na Bullefonteine črti je ljudstvo dvakrat odbilo policaje, ako-ravno so slednji rabili gole sablje in revolverje. Pri tem sta bila dva skaba hudo ranjena. Skabi so z revolverji streljali na množico.
Velika vročina.
Z vso silo je te dni pritisnila vročina. Dne 15. maja je prinesel Ne\vyorčanom zopet vroč dan. Dan popreje je vladala taka vročini, kakoršne o tem času ni bilo že 28 let. Kakor pravijo vremenski preroki bode vročina še vodno hujša.	f
Dne 15. maja ob 9. uri 30 min. dop iludne je kazal toplomer 84 stopinj in ob 11. uri že 90 stopinj. Največja vročina v zjutranjih urah je bila v Albany SO stopinj, v Phi-ladolphiji 84 in v Baltimore 81. Ob obrežju Nove Anglije ni bilo vročine, v Portlandu, Me., je kazal toplomer 52, v Eaetportu, Me , pa 44 stopinj. Na zapadu in Bevero-zapadu ni bilo vročine. V Heleni, M >nt., kjer je kazal toplomer 40 stopinj, je bil najhladnejši kraj v Zjed. državah.
Vremenski urad prerokuje po tej vročini nevihto, ktera bod^i ohladila zemljo.
Letošnja vročina je tudi že tirjala prvo žrtev. Dno 15. maja dopoludne je vsled solnčarice umrl GOletni delavcev \Vm. Shortell v Brooklyn«.
Morilec pomiloščen, ljudstvo razkačeno.
M i d d 1 e to w n, N. Y., 12. maja. Nedavno je governer Uosevelt po-milostil Jakob Gerharta, kteri je bil radi umora obsojen v dosmrtno ječo, od ktere je prestal 19 let in se sedaj povrnil sem na prizorišče njegovega zlodejskega Čina. Prebivalci Sullivan countya so zaradi t"ga razburjeni kakor menijo, popolnoma neopravičenega pomilo-ščenja, kajti Gerhardt je brez-uzroka s železnim drogom ubil slabotno žensko in jej potem s težkim kamnom zdrobil glavo. Morilec je bil pri polni zavesti in tukajšne prebivalstvo ne more eprevideti, zakaj ga je governer sploh pomi-loaUl.
Požari.
Požar v pekarni.
Dn9 13. maja opoludne je nastal ogenj v pekarni na Blackwell's Islandu, kjer so kaznjenci prisilne delalnice pekli kruh za zavode na otoku in za mestno prenočišče. P karija je bilo dvanadstropno zidano poslopje. Ogenj je nastal v prvem nadstropju vsled poškodo vane cevi in ker je bila pekarija prazna. Be je plamen kaj lahko razširil. Na otoku imajo brizgalo co, s ktero so kaznjenci prisilne delalnice in oddelek policajev hiteli na pogorišče, toda le mulo se je dalo še rešiti. Tolike množine vode so brizgali v goreče poslopje, da se je pokvarilo 2000 sodov moke. Poslopje se je sicer posrečilo rešiti, toda ogenj je napravil najmanj za S4000 škode.
35 družin brez strehe.
Camden, N. J., 13. maja. Velik požar je obiskal danes naše mesto. Mnogo hiš v sredini mesta je v razvalinah in 35 družin je oro-pauih svoje strehe. Ogenj je izbruh nil v tržuem poslopju. Dva mala dečka sta zapalila vrv, ktera je bila privezana pri kopici brunov. V malo minutah so goreli bruni s plamenom in tako hitro ee je širi! ogenj, da so bile v kratkem času vpepeljene omenjene hiše. Ljudje, kterim jo pogorelo vse imetje, bivajo začasno v orožuici. Škodo cenijo na $150.000 do 250.000.
Mesto vpepeljeno.
V e l i k požar v Fisher,
M i c h. — $300.000 škode.
M e n o m i n e e, Micli , 14 maja Danes jo nastal velik požar v skladišču lesa tvrdke C. H. Wocester it v Fisher, mestece s 1000 prebivalci, to je kakih 28 milj od tu. Hud zapaden veter je plamen po vsem mestu razpihal in ga vpepelil, dasi so gasilci hiteli na pozor išče iz raznih krajev. Škodo cenijo 8300.000.
Trust za le pred sodnijo.
K';r je nastal') zopet gorko vreme in gospodinje nadalje ne bodo mogle več dolgo izhajati brez ledu, postaja N« wyorčanom vedno važne-je vprašanje kako priti do živega pohlepnemu trustu, ki led podražuje. Proti vodjem trusta so te dni storili uaduljni korak. Sodnik Zeller je povabil 10 člauov trusta pred policijsko sodišče. Tam bodo morali navesti uzroke, zakaj bi proti njim sodnijsko ne postopali radi zarote in zveze, da bi v nasprotju s postavami nadzorovali ceno in pridelovanje ledu. Tožno pismo pravi, da je zarota v škodo kupčiji in zdravju na nepotreben in neposta-veu način zvišala ceno na 60 centov za 100 funtov leda iu posledica temu je bila, da so se vsa živila podražila. Po vsem New Yorku vlada veliko zaupanje, da se bode konečno posrečilo izpod biti trustu njegove ledene nogo, akoravno nadzoruje devet desetin vse trgovine z ledom.
Zamorci v Texasu.
Austin, Tex., 13. maja. Zamorci Grimes countya sov velikem strahu radi izgredov belopoltuib, kteri hočejo pregnati črnce iz dež«, le. Sovra?tv<~» proti zamorci bo je pričelo, ko bo slednji j^li snovati politične zadruge, da bi se udeležili krajevnih volitev. Takoj so zamorski člani zadruge dobili povelje zapustiti pokrajino; one pa, kteri so to povelje prezirali, sobelopolt-ne tolpe napadale in preteple. Nad-legovani zamorci zahtevajo varstvo od državnih oblastij in v to svrho so poslali oddelek rangerjev v Grimes county.
Spomlad je prinesla sneg in led.
Od pesnikov toliko opevana spomlad nam je prinesla minoli teden prav neprijetno zimsko vreme. V Port Jervis, N. Y., je sneg pobelil okolico in tudi iz šest milj od tam oddaljenega mesta Milford, Pa., se poroča, da je padlo pol palca snega. Ob železuičnem nasipu Delaware divizije Erie železnice so železnični služabniki videli 12—14 palcev dolge ledene sveče viseti ob skalah, kar so opa zovali tudi ob rezervarjih Susquehanna železnice. Minole tri dni je padel toplomer v ranih jutrajnih urah pod zmrzevalno črto. Mraz je prouzročil rasiinstvu veliko škodo.
So ju pazniki usmrtili ?
Dne 14. maja je v Bellevue bolnišnici v New Yorku umrl Viljem J. Steinmetz vsled poškodovanja, ktere je dobil v boju s pazniki. Pred tremi tedni so v isti bolnišnici pazniki tako hudo pretepali tn»kega blaznega zamorca, da je kmalu potem umrl. Kakor videti toraj v Bellevue bolnišnice še vedno bijejo na umu bolne po običaju newyorških policajev.
Steinmetza so dan popreje z am-bulanco pri peljal i v bolnišnico in oddali oddelku za blazne. Vsled velike raburjenosti je pričel mož noreti in več paznikov je takoj planilo po njem, kteri so ga sicer ukrotili toda drugo jutro je siromak zdihnil svojo dušo. Zdrav-uik bolnišnice je izrekel, da je Steinmetz brez dvoma umrl vslet> poškodovanja, ktera je dobil v boju s pazniki. Drugi zdravnik pa, kteri je vodil preiskavo je rekel, da so bile rane in poškodovanja že staro, ter niso prouzročiln Steinmetzevo smrt. Kteri zdravnik ima toraj prav? Najbrž*-oba!?
Delničarji se puntajo.
Pri sodniji v Trentonu, N. J., jn dne 14. maja Robert J. Trimble vložil t< žbo proti American Sugar Refining Ci. Trimble je delničar omenjenega trusta, kterega hoče prisiliti, da naznani natančno svoje finančne razmere. Poučene osobe trdijo, da se je ta pravda pričela na korist Arbuckla, tekmovalca sladkornega trusta. Trimblerjev odvetnik pa pravi, da njegov klijeut postopa le kot zastopnik delničarjev, kt -re je trust z raznim trgovinskem postopanjem popolno po-etisnil v ozadje. V tožnem pismu trdi Trimble, da je trust svoj preostanek slednjih let priklopil kapitalu, namesto da bil istega razdelil med delničarje. Po Trimble-vem mnenju je znašal ta preostanek nad 81,000,000. To svoto bo baje porabili v dosego svojega namena, namreč uresničiti konečni monopol sladkorne trgovine. Odvetnik trusta pravi, da pravda delničarjev ne bode imela vspeha.
Dedinski davek ostane v veljavi.
\V a s h i u g t o n, 14. maja. Od-lok višjega zveznega sodišča, v bIu-Čaju Builem-Cotter, glede kterega je okrožno sodišče iztočnega okraja mesta New York apeliralo na višj< instanco se glasi, da dedinski davek ostane v veljavi. Istega so na p jdlagi, da je naravnostni davek, toraj neveljaven, hoteli ovreči, toda višje sodišče te izgovore ni pustilo veljati.
Bančna knjižica v stolu.
Boston, 12. maja. Sorodniki 13. aprila v Somerville bolnišnici umrle gospe Anuie Clark so bili danes veselo iznenadeni. Dobili so namreč poročilo, da so v starem gugalnem stolu umrle našli baučno knjižico o vlogah Bkoraj$5000. Mislili so, da je bila gospa Clark popolnoma ubožna.
Iz delavskih krogov.
Trust zvišal plačo.
Pittsburg, Pa., 12. maja. American Tin Plate Co. je danes naznanila, da so ravnatelji trusta pri seji skleuili vsled ugodnega položaja kupčije, zvišati plačo 8000 pri trustu poslujočim delavoem Amalgamated Association of Steel and Iron Workers za 2 odstotka. To je drugo zvišanje plače v temu letu ; prvo je znašalo 4 odstotke.
t Zgubili delo vsled tobačnega trusta.
D e t r o i t, Mich , 11. maja. Tobačni trust bode jutri za vedno zaprl Scottenovo tovarno in 900 osob je vsled tega zgubilo dalo. Večina oženjenih delavcev je kupilo hiše na obroke in vsled brez ozirnosti trusta bodo ljudje najbrže zgubili svoje imetje.
Naseljeni premogarji zopet štrajkajo.
\V i 1 k e s b ar r e, Pa., 15. maja. Danes popoludne so zopet ponovili v Buttouwood štrajk, pri kterem se jo minoli teden tako živahno godilo. 400 štrajkarjov je šlo včeraj zopet na delo, danes pa jih je organizator Nichols sklical k zborovanju, v kfcerem jim je razložil, da je potrebno štrajk tako dolgo, nadaljevati dokler ne bode družba od-9lovljenega moža zopet nastanila. Nato so štrajk ponovili. K tje Unij i spadajo samo naseljenci Unija št. <>23 pa obstoji samo iz v deželi rojenih premogarjev. Slednji niso hoteli štrajkati in bodo šli jutri zopet na delo. V njihovo varstvo bode družba jutri dopoludne zasedla pot k premogokopu z oboroženimi možmi.
Železnični delavci dobe večjo plačo.
Al to o na, Pa., 15. maja. Delavcem, kteri popravljajo železni-čni tir Pennsylvania železnice so zvišali plačo. Dosedaj so služili po 81.12 na dan, zanaprej pa bodo dobiv tli $1.56 Družba je bila k temu koraku primorana, ker jo je na stotine izkušenih delavcev zapustilo, in šlo k drugim železnicam, kjer debe boljšo plačo.
Nova premogarska postaja.
Washington, 12. maja. Blizu Mount Desert ob Frenchmans zalivu je zvezna vlada kupila 60 akrov zemlje. Na zemljišču bodo zgradili premogarsko postajo za mornarico ter s tem Bpopolnila črto postaj od Maine do Louisiane.
Zakaj si je segel po življenju ?
Omaha, Neb., 15. maja. Valentin Dumperth, premožen mož, kteri je delal dalj časa v pivovarni tvrdke Metz Brewing Co. se je danes ustrelil v tukajšnjem hotelu. Mož je bil 54 let Btar in živel od svojega premoženja. Nihče ne vč uzrok samomora.
Japonsko priseljevanje.
Washington, 15. maja. „Taj-nik zaklada je danes predložil zbor niči poročilo o priseljevauju Japoncev. Leta 1898 je prišlo iz Japonskega 2230 priseljencev v Zjed. države. L. 1890 je priš!o339o in do 31. marca 1900 se je priselilo v devetih mesecih 4427 Japoncev. Tajnik Gage pravi, da je veČina Japoncev namenjena v Canado, od koder konečno pridejo v Zjed. drža ve. Da se pri tem prezira zakon glede priseljevanja kontraktnih delavcev je sameumevno.
Most podrl.
Seattle, Wash., 15. maja. Most čez Raging River seje danes podrl pod ylakom naloženim b premogom in vlak padel v vodo. Od tukaj ao odposlali na mesto nesreče vlak s& zdr&voiki in rešilnim moštvom*
__-..."
Vsled malomarnosti.
Strašna nesreča v predoru.
Philadelphia, Pa., 12. maja. Vsled malomarnosti F. Lan-tela, v službi kot telegrafist B & O. železnice seje pripetila danes zjutraj v predoru osodepolna nesreča, pri kteri bo bili usmrteni strojevodja, kurjač in bržkone tudi pet trampov. Nastal je velik ogenj in pri gašenju je bilo veliko število gasilcev poškodovanih. DvanajBt ur je delalo gasilno moštvo z velikim naporom. Za poškodovane bo skrbeli kolikor se je le dalo. Petnajst druzih gasilcev je postalo vsled dima nezavestnih, da so jih morali v pripravljenih ambulancah odvesti v bolnišnico.
Prvi oddelek newyorškega iz 38 vozov obstoječega tovornega vlaka, je dospel v predor danes zjutraj ob £1. ure in takoj vozil počasneje, ker je hotel odriniti 17 vozov. De-Bet minut kasneje bi imel dospeti drugi oddelek vlaka. Dolžnost telegrafista je bila, drugemu oddelku dati znamenje, da je prvi oddelek še v predoru. To storiti je Lantel zanemaril in b polno hitrostjo je vozil drugi oddelek v predor. V sredi predora je trčil slednji oddelek ob prvega s strašno silo. Strojevodja in kurjač slednjega oddelka sta umrla grozne smrti v plamenu sredi podrtin. Njihovo osodo je delilo pet trampov, kteri so bili baje na vlaku.
Malo minut po nesreči so pričele podrtine goreti, dva-v z <*'a petroleja sta Be razletela in nakrat je bil ves predor v plamenu, iz kterega je izhajala tako velikanska vročina, da ogujegasci niso mogli blizu Predor je 2800 čevljev dolg in Be razteza od Calowhill ceste do Fairmont parka. Lantel, kteri je prouzročil nesrečo, je izginol. Železnica ima škode kakih 8140.000.
Grozna najdba.
T remont, III., 15. maja Gospo Moser, žena farmerja Moaerja, kteri biva tri milje od tukaj, so danes našli v njenej hiši z štirimi otroci mrtvo; vsem je bil vrat prerezan. Vse kaže, da so bili že od uedelje mrtvi. Moser je pobegnil in nikakih dokazov, da bi ou prouzročil umor.
življenje nisem bil obdolžen kakega nečastnega čina, izvzemši od tacib ljudi, kakoršui me tu preganjajo I"
Njegov govor je dosegel vrhunec drznosti ob zaključku ko je rekel, da ima Montana sicer postavo po kteri se volilno sleparstvo kaznuje s -S 1000, toda zakon ne določuje, da volilni Blepar zgubi tudi svoj urad. Vkljub temu noče svojega urada dalje obdržati, zakaj, to ne gre nikomur nič mar.
Iz Heleue, Mont., dohaja vest, da je podgoveruer Springs zopet imenoval Clarka zveznim senatorjem. Vsled tega ,,tricka" bode slepar morda vendar še dosegel Bvoj cilj.
Grahek in Sunicn,
CALUMET,----Michigan,
priporočata rojakom svojo
grocerijo,
v kterej prodajata vedno vse sveže blago po najnižjih cenah.
Tudi pošiljata denarje v staro domovino in rojakom preskrbita potne listke.
V obilen obisk se priporočata
J. GRAHEK in M. SUNICH,
Calumet, Mich. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl
Zlomljeno drevo.
Ali ste že kterikrat videli v krasni spomladi in zlatemu maju med zelenim perjem, jagodami incvetljicami zlomljeno drevo? Vsemogočna spomlad pričara le par zeleuih peres iz zlomljenega drevesa, okolo kterega žvrgole drobne ptičice in pri takem pogledu nas obide otožnost. Ravno tako je s človekom, čigar zdravje je pokvarjeno. Kje je radost lepote, kje krepkost življenja Toda primera ni popolnoma. Tam je življenje samo okolo polomljenega drevesa, tu pa znotraj telesa in se zamore v kratkem času zopet okrepiti. Ako se čutiš utrujenega, slabotnega, otožnega ali nervoznega bodi zagotovljen, da tvoj želodec ni v redu in tvoja kri ni čista. Poskusi potem najboljše zdravilo za to bolezen „Trinerjevo ameri-kansko krepilno zdravilo, grenko vino", (Tnners American Elixir of Bitter Wine) ktero je že tiBočem povrnilo krepost telesa in ftiito pamet. Dobi se pri vseh lekarnarjih ali pa pri izdelovalcu: JOS. TRINER,
437 ^ Street.	Chicago, Illinois.
Sleparsko življenje.
Washington, 15. maja. Viljem Clark slepar, iz Montane, kteri si je kupil svoj sed^ž v zveznem senatu je imel danes v senatu dolg hinavski govor v kterem je naznanil da je governer ju države Montana poslal svojo resignacijo kot senator. Clarka bi bili izobčili iz senata ker so bila njegova sleparstva le preveč očita.
Kako drzen je ta človek je razvidno iz sledečih stavkov njegovega govora: „Preiskovalui odbor je predložil poročilo, ktero je nedoločno, napačno in se ne upira na istinitosti. Pri preiskavi so že naprej določili, da sem kriv, ravno tako, kakor se je zgodilo pri Drey-fusu. Rojen sem bil na farmi v Peunsylvaniji od ubožnih starišev, šel kot mlad fant proti zapadu in si tam opomogel. Že 38 let bivam v Montani kjer sem najprej delal v rudniku in Bedaj segajo moja podjetja od oceana do oceana. Pri meni dela na tisoče mož, ktere plačujem dostojuo za njihovo delo, kajti proti človeštvu skušam izpolniti svojo dolžnost. Opravljal sem mnogo častuih služb. L. 1876 sem bil na svetovni razstavi v Philadelphiji govornik za mojo državo, zastopal Bem Montano na razstavi v New Orleansu, bil predsednik ustavne konvencije moje države, 1. 1878 bil imenovan majorjem 1. bataljona montanske milice. Vse svoje
Seveda...
misliš vsako pivo je 'obro — Večinoma je tudi ....
Toda...
ako si kdaj pokuBil
SUPERIOR STOCK
pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
L AXE LINDEN, - - • MICH.
PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH.
Miners Exchange
Saloon,
700 E. Cooper Av., Aspen, Colo.
V	njem točim izvrstno p i y o Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalje vsakovrstne žgane pijače, fine b m o d k e, dobiti so dobra jedila in prenočišče.
V	obilen obisk se priporočam (ML) MAT. NAUTZ, lartnik.
__________
Entered as second class matter at
the New Yobk, N. Y. Post office October 2. 1893.
„GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajatelj in urednik: Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.
tf a leto velja list za Ameriko $3.—,
ta pol leta..............$1.50,
Za Evropo za vse leto . .. gld. 7.—,
„ „ „ pol leta----- 3.60,
, „ „ četrt leta . . . „ 1.75.
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki
„<jil&s Naroda" izhaja vsako sredo in Boboto.
GLAS NARODA
(,,Voice of the People14)
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrBtic Be plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Mon »y Order.
Pij spremembi kraja naročnikov joroBiino, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite aaslovom r
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
Prihodnja volitev
predsednika.
Kolikor bolj se bliža volilni dan, kteri bode odločil, ali bode republikanec ali demokrat zavzel prvi prostor pri dobro pogrnjeni mizi Zjedinjenih držav, toliko večjo postaja število prerokov, kteri izražajo svoje nazore glede izida volitve.
Večina ali tudi vsa ta prerokovanja se ravnajo po mnenju do-tičnega preroka. Ako je ta republikanec, potem bode republikansko, ako je pa demokrat, izračuual bode demokratsko večino za prihodnjo volitev meseca novembra. V istini se je na tako večino le malo zanašati. Račune napravijo le zato, da bi pri množici volilcev vzbujali misel, da ima ta ali ona stranka večje upanje do zmage. Upanje do zmage je že polovica zmage; stranka, na ktero stavijo upanje, je že na pol zmagala. Od tod izvirajo trdovratni napori obeh meščanskih strank, vzbuditi upanje, da bodo njihova posebna načela zmagala v volilni borbi.
Letošnja volilna borba ee bode vršila tudi potem, ako bodo v borbi isti meščanski kandidatje, na podlagi popolno drugačnih načel, nego volilni boj 1. 1896. Zato za-moremo izid takratne volitve le deloma rabiti kot merilo za letošnjo volitev. Vsekako pa pregled oddanih glasov leta 1896 ni brez zanimivosti.
Pred štirimi leti je dobil Mc-Kinley v 23 državah, kterih imena podamo cenjenim čitateljem v nastopnih vrsticah, kakor tudi število glasov njihovih volilnih mož in število njihove ljudske večine.
Volilni I.judsk.i
Vermont.......... 4 40,490
West Virginia...... 6 11,487
Wisconsin......... 12 102,612
Na Brvanovi strani pa je bilo sledečih 22 držav
Volilni Ljudska možje večina
Alabama.......... 11 75,570
Arkansas . ......... 8 72,591
Colorado.......... 4 134, SS2
Florida............ 4 21,448
Georgia........... 13 34,141
Idaho............. 3 16,S6S
Kansas...*....... 10 12,269
Louisiana......... 8 55,138
Mississippi........ 9 58,729
Missouri.......... 17 58,727
Montana.......... 3 32,043
Nebraska.......... 8 13,576
Nevada............ 3 6,439
Nord Carolina...... 11 10,266
South Corolina .... 9 49,517
South Dakota...... 4 183
Tennessee......... 12 17,495
Texas............. 15 202,914
Utah.............. 3 51,033
Virginia.........12 19,341
Washington....... 4 12,493
Wyoming ......... 3 583
Takratne McKinleyeve države so po kolegiju volilnih mož oddale skupno 273 glasov, Bryauove države pa skupno 174 glasov. Isti-niti glasovi za oba kandidata pa so bili nekoliko drugačni, namreč za McKinh ya 271 in 176 za Brvana. To je bilo omogočeno vsled okol-nosti, da so v Californiji in Ken-tuckvu vkljub republikanske zmage, izvolili po jednega demokratskega moža.
Od dr/av, ktere bo preje glasovale za McKinKya, pripisujejo republikanski računi dve, namreč Kentucky in Maryland z 21 volilnimi glasovi demokratom. Nasprotno pa se zanašajo McKinle-yovi pr -taši na tri države z 11 volilnimi glasovi, ktere so 1. 1896 za Bryana glasovale, namreč južna Dakota, Washington in Wyoming. Ysekako so republikanci naraču-nali oddano večino za McKinleya.
Place amerikanskih delavcev.
	možje večina	
		2,797
Connecticut.....	.. 6	53,545
Delaware ........	0	3,630
		142,498
Indiana.........	. . 15	18,181
Iowa............	18	65,553
		281
Maine............	.. 6	45,777
Maryland........	8	32,224
Massachusetts . . .	. . 15	173,265
		56,868
		53,875
New Hampshire ...	. . . 4	35,794
New Jersey.......	. 10	87,692
New York........		268,469
Nord Dakota......		6,649
Ohio..........		47,497
Oregon...........	. 4	2,117
Pennsylvania.....	. 32	295,072
Rhode Island......	. 4	22,978
Danes moramo zabeležiti priznanje kakoršno ne uide dostikrat iz peresa previdnim meščanskim Časopisom.
Plače amerikanskih delavcev so kakor znano, meščanski časopisi že od nekdaj smatrali popolno izdatnim in odkar so nastali „boljši časi" še veliko več nego izdatnim.
Saj je vendar ne\vyorška ,,Sun" nedavno drzno trdila, da ameri-kanski delavci sedaj služijo tako visoke plače, da štrajkajo iz gole razposajenosti 1
Ne smemo pa pozabiti, da je že pred leti človekoljubni Amerikanec Henry Ward Beecher rekel: „.Ieden dolar na dan je popolnoma zadostna plača". Morda šluži to merilo še dandaneB meščanskemu časnikarstvu v podlago pri cenitvah delavskih plač.
Toda, da je celo ta podlaga še previsoka, o tem nas pou^i oJsta-vek v nekem članku ,,Evening Poste".
Časopis se obrača proti dovolje-| nju nove „ Grand Army BiH", ktera dovoljuje izplačevanje pokojnin vdovam, ktere imajo do 8250 za-sobnih dohodkov na leto. „Pust" smatra to dovolenje nepravičnim ter zagovarjalo mnenje s sledečimi besedami:
,,.$250 dohodkov na leto se morda premožnim ljudem ne dozdeva veliko. Toda ako pomislimo razmere velike večine našega prebivalstva, je v istini izdatno. Imamo stotisoče delavcev, kteri morajo še z manjšimi dohodki preživeti sebe in svoje dru ž i ne in poleg tega še davke plačevati I"
Te vrste izjave so tako redke, da hočemo predstoječe hitro zabeležiti.
%
Toraj smo prišli že za kakih 40 odstotkov pod dolar na dan 1 $250 oa leto pride namreč okroglih 70 centov na dan, namesto dolarja. In celo borih 70 centov na dan oponašajo takorekoč ubogim de-i lavcem, češ da mora biti stotisoče I
amerikanskih delavskih družin še z manjšim zasluškom zadovoljnih.
In kaj tacega se pripeti ob času „občega blagostanja", v kterem štrajkajo delavci „samo iz razposajenosti", vsled prevelike plače!
Resnično, v tej srečni deželi vladajo paradižke razmere. Ali pa bledejo kaki prismojeni česnikarji, kaj bodo še le počeli v vročini pasjih dni ?
Iz
Kubanski škandal.
Washington, 12. maja. Ti-hota, ktera je po včerajšni seji kabineta nastala nakrat v oficijelnih krogih zaradi kubanskega poštnega škandala, kaže da vlada še ne misli postopati proti krivimi. Celo nezmožnost glavnega poštnega ravnatelja Rathbone, kterega je imenovala vlada, za sedaj ne bode imela resnejših posledic. Kakor videte, namerava vlada počakati kako se bodo še dogodki razvili. Neelva bodo poslali na Kubo, kjer se bode vršila proti njemu obravnava, in ako bode imel toliko samozavesti, in vzel osodo sam nase, ne da bi še druge potegnil seboj, oprali bodo ostalo umazano perilo privatnim potom, oziroma njegove sokrivce brez velikega hrupa odslovili.
Pomožni tajnik vojnega urada je dobil danes od generala Wooda prašnjo, da mu izroči Charles Neelva. Glavni odvetnik bode isto predložil newyorskemu gover-nerju.
Havana, 12. maja. ,La Lucha', glasilo podjetnika Dadva, jemlje v obrambo glavnega poštnega ravnatelje Rathbona v svojem komentarju glede poštnega škandala. Drugi kubanski časopisi menijo, da bi ne bilo škandala, ako bi bil poštni urad ostal pod vodstvom vojne oblasti. Namesto tega pa so poštni urad monopolizirali, samo da bi napravili mastne službe za amerikanske meščane, kteri niso imeli ne duha ne sluha o jeziku in običajih dežele.
Vojna med Boerci in Anglijo.
Roberts v Kroonstadu,
Brez boja je dospela njegova armada v mesto.
London, 12. maja. Ravno jednajst dnijjotem ko se je Robert-sova armada pričela pomikati iz Kloemfonteina proti Pretoriji so dospele prve čete v Kroonstad, nekdajno glavno meBto Oranje države. Vojui maršal Roberts poroča o tem sledeče:
Kroonstad, 12. maja. Neovirano sem dospel danes popoludne v Kroonstad in med vriskanjem malegaštevila britiških prebivalcev so razobesili angleško zastavo. Steijn je bežal včeraj zvečer, ko je zaman spodbujal Burgherje k uporu. Transvaalci so rekli, da se no bodo daije bojevali v Oranje državi in odrinili so proti Baal reki. Nasprotno pa Oraujevei ob-dolžujejo Transvaalce, da so jih najpreje izkoriščali in potem pa pustili na cedilu. Mnogo Oranjev-cev se je vrnilo nazaj na svoje farme. Na čelu armade je korakala v mesto iz kolonijalnih voja kov obstoječa garda. Za mojim štabom in inozemskimi častniki je prišlek Yeomaury in Pole-Care\v divizija. Ostala armada taboruje okolo mesta. Predno je Steijn osta-vil mesto, izdat je proklamacijo, ter določil Lindley (Lindsay? ju-goistočno od Kroonstada) kut sedež vlade Oranje države. Botha in De Wet sta spremljala Traus-vaalce.	(
Ker so se Boerci tako hitro umaknili kaže, da se ne mislijo preje resno postaviti v bran nego ob Baal reki, ali ob transvaalski meji. V okolici Kroonstada imajo baje Boerci še 20,000 mož. Ako 89 bode Roberts tako hitro pomikal dalje kakor dosedaj, dosegel bode Baal reko v šestih dnevih Prekoračenje reke bodo Boerci^aaj-
brže branili z isto trdovratnostjo kakor bo svoječasno ustavili Bullerja ob Tugeli. Razun vezne črte branjujočih oddelkov, ima Roberts na razpolago 50,000 mož, kteri m zamorejo Boerci ob Baal reki k večem 30,000 mož nasproti postaviti.
L a d v b m i t h, 11. maja. (Za-kasnjeno.) General Buller koraka z vso svojo, 30,000 mož broječo armado v treh kolonah čez Drakens-berg v Oranje državo, kjer se bode pridružil Robertsovi armadi.
Velika večina pregnala B o e r c e.
London, 14. maja. Samo ve-likej večini britiške armade je pripisovati, da so Angleži brez boja osvojili' Kroonstad, akoravno bi sa dalo meBto lahko braniti. Naj bi bile boerske vtvrdbe ob Valsch reki še tako močne, ne bile Be mogle vzdržati proti silnemu navalu angleške armade, posebno ker imajo Angleži mnogoštevilno konjico, ktera jim omogoči nasprotnika tudi od strani nadlegovati. Ako bi bili britiški generali takoj začetkom vojske imeli toliko konjiče na razpolago, bila bi se zgodovina vojske morda drugače zaBukala. Poveljniki Boercev so tudi uvideli, da se ne morejo braniti proti ogromni premnožici Angležev. Zato so se tudi iz Kroonstada umaknili in Bi-cer v popolnem redu vzemši seboj vse topove in prtljago. Kar strelji-va niso mogli vzeti seboj, so uničili in nič ni ostalo v mestu, kar bi zamoglo Angl< žem pri vojskovanju koristiti.
Koliko Boercev ae je iz Krcon-umaknilo se da težko določiti toda gotovo jih je bilo več tisoč. Nek poročevalec ceni njihovo število na 10.000 mož. Kakih 500 Burgherjev je oddalo Angležem svoje orožje. Poročevalci pišejo obširna poročila, da je Oranjevcem upadel pogum in nekteri celo trdijo, da Roberts tudi ob Baal reki ne bode našel resnega upora. Mislijo, da bode Bedaj kmalu konec vojske. Predsednik Steijn pa pravi, da bodo Boerci branili svojo dežplo do Limpopo reke ob severni meji Transvaala.
Buller priboril prvo zmago.
L o n d o n, 15. maja. Med tem ko se je Roberst ustavil v Kroonstadu, dokler bode popravljena železnica, se obrača glavna pozornost ju-goafrikanske vojske za izpremembo zopet enkrat v Natal. Oficijelno ni še nikakib poročil o v četrtek pričetem vojevanju generala Bullerja, pač pa razni poročevalci isto popisujejo, kot zelo uspešno. Iz počroil ni razvidno koliko Boercev je v Big-gara gorovju, pač pa da se ne mislijo resno postaviti v bran in se bojujejo le toliko kolikor je potreba, da izvrše svoje, minoli teden pričeto umikanje. 1'oerci so se umaknili iz llelpmakaara in general Dundo-nald jih je preganjal do Blesko-plaagte, sedem milj od Dundee, kjer so se postavili v bran. Najbrže hoče Buller pregnati sovražnika iz Riggars gorovja ter se polastiti prelazov ob Drakens gorovju, da bi čez isto prišel v dotik s Robertsom.
Poslednja bitka.
Ob Vaal reki bode najbrže odločilna bitka.
L o n d o n, 15. maja. General Bullerjevo prodiranje v Natalu kaže, da ne naleti nikjer na upor, Boerci se povsodi umikajo. Ob Laings Nek, blizo Jagago, na vojnem polju od leta 1881, se bodo najbrže postavili v bran in tam bila velika krvava bitka. Boercem se je povsodi posrečilo topove in voj ii materijal spraviti na varno.
Glavno vprašanje je sedaj čez ktero sotesko jo bode general Bul ler ubral, in ako se mu bode takoj posrečilo odpreti železnično zvezo z Oranje državo, da mu bode potem mogoče priti doHeilborna, kjer ima sedaj sedež vlada te držav^ Na vsak način je Bullerjeva konjiča sedaj v dohrem stanu, ker dobil je dovolj čilih konj, ako sedaj ne bode spol-noval svoje naloge, ne bode to uzrok konjiče.
Kroonstad se nahaja sedaj 20 milj za vojno črto, v kterej prodirajo naprej vojni oddelki pod Rao-dle in Brabantom.
Položaj v Mafekingu še sedaj ni znan. Mesto je že sedem mesecev oblegano in to dovolj jasuo kaž^, da so Angleži slabo računali, ko so bili mnenja, da bodo Mafeking v 6 do 8 tednih oslobodili.
Kobilice iu juha od prekuhanih konjskih kož so že dolgo časa poglavitni živež prebivalcev in posadke v Mafekingu. Da bi bo Baden-Powell v soboto Boercem podal, kakor bo poročali iz Pretorije,-to v Londonu še ne vrjamujo,
V	Bloemfonteinu je nad 1000 Boercev položilo orožje in baje obljubili, da se ne bodo več proti Angleži vojevali. Dobili so nato potne liste in slobodno odpotoval na svoje farme.
V	Kroonstadtu izvršeni vandali-zem Boercev pripisujejo tujcem, kteri se nahajajo v boerski armadi in so to večinoma sanjači in pustolovci.
18 799 mrtvih in ranjenih.
London, 15. maja. Vojni urad je danes objavil, da je britiška armada zgubila do sedaj 18.799 mož. Med tem številom pa niso vpošteti še v lazaretih ležeči ranjenci in drugi bolniki. Število mrtvih znaša 2322; vsled ran umrlih 571; vsled bolezni 2492; pri nesrečah usmrte nih 54; ranjenih 8901; vjetih 4459.
Iz Lourenzo Marquez se danes popoludne brzojavlja, da so Angleži pri Mafekingu vjeli veliko število Boercev. Nasprotno pa Boerci v Pretoriji trdijo, da seje Mafeking podal in Boerci zasedli mesto. f}
Evropejske in druge vesti.
London, 12. maja. Na priporočilo cara je ruski državni sovet jednoglasno sprejel predlog, da se pregnanstvo v Sibirijo ne sme več izvrševati brez poprejšue sod:iijske preiskave. S tem je vsaj omejeno pošiljanje ubogih ljudi v pregnanstvo. Kaj to pomeni je razvidno iz okolnosti, da se nahaja v Sibiriji Bedaj 300,000 pregnancev, od kterih je bila izgnaua polovica brez aod-nijske pravde. Dve tretjini ubozih ljudi se pomika od kraja do kraja sibirske pustinje in živi v pomanjkanju in siromaštvu. Nekaj se jih je stalno naselilo, ter se obupno bojujejo za pošten obstanek.
Pariz, 12. maja. Najmanj mesec dni bode š minolo predno bode pariška razstava popolnoma dodelana. Pa tudi razstavljalci se pritožujejo radi zakasnenja nj;ho-vih razstavnih predmetov na železnicah. Minoli so tedni predno je amerikanske razstavne predmete prepeljala železo iz lluvre v Pariz in sic^r v tako poškodovanem stanu kakor bi bila posegla vmes hudobna roka.
Dan^s so formelno odprli ameri-kanski narodni paviljon. Poslopje, ktero so iz stavbarskega stališča mnogo kritikovali, se je v tem oziru vsaj zunajno ugodno spremenilo. Tudi znotraj so poslopje lepo in okusno okrasili, akoravno se to ne more reči o glavni dvorani kjer visi na sredi slabo narejena podoba predsednika McKinleya.
Med tednom obišče razstavo kakih 30,000, do 40,000 osob na dan. Akoravuo je dospelo, le malo število ptujih gostov, vendar vladajo tu že takošnje cene kakor bi jin bilo vse polno: Komur toraj ni mogoče se oskrbeti b zadostnimi uovci naj rajše ne hodi na raz stavo.
R i m, 12. maja. Nadškof Corri-gan iz New Yorka iu Kaiu iz St. Louisa sta danes sem dospela ; dohod škofa McDonnell iz Brooklyna z oddelkom romarjev pričakujejo jutri. Tukaj ne pričakujejo kardinala Gibbonsa iz Baltimore iu skle pajo iz navzočnosti druzih ameriških prelatov, da bode za Ameriko imenovan šejeden kardinal. Ti pre-latje bo prosili papeža za sprejem.
B e r o 1 i n, 14. maja. Blizu Kion jezera ob iztočni meji Kongo države je prišlo do sovražuostij mea belgijskimi in nemškimi varstvenimi vojaki. Navskrižje se je pričelo začetkom marca. Kakor r»ravij" dotična poročila, so Belgijci napadli Nemce in jih pregnali. Slednji so prosili pomoči in vbo posadko nemške iztočne Afrike eo spravili na noge. Do istega časa, ko bo odposlali to poročilo se še niBo spo-
prijeli. Med tem časom se je nemško vojaško ob m> ji utrdilo, kolikor je bilo le mogoče.
Bombay, 14. maja. 15 000 mohamedanskih tkalcev se je zbralo v Benares in posialo indijski vladi memorij proti predpisi glede kuge, ker isti nasprotujejo koranu.
Port S a i d, 14. maja. Umrlost vBled kuge še vedno narašča. Število žrtev znaša sedaj 13. Dosedaj je za kugo zbolelo skupno 25 oBob.
Sidney. N. S. \\\, 14. maja. Uradno poročano število za kugo obolelih osob znaša 216. Od omenjenega števila je umrlo 73 osob.
Leipzig, 15, maja. Danes sneži tu neprenehoma že od svita. Toplomer kaže 36 stopinj Fahrenheita. Tudi iz Chemnitza se poroča o hudem sneženju.
Petrograd, 15. maja. Na Vico (?) jezeru sta danes trčila dva, s potniki napolnjena parnika. Kakih 40 osob je utonilo, 13 pa so jih rešili.
Pariz, 15. maja. V svetovni razstavi je dun^s popoludne nastal požar. IMamen so zapazili v kleti Chateau D'Eau, najlepšem poslopju razstave. Na razstavnih prostorih je vladala velikanska razburjenost, toda po uro trajajočim napornim delu se je posrečilo ogenj pogasiti. Chateau D'Eau popisuj-jo kot orjaško posk pje s veliko rotundo, v kteri se nahajajo najkrasnejši vo-domiti, vodopadi itd. in se bleste v električni luči.
Sitnla, 15. maja. Iz pokrajin, kjer razsaja lakota, dohajajo pretresljiva poročila vkljub pričetemu delenju denarne podpore. Akoravno bo izdali ž.« 58 lac rupij (lac šteje 100,000 rupij ali $50,000) za nakup krav in semena in je vlada še nadaljnih 75 lac razdelila med stradajoče ljudstvo, ni zapaziti, da bi bila lakota kaj ponehala. Nadloga ostane še vedno razbeljen kamen, na kterem 100,000 rupij razprši, kakai kaplja vode. Kralj Siama je tudi poslal podkralju Indije lordu Curzonu tolažilno pismo in pridjal „celih" 500 rupij. Lord Curzon, kteri je za stradajoče daroval že 10,000 rupij, je v pisma siameškega kralja mirno vtaknil svoj ček za druzih 500 rupij.
.c
umi lin. ] A; n i k i.
„m1
.,St. Paul", 12.
io43 l >"t n i ki. ,,Campania". 12
ju »tniki. ,,Catalana", 12. [»■miki.
„Graf WaMersi-f", ' s 1 75M ]m .;niki. La Gascogne", 1
jMitniki. ,,Kumesia". 14. m .,l>ona Maria
(»•tniki. ,, Maasdam".
potniki. ..(i r« isser k rj. I0S7 JK it r i k !. Marsillia'% 15 potniki.
II o
Kretanje parrrikov.
New Vurk dospeli:
12. maja i/ Hamburga, /. 629
12. maja i/ Bremena, r- 141 potniki.
maja i/ Southampton:!, s
maja i/ Liverp<»oIa, s 1200 maja i/ Barcelona, s 102 \ 13. maja i/ Hamburga, 13. maja i/ Havre. 1043
' »
i i/ lila maja i
Ijnjrti
554
maja i/ K«.:>,•;. lama. -.354
1*.
M.
remena, s
IlSO
peti imajo: ,.\Yerra" i/. < i -n<
,.Kaiserin Man I'hrresia" i/ Bremena. ,,Weztefnlai»d" Antiurrpena. ,,Tentonic" i/ Liverpiola. ..Auguste Victoria** i/ Hamburga. ,,Phoenicia" i/ Hamburga. ..St- l-ouis" i/ Southampt<»na. „L'Aqujtaine" i/ Havre.
O d p 1 j u 1 i so:
,,I.ahn" 15. maja \ Bremen. ,,Oceanic", 16. maja v lJverpool. ..St. I'aul", tt». maja v Southampton. „South\vark4', lO, maja v Aritwerpen.
O <1 p 1 j u 1 i b odo.
..Columbia", 17. maja v Hamburg. „La Gascogne", 17. maja v Havre. ,,Main", 17. maja v Bremen. ,,Campania", 19. maja v Liverpool. .,Maasdam", 19. maja v Kottedani. „Graf Walilersee", 19. maja v Hamburg.
■ i • maja v
,,Kaiserin Maria Theresia Bremen.
,,\VesteruIa:nl", 23. maja v Antwerpen. .,Teutonic", 23. maja v Liverpool. ,,St. Louis". 23. majav Southampton. „L'Aquitaine", 24 maja v Havre. ,,Auguste Victoria", 24. maja v Hamburg ,,Grosser Kurfurst". 24. maja v Bremen.
Parnimi listki so dobiti po izvirnih cenah pri FR. SAKSEK & CO., 109 Greenwich St., New York.
Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR SAKSER & CO. 109 Greeuwich Str., New York,
✓ II
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
Omaha, Neh.
URADNIKI:
PredBodnik: Jožef Agnič, Bo* 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1054 South 13th St.,
I.	tajnik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;!
II.	,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 2S6, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi naj h« blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Gov že ta, Box 105, Ely, Minnesota.
Poziv.
Društva, ktera so v zvezi z Jugoslovansko Katol. Jpdnoto, sedaj v Ely, Minn., naj si blagovolijo izvoliti delegate za glavno zborovanje dne 4 5 in 6. julija vj^jy, Minn., iste naj naznanijo prvemu tajniku Ju^osb'tv. Katol. Jednotn, ua jih ta priobči v glasilu.
ELY, Minn., 14. aprila 1000.
I v a n G o v ž e, I. tajnik.
Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"-
London, 15. maja. Iz Ovire, Beverno od Tanganyki Be poroča ,,Tol*graphu", da je 20. aprila ka kih irw) nemških vojakov pod povelj ništvom 15 častnikov zasedlo 3000 štirjaških milj Kongo posestva in isb ga proglasilo kot nemško pokrajino. koncem februvarija so Nemci zahtevali, da se izpraznijo postaje Kongo države iztočno od liu^izi reke, in ako se to ne zgodi, pretili s silo. Belgijci se na ultimatum Nemcev niso ozirali, toda ko bo 1. aprila pretenje ponovili, umaknil so je belgijski častnik s svojimi ljudmi iz jedne postaje, ktero so Nemci potem zažgali.
proglašenjo izjemnega slana, toda kraljica vladarica se do včeraj ni mogla odločiti za pod sedajo i ni i okoliščinami nevarno uredbo. V očigled na pretečo karlistično gibanje, ktero je vedno pripravljeno izkoriščati take položaje, so tako-šnja slednja sredstva vedno dvorezni meč. Istočasno pa bode tudi kabinet primoran svetovati skrajna sredstva, ako hoče še obstati.
Drobnosti.
Poulični boji na Španskem.
Madrid, 11. maja. Pri vče rajšuih izgredih zoper davke so s* vršili krvavi boji. V Valenciji b< naredili na cestah barikade, iz za kterih je razburjena množica metala kamenje na orožnike. Pri poskusu naskočiti barikade je ljudstvo streljalo na orožnike in dva policaja sta bila ranjena. Nato so pričeli orožniki streljati na množico, pred no je ista zamogla. bežati. Jednaki nemiri so se pripetili včeraj večer v Barceloni in Sevilli, kjer je isto-tako prišlo do nask ka barikad. Tudi raz verand in balkonov so streljali in več orožnikov je bilo ranjeuih. Ko so nekaj razgrajačev zaprli, nastal je zopet mir. V Sevilli so razbili okna in plinove svetilke poslopja vojaškega kluba. Z velikim trfldom in hudim bojem si je orožnikom posrečilo izgredni ke razpršiti. Več meščanov, dva orožnika, policijski nadzornik in dva briča bo bili ranjeni. Konečno se je oddelku pešcev iu konjiče posrečilo izprazniti ceste.
V Valenciji soizgredniki naredili več barikad in konjska železnica je UBtavila promet. V i&tini vladajo tam take razmere, da si mnogo lju di ne upa iz hiše. Vse kaže nato, da se bodo še ponavljali včerajšni nasilni prizori. V Barceloni in Sevilli so proglasili izjemni stan. Izgredi so se tudi po deželi. V Ma dridu so izgredniki v zmoti razbili okna kočije italijanskega poslanca, ker so mislili, da je španski mi nister.
,,Aniei'ikaiiisehe S<*hweizer Zoi-
tnn^", zelo razširjen list je ku[>i! na javni dražbi urednik ,,Glfis Naroda" Fr. Saks'jr za svoto 8500. List ima okolu 5000 naročnikov in , j^daja vsako leto najlepši nemški Koledar v tej deželi. Ta list je prišel na dražlio vsled smrti prnjšnjega
posestnika ker je umrl brez oporoke. » * *
t Umrl je dne 14. aprila v Pisini čast. P. Julij Brunner, previden s sv. zakramenti. Rojenje bil dne 182<i v Kočevji. — Dne 18 aprila 1900 pa je umrl v Gradcu gospod Antoi
Kwetkovvits, c. in kr. major v p. 94. b'tu svoje dobe po kratki i^ični bolezni, previden s sv. zakramenti zo umirajoče. Bil jo blag in prijazen do vseh. Na njegovem nekdajnem posestvu v Kandili stoji sedaj lepa
vravnana
bolnišnica. *
N.
v m. p
* *
t I mrl je dne 27. aprila na svojem posestvu na Gori pri Sodražici Jož^f Vesel, gostilničar in trgovec. Bil je v obče priljubljen ter zabaven človek, val^d česar je imel dokaj znancev po Dolenskem. Bodi mu lahka žemljica.
*
* *
V <«lolwniikovi žebljarski tovarni
v Ljubljani vladajo menda prav čudne razmere. Neki koroški rene-gat imenovan Pavlič odganja baje slovenske delavce, ki so služili IG do 18 let v t<-j tovarni zvesto in marljivo, nadomešča pa jih skoroški-mi in drugimi Nemci in rčnegati. Ako je to resničuo, bo treba na to tovarno obračati malo več pozor nosri.
bro, ker je ravno—razun jabolk — vBe v najlepšem cvetji. Ko bi bila ta slana nastala vsaj še-le tedaj, ko bi bili vsi hrošči (kebri) že iz zemlje izlezli, potem napravila bi bila po jedni strani še veliko korist. Tako je pa njena škoda res, da jako velika, osobito na trtji.
*
* *
Srlnvarzovo liiso v Novem rnestn
na Velikpm trgu je kupil g. Ludvik Ferlič. kateri ježe seda jo v najemu imel.
* * *
Strela. Iz Prevoj poročajo: Dne 22. aprila udarila je strela v Rafolčah Brdskega okraja.v neki kozolec, in je potem nastal požar ki je 400 K provzročil škodo. Ognjega-
sci so prihiteli takoj z brizgalnami.
*
* *
Požar. V Bevkab pri Vrhniki je dne 20. aprila gorelo pri posestniku Ivanu Gutniku. Zgorel je 151etui pastir Franc Petkovšek. Fant je spal v hlevu, a ogenj sa je tako hitro razširil, da ga ni bilo možno rešiti. Razen skednja in dveh svinjakov
zgorelo je tudi devet prešičev.
*
* *
Nezgode. Na dolenskem kolodvoru v Ljubljani se je 20. aprila zvečer neki železniški čuvaj poškodoval na desni roki in so ga z izvoščekomdali prepeljat' v dt žilno bolnico. 27. aprila popoldne je raz hiše Pred škofijo št. 6. v Ljubljani padel kos zidnega okraj kana delavčevo ženo Alojzijo Gorjanovo in jo
na desni roki poškodoval.
* *
*
Pri streljanja s topii-i sta na
velikonočno soboto popoludne ponesrečila v Topolju pri Medvodah hlapec Iv. Kršinarin kovač Omejec Kršinarju seje pri basanju topiča uuel smodnik ter ga močno obžgalu po glavi. Omejcu pa, ki je nesel prav takrat mimo Kršinarja nabit topič, je vrglo topična desno koleno, da mu je odtrgalo jabelko ter ga osmodiio po glavi in^ia desni roki Krišnarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
* *
*
Otrok opekel. 19. aprila je v Sel-niku pri Ljubljani požigala posest-nica M. Pod logar na svoji njivi navlako ter odšla v hišo. Slučajno je prišel njen triletni sin Pavel k ognju, in vnela se mu je obleka.
Otrok je drugi dan umrl.
*
* *
Kaznovana tata konj. 181etni Jožef Strniša iz Benečije pri Trebnem je počet ko m leta ukradel v lilanci ja Spodnjem Štajerskem par konj in voz ter vse skupaj v družbi očeta prodal na Kranjskem. Oče in sin sta bila v Celju obsojena, in Bicer oče na dve leti, sin pa na 15 mesecev postrene ječe.
razdeli naslednje po posameznih tobačnih vrstah: Tobaka za nos-
ljanje se je prodalo 50. 798-kg, to je
*
* *
Knšear v želodcu. Francoskemu listu ,,Petit Journal" je nekdo iz Charhaiga pisal, da se je ondi pripetil sledeSt- neverjetni Blučaj : Delavec Coent se je več mesecev Čutil slabo, osobito želodec mu ni bil popolnoma v redu, ker je vsako jed vrgel iz Bebe in je vsled tega sila oslabel. Te dni pa, ko se mu je to zopet ponovilo, je začutil, kakor bi mu se nekaj iz želodca vzdignilo, iu vrgel je na tla živega kuščarja. Coent uiti sam ne ve, kako je žival vanj prišla, a najbrže jo je še mlado z vodo popil in seje p-.,tem v nje govern želodcu hranila. Coent ni še pri vsem tem ozdravel, ker mu želodec vsled gnjusobe ne sprejemlje jedi, zato mislijo zdravniki, da se
bode moral pustiti opererati.
* *
*
Grozodejstva v Kongu. O interpelaciji poslanca Loranda o ogrozo-dejstvih v Kongu poročajo listi nekatere natančnosti. Bundja-zamorci so se dvignili radi nasilstev agentov neke družbe v Antverpih. Gre se namreč za dobavo kavčuka. Belgijci silijozam rce, da priueso družbi čim največ gumija ter jih mučijo in trpinčijo, ako ne prinašajo dovolj Neki uradnik, ki seje moral zagovarjati radi uamrčemja nekega zamorca, radi naskoka na neko vas in umora večjega števila zamorcev, je pisal drž. pravdniku, da mu je poveljnik okraja Matima lani v novembru ukazal, naj postreli vse prebivalstvo vaBi Monbia. V oktobru je ušel neki vojak ter postal v drugem okraju delavec. Povelmkgu je dal vjeti in bičati tako, da jn drugi dan v ječi umrl. Toženec Lacrox slika grozno postopanje pri pobiranju kavčuka stem izgledom : V novembru i899jo ujel pov» ljniktio žensk, ki so prinesle živila v Monbio Dal jih je v verige ukleniti ter jih vrgel v ječo. Tam so pomrle vse — razen 5 — za lakoto, dasi so jih ho teli glavarji zamorcev odkupiti. Vzrok tej kazni je bil ta, da niso prinesli kavčuka. Izmed tožencev je eden umoril 150 ljudi in odsekal 60 roke, drugi je križal ženske in otroke, pohabil moške ter dal deb teles in glave natakniti ua drogove, četrti je* tožen radi umorov itd Bivši stotnik Lothaire ima na vesti tudi več zločinov. Vsak, kdor je hotel, je zlorabljal zamorce v svojo korist, zato ni čudno, da se zamorci puntajo in da umore vsakega belo kožca, ki jim pride v pest. Interpelacija Lorandova dokazuje, da znajo biti kulturni Evropejci suro-vejši in bestialuejši od avstralskih ljudožrcev ali američanskih In dijancev.
RED & TA R LINE
(prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
New Yorka v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen
vozi naravnost iz
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
..VATEBLAND'', na tlva vijaka.
(se gradi),......I2000 ton.
,-^EELA.ND", na <lva vijaka, 12000 ton. ,,KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton.
SOUTHWARD", na dva vijaka, 8607 tnn.
..FPJESLAND".......71 »<> ton.
„W£STEHKLAND", .... 5736 ton. ..NOORDLANE",.....57»2 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako Bredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIA vsako drugo Bredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listsov seje obrniti na:
International Navigation Company
73 Broadway, NEW YORE — 43 La Salle St.. CHICAGO. — 30 Montgomery St.,
SAN FRAN0ISC0. — Third & Pine St.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Holland-America Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjetlinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer.
Izjemni stan v Cataloni.i.
Madrid, 12. maja. Dan^s zju traj jo bilo v Barceloni zopet vsf mirno. Vojaki taborijo v onih dflih mpsta, v kterih so se vršili nemiri. Po mestu patrulirajo kojniki. Sest« najst osob, kt* re so včeraj zaprli, bodo postavili pred vojno sodišče. Vlada jo proglasila izjemni stan čez vso Catalonijo. Kakor videti je kabinet sklenil, zapreti gibanje separatistov.
L o n d o n, 12 maja. Boj proti otroi davki se je med trgovskimi in obrtnijskimi sloji Španije nepričakovano razširil in že je moralo mnogo ljudi v ječo, ker so bo upirali plačevati davke. Vlada potrebuje denar, da poravna svoje vojskine dolgove, zato trdovratno kaže zobe agitaciji proti davki, kar priča veliko število zaprtih. Vojna stran ka je takoj začetkom priporočala
* *
Hnda slana nntala je v pet«k dne 27. aprila po celi novomeški oklici. Vse je bilo belo, kakor v kakem prav mrzlem zimskem dnevu. Pred solnčnim vzhodom nastala je sicer kaj gosta megla, o kateri se je bilo nadjati, da ne bodeslana, kakor se kmet izrazuje—pojedla. Zal da se je to le prav v nižavah res zgodilo, ne pa tudi v višjih legali. Vinogradi na Trški gori so zlo do polovice visokosti tako pozebli, da je pričakovati, da bode komaj polovica očes ali pa še manj zaguala. Veliko večja škoda je pa v še nižjih vino-gradskih legah, kakor v Cerovcih (Smolenivasi), Blatnikih itd. Povsod tam je težava še kako zdravo oko najti. Največja škoda zapaziti je na cepljenih trtah, katere kakor znano, prej zaženejo, kakor pa na lastnih koreninah raztoče evropske trte. Kako da bode s sadjem, se zdaj §e ne da presoditi, gotovo pa ne do-
Povožeu j« bil 24. aprila na tržaškem kolodvoru 40ietni delavec Josip Šušelj z Male Pristave pri Po-stojini. Slo je čezenj razen stroja 13 vagonov. Mož joumrl kmalu potem,
ko so ga bili prinesli v bonico. * *
#
Velik škandal v spletskem £le<la-lišcu Neka italijanska operna družba jedne 18. m. m. predstavljala v mestnem gledališču v Spletu Verdijevo opero ,,Ples v maskah". Tenorist svoje uloge ni znal ter je na nekaterih mestih pel m^sto njega kapelnik, včasih pa je hotel peti, ko ni bil na vrsti ter ga je morala prekinjati pevka. Enkrat ga je celo neka koristinja pocukala za rokav, naj molči. Primadona Luchini tudi ni znala uloge. Občinstvo je začelo sikati, ona pa se izjavila z odra, da joje prisilil ravnatejl, naj poje, dasi seje branila. Nato je nastal velik krik. Občinstvo je žvižgalo, kričalo, ploskalo, vpilo: ,,Dosti! Proč I", nekateri, katerim je bilo žal vstop-uiue, pa so zahtevali, naj se opera nadaljuje. Prišel je na to na oder neki igralec ter vprašal, ali naj se opera nadaljuje ali ne. Občinstvo se je pričkalo med seboj, koučno pa seje opera vendarle nadaljevala Predstave pa so bile ustavijeue.
Gostil n i ft a r j e v a logika. Natakar: ,,Gospod na številki 14 se pritožuje, da je na njegovo postelj po noči deževalo in je bil do kože premočen." — Posestnik hotela: ,, Potem mu zapišete jedno krono na račun za kopelj!4'
Predlog. Planinar: „He pa dar, koliko bodeš zahteval, ako mi zruješ zob?" — Padar: ,,Krono I" Planinar: „Veš kaj, dam ti petdeset vinarjev in zob lahko obdržiš.'*
Pokajeni milijoni, avstrisko Centralno ravnat^lstvo tobačne režije je izdalo velezauimive podatke tobačnem konsumu na Ogrskem za leto 1899. Skupno se je jirodalo v letu 1899 tobaka za 50,073.824 68 gld. in sicer 793.110 82. gld. več kakor v leta 1898. Konsumke se
Palace Meat Market,
Jos. Asselin, Prop., 337 Fifth St.- Calumet Mich.
Med poBtom so pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od (i centov naprej Polenovka Cštokš) po 15cent. funt Za velikonočne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Naša posebnost so
iT kratke klobase.
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem!
POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom,
12500 L011.
STATENEAM, parnik 7 dvojnim vijakom.
10500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom,
8300 lun.
Parniki: MAASLAM, SPAARNDAK ^ WERKENDAM.:
flaf Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna 6 rta i
Trstu, št. 7 Prosta luka Dunaju, I. Kolowratring 10.
ma svoje pisa rne
Inomostu, 3 Rudolfstrasse ; Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo:
Iz ROTTERDAM A vsak četrtek iu iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj.
Holland am
39 Broadway, NEW YORK.
eriska crta
86 L a Salle St., CHICAGO, 111.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. 109 Greenwich St., New York.

■g.
mm
■E? iflf *
>£0-J>1
- -
Oficijelni zastopnik raznih parobrodnih druzb.
Po-ilja najceneje in najhitreje denarje staro domovino.
i: L- ; ! 1 . \
t y- ■----
-o^-v


P30VV
FR. SAKSER
GREENWICH STREET. NEW YORK.
Sto
m-zmwm
Edino slovensko pod- I ■ jetje v New Yorku.
-v--:-'......../.•, -
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za 820.40 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev ; registrirana.
John Maurin
slovenski	—
( Uutertaker)
———^———™se pripnrr čo Slovencem in Hrvatom Podpisani se priporočam vsem v Calumetu in okolici za prirejeva-
Vina na orodaj.
Dobra rodeča in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vaakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. 3ADOVICH, 702 Vermont Street.,
San Francisco, Oal.
Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski
9
1024 South 13. St„ Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomn dobro postreči zdobro pijač o, finim whiskey e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne v6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neh.
nje pogrebov, maziljenje in vse v
mojo Btroko spadajoče opravke.
JOHN MAURIN, Laurium, Mich.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakoAudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: ; VINO, FINE SMODILE in ŽGA-j NJE in KUHINJSKO OPRAVO, i Vse prodajam po najnižji ceni. «
Tombola.
(Iz italijanskega.)
(Kodoc.)
Itala je prebledela in Bedaj tudi ona ugledala kupolo Marijine cerkve. Brzo kakor bi hotela uiti za peljujoči skušnjavi, je hitela proti voxu.
Ljubezniv mali deček je zgubil srečko. Jokaje je vriskal, ko mu je Itala s prisiljeuim naBmehom in in solznim očesom podala cartello. Mati otroka je poznala ljudi in vedela kako premagovanje je veljalo ubogo Italo, dati srečko nazaj, zato jej je kot plačilo podarila svojo lastno cartello.
S presrečno zahvalo je Itala sprejela listek. Srečnejši ni šel nikdo k tomboli, nego srečna Itala na strani njenega Tonina.
Okrog belo rudeče okrašenega odra se je drenjala brezštevilna množica ljudstva. Glava pri glavi so stali ljudje na velikanskem pro-štoru. Povsodi se je smijala in šalila razposajena množica v pričakovanju velike zabave. Ko je zadonel glas trobente, nastala je nakrat Bmrtna tihota, kajti tombola se je pričela.
„Številka Bedem!" je zakiical daleč na okrog doneč glas raz višine odra.
Slabo pomenljivo številko je ljudstvo s žvižganjem sprejelo, kajti pri tomboli se Italijan ravno tako besno vede kakor v gledišču, kadar mu kaj ne ugaja. Ko se je pa velika številka prikazala na običajnem visokem drogu, kteri se je sukal na vse strani, in so tudi najbolj oddaljeni gledalci zamogli videti vzdigneno številko, se je pričelo ■plodno vriščanje od vseh strani. Ko je tresoči deček v drugič ozdig-nil nesrečo pomenljivo številko trinajst, nastalo je med ljudstvom tako divje izražanje splošne nevolje, da bi bila množica kmalu podrla oder, ako istega ne varovale dve Trite policajev.
Toda vse se je zopet pomirilo in marsikdo se je oddahnil, ko je deček vzdignil številko 20. Zadovoljna in potolažena Be je obrnila množica k svojim „cartellam" in skrbno zaznamovala vsako vzdigueno številko.
Z največjo pozornostjo iu strastjo je Bledilo ljudstvo vsakemu dogodku tombole. Srečke so bile ▼ideti večinoma v rokah otrok, toda tudi imenitne gospe in gospodje so se udeležili igre.
Slednji navadno prepuščajo svoje dobitke mestnim ubožcem. V mar-sikakem slučaju seveda tudi sra-možljivim k boljši družbi prišteva-jočim siromakom kak glavni dobitek zelo prav pride. Sploh pa je opazovanje soigralcev najzanimivejša študija pri tomboli.
Kvinterna je bila že dobljena in ■ toliko večjo pozornostjo in nestrpnostjo je pričakovalo vse glavnega dobitka. Veak je zadrževal sapo, še preje'dreves se ni gibalo v soparnem zraku.
Sedaj je zadonel nakrat ženski glas: ,,Sedaj se takoj poročiva Toninl"
Itala je dobila tombolo in glasno naznanila svojo srečo.
Nepopisno gibanje je bila posledica teh v naivni sreči VBkliknjenih besedi. lYsi so stegovali vratove, vse se drenjale in zrlo proti odru, da bi videli srečno, kteri so privoščili dobitek. Ljudstvo se je veselilo, da je ubožna dvojica dobila tombolo, in ko se je Itala na strani svojega zvestega Tonina prikazala na odru, pozdravljala jo je množica ■ prijaznim ploskanjem.
Vročekrvnih Italijanov se je polastilo veselo navdušenje, ko se j<-od ost do ust širila uova vest. Od kritosrčna izjava prave sreče od tako naivnega otroka, kakor Itala, je bil popolnoma nov prizor, kteri je oholo in imenitno gospodo prav posebno zanimal.
Kakor na povelje so se obrnili pogledi gospode na dosedaj malo opazovani oder tombole. Neka lepa gospa, ktera se je šalila s svojimi razposajenimi otroci je vskliknila živahno: ,,Dio mio, to je ona mlada deklica, kteri sem podarila svojo srečke 1 Le poglejte otroci!"
„Da, da 1"
„V istini ona je, spoznam jo Bi-gurno, radovedna sem, ako jej je moja srečka prinesla srečo. — Gospoda moja," se je obrnila dama prijazno h krogu čestilcev, ,,kdo od Vas bi bil tako prijazen in pripeljal sem dobiteljico tombole?"
To v veliki guječi gotovo ni bila malenkostna naloga, toda vkljub temu je skočilo več postrežljivih gospodov proti odru, kajti iz ustnic dame izrečena želja se mora izpolniti. V primeroma kratkem t asu je stala Itala pred lepo gospo in potrdila, da jej je njena cartella prinesla srečo, ker je samo isto imela. Veselje otrok je bilo brezmejno. Itala je morala pripovedovati do-godbo o svoji in Tonini ljubezni, ktera je vsem navzočim zelo do-padla in od vseh strani so jima častitali. Ko je pa nekajnenavadno dobrosrčna gospa sočutno pripomnila, da je mladi dvojici vendar nemogoče z dobitkom borih sto lir ustanoviti lastno ognjišče, je bilo vsem jasno,, da se mora ubožuima zaročene ma temeljito pomagati. Željam e sledili tudi obilni darovi, ktere je nabrala imenitna gospa, ktera je Itali podarila srečko.
,,Za njeno doto!" je zaklicala gospa s svojim očarajočim smehljajem, tako ljubeznivo, da so se od vseh strani vsipala darila.
,,Za doto, za njeno doto?" je donelo na "krog in nihče ni hotel zaostati za blagim namenom. S srečno zahvalo je spravljala Itala nepričakovana darila v svoj predpasnik. Najkrasnejše darilo, pa je bila trajna sluiba, pri mestnem županstvu, za ktero je Tonin že dalj časa zaman prosil, sedaj pa v splošnem navdušenju so mu isto dovolili.
V o6mih duevih je bila poroka v veliki Marijini cerkvi, in akoravno bi bila nevesta lahko kupila kak lep kinč sveti Devici, darovala je vendar za ■bljubleuo kito, ktero je srečui ženin takoj po poroki lastnoročno odr- zal*
Itali ni bilo potreba dolgo pogrešati krasnega kinča, kajti njeni lasje so ra-: li z njeno srečo. Signora Magdalena pa svojo srečno pastorko ni malo zavidala in v svoji onemogli togoti nadalje likala srajce in varčevala.
Opomin.
Smešnice.
Skrajna raztresenOBt. Gospod: ,.Kaj gospod profesor, niti roke mi ne podaste v slovo?" — Profesor : .,Oprostite, najbrže sem roko kam založil in je ne moram najti."
Kratko in d o b ro. „Gospica, stavil bi kaj, da me imate za norca." —,,Gospod, stavo ste dol»ili I"
Brzo pomagauo. Gospa: ,,Hud nahod imam gospod doktor, kaj mi svetujete?" — Zdravnik: ,,Vzemite robec."— Gospa: „To mi nič ne pomaga."— Zdravnik: „Potem vzemite dva."
Ima prednost. Mati: „Ka-ko ti dopade pri vojakih?"— Sin : ,,0h popolnoma dobro mati. Moj podčastnik je zelo zaupljiv do mene. Drugim vedno pravi: ,,0h vi presneti bedaki," meni pa pravi samo: „0 ti oBel, bik in kamela!"
Ker sem imel več fantov na stanovanju, omenim za sedaj le ene ptičke, kteri h< ičejo brez dela živeti, ljudi slepariti ali goljufati, kakor so mene oslepariH in odnesli mi in sicer:
FKAXK KOLAR. doma od Višje Bučne, okraja (lornjigrad na Štajerskem ; na hrani in stanovanju 535.06.
JOHN STRMŠEK, doma od Velike l!učne, okraja Gomjigrad na Štajerskem : na hrani S17.41, zdravila in zdravniku $6.60, skupaj S24.oi.
JOHN SLATNIŠEK, kteri se pod imenom PAJK izdaja, doma Uidi od Višje Bočne na _ tajerskem: na hrani in stanovanju S29.01.
Vsi ti omenjeni šli so skrivaj brez moje yednosti od niene in sedaj iščejo kje lxxlo zopet kterega osleparili.
Rojake prosim, ako kteri kaj od teh ptičkov izve, kje da je kteri ali če dela, bodite mi naklonjeni ter mi blagovolite naznaniti. ^Pazite se jih tudi Vi !•■ Imam jih še več za priporočiti, ktere Vam bodem kasneje omenil.
Priporočam se Vam uljudno
Frank Turk,
1097 St. Clair St., Cleveland. O.
Kje je?
MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vauje vasi, okraj rnomelj, pred petimi leti je bil pri podpisanem ua hrani iu mi ostal dolžan $67-86 to ga priporoča kot dobrega rojaka
Josip Smuk, ' Box284, Ely, Minn., St. Lous, Co.,
Izvrstne viržinke
kakoršnih desedaj še ni nihče v Ameriki izdeloval, izdeluje Bedaj
Leonard Puh, 404 W. 17 St. - CHICAGO, ILL. Poskusite jih in prepričali se bo-dete, da za tako nizko ceno niste še nikdar kadili boljših smodk. Te viržinke so ravno tako izdelane kakor jih izdelujejo v Ljubljani v tobačni tovarni.
Naročila po pošti se nemudoma izvršujejo.


Poslednje Bredstvo. (Pred dirko.) Posestnik konj: „Ali se ne morate napraviti še bolj lahkega?14 — Jezdec: ,,Gogpod, to je nemogoče, oblekel sem najlažjo obleko in poleg tega nisem danes še nič jedel." — Posestuik konj: ,,Potem si mi pustite brzo še obriti 1"
a 1 i ovaduh. Micika: „Stric Edvard, kaj pa delate?" — Gospod (ženiu od sestre) : „Zobe si krtačim." — Micika: „Oh to moja sestra veliko laglje stori; vzame ei zobe iz ust in jih okrtači !"
Dob er trgovec, Icigleben (po noči zašačivši tatu v prodajal-niči) : „Ako mi takoj kaj ne kupite, Vas pa ovadim policiji!"
Morska bolezen. A.: „Jeli res mlademu Chouu včeraj na borzi slabo postal o?l< — B. : ,,L>a, ne more še prenašati gibanje knrzal"
Francoska parobrodna dražba 18
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avatna). IMF" Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob
io uri dopoludne. Parniki odpijujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Gascogne	17. maja IflOO.
L* Aquitaine	24. „ 1900.
La Touraine	31. „ 190-?.
La Bretagne	7. juni 1900.
La Gascogne	14. ,, 1900.
La Champagne 21. „ 1900. L'Aquitaine	28. „ 1900
La Touraine	5. julija 1900.
La Lorraine	12. „ 1900.
JfMF"* Novi brzoparnik na dva vijaka ,,La Lorraine" odpluje prvič iz New Yorka 12. julija t. 1.
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Naznanilo.
Naznanjam rojakom, da so mi nekatere povestne kjige pošle, ktere so označene v mojem ceniku, za toraj naj blagovoli vsak preje vprašati kake vrste knjig si želi. Molitvenih knjig imam mnogo v zalogi, posebno opozarjam na mehko v šagrin usnje vezank, sedanja cena S 1.95, poprej e 82 10.
V zalogi imam tudi
žepne ure.
Močno uro z jednottranskim pokrovom pošljem po $4, na zahtevauje tako, da jo lahko VBak pregleda na Express ofiice in plača ako mu ugaja. Ure z Elgin kolesovjem na 7 kamnov pošljem za $6.75, ta cena bode le za nekaj časa ker imam v nakupu mnogo ur. Nadalje imam v zalogi tudi RAZNE URE in verižice.
Pri naročbi je treba imenovati, po kterem Expressu kdo želi poši-ljatev in je pridejati 25 centov za Express.
MATH. POGORELO,
5102 Butler Street,
Pittsburg, Pa.
Otvorj e n j e*
Podpisani priporočam Slovencem v La Salle, 111., in okolici svoj
saloon 9
kterega odprsm dne 1. rpaja t. 1. v obilen obisk. Vedno bodem točil
izvrstno sveže pivo, fino doma napravljeno vino, dober Whiskey in . drug* likere, ter prodajal dobre smodke. Slovenci, obifičite me pogosto.
S spoštovanjem
MATH. KOMP,
100$ Main St., La Salle, 111.
V srečni hiši ljubijo godbo.
SAMO
v iednem tednu je poslal FRANK SAKSER, 109 Greenwich Str., New York, 61.993 K. ali $12.491.63 Slovencem in Hrvatom v staro domovino. Toraj številke govore ovelikem zaupanj u, naglej in ceni postrežbi. Kdor se v tej zadevi drugam obrača, ni oa pravem potu.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No, 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, m en i ice, in dolžna pisma.
Isposlnje in izterjnje zapuščine in dolgeve.
Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik
Dr. Gr.	POHEE
sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth & Walnut Str., in X. W. Central & I'arkSt.,
Kansas City, U- S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedca najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnosti) pri tamošnjem ljudstvu.
r>R. G. IVAN POHEK
se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi
vnanjih boleznij.
Dr. G. Ivan poliek se je pokazal izredno nadarjenega^v"zdravljenju žensk in otrok ;
v tem je nedosegljiv.
- VSI ONI*-
kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, i« on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trušil jx> nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar.
Glasovir za $500 ali orgij* ra $250 «
le malokdo od nas more omisliti, Se manj pa igrati nanj. Domačo godbeno skrinjico pa, ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo zamore vsakdo pravilno igrati razne komaue. Godba je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se i/rabilo. Ima lepe glasne glasove kakor orgije. Igra vse /nane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, polkami, Četvorkami itd. l>aje godbo petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno raz vesel je van je in zabava za otroke. Z njo lahko igraš nad iooo komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev
Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POIIEKA : VSAKEMU KATEREMU PK1DE V ROKE.
Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste nie iz hude bolezni in l<;po se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo.
J. LAVRIČ. Joliet, 111.
Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmauzma, na katerem seni trpel 20 let. Velika Vam hvala.
L. GLAVINIČ, Lead City, S. D.
Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek Čas Mnoga in mnoga Vam hvala.	M. BANDULA, Omaha, Nebraska.
Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthma) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo.
P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans.
Dragi dr. Pohek : — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela. Mnogo se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil SOo za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš	M. LESIČ, Mover, Pa.
Svedočim, da poznam dr. G. T. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas.
Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in financijelnega stanja: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji lxjlezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. TroL'T, Wamego, Kas.
Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš	N. BARAČ, Roslvn, N. D.
Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi Vaša zdravila pomogla in sem popolnoma /drava.	Štffan PetrašeK, Frugality, Pa.
NASVETE DAJE ZASTONJ!
JZŠf- Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na:
„Veliko boljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vred 16 funtov. I.epa godl>ena skrinjica velja samo $6 00. Isto Vam pošljemo po sprejtmu $3-00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko prl.i. Pošljite 2 čt znamko za cenik itd. 8tandard M%. Co., 45 Vesev St., New York, P- O. Box 2S53. Dept. Gl. N.
FRANC ČUDEN, J
trgovina z urami, srebrnino in zlatenino	g^
LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovža, _'UBLJANA i
Priporočam rojakom svojo povsodi znano, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih sten* ■ li žepnih nr, g; verižic, uhanov iu drugih zlatih in srebrnih predme- |f tov po najnižjih cenah.	ft
Pri naročilih naj so denar naprej pošlje in eden ^ gold, več za poštnino.	11
.....	.	.	C"
Ceniki pošiljajo se zaBtcnj poštnine prosto.

Ljou Stoolkii
Bremen Bahnhofgasse stv 29 Bremen.
jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz
Bremena v Ameriko
samo z brzimi iu poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij.
Slovenci in Hrvatje ne opuščaji« pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našpj pisarni, kjer si denar najbolje zme njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri »as bodo d<>l»ro poučeni, kaj amerikanska postava zahtaiifl, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar iastouj zavozili.
Oglasila iu vprašanja odgovarjajo Be v vseh jezikih takoj, točno in vestno.
KAREŠ in STOCKI,
BREMEN, BAHNHOFGASSE 29.
Jacob Stonich
89 E. Madison St., Chicago, 111.
Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in so najboljši pokrovi se zlatom pre-tegnjeni (Goldfield) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je Elgin ali \Valtham ter velja samo

D.ime, ktere žele uro kupiti se R) jim sedaj ponuja lepa priložnost,
Ta cena je le za nekaj časa.
Na zahtevauje pošljem cenike poštnine prosto. Dobra postrežba in jamstvo za blagu, je moje geslo.
Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
Jacob Stonich,
89 East Madison Strket, CiiH Ano, III.
t •
D
D §
9 i
x ■4
JOHN VENZEL
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
Be priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene bo primemo nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrBtnih harmonik je £18 do 835 in naprej. Izvršu.em tudi na b in S glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih laliko vsak ogleda na Express Ofiice, Glede natančnejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohio.
6. IVAN POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563	KANSAS CITY, HO. U. S.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od 825 naprej iu treba dati 85 „are". Boljše vrste od 845 do $100. Pri naročilih od 850 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
^ JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala:
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Goloba imajo čiste, pravilne glasove in se xamorejo uporabiti pri vsakej godbi na lice, trobente ali piičalL