r Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavce? v Ameriki The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Snndays and legal Holidays. W 75,000 Readers. TELEFON. 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 70. — STEV. 70. 9 NEW YORK, SATURDAY, MARCH 25, 1922. — SOBOTA, 25. MARCA, 3922 VOLUME XXX. — LETNIK XXX. ZADEVA PREMOARSKE STAVKE AVTOMATIČNA PREMOGARSKA STAVKA SE BO BAJE VR-tilLA BBEZ VODSTVA — GENEBALNI POLITIČNI KOMITEJ UNIJE SE JE SESTAL, DA BAZ PBAVLJA O FINANČNIH IN DRUGIH PODROBNOSTIH, KI SE TIČEJO STAVKE. Cleveland, O., 24. muren. (M-neralni j*iliti«"*ni komitej I*. M. Workers of America s<- je sestal darn's Inka j. da za vrši vse pctreb-i o za uveljavi jen je ter pričet ek "največje stavke *,* zgodovini l:ot jo imenoval medna rod m predsednik.John Lewis. Sestanek m je vrši i /a zaprtimi vratmi. ven-d.ii pa se je glasilo, da :;<• bo sto-i lo vse potrebno za financiranje* in vodenje stavke brez vodstva, od časa, ko bo izbruhnila dne I. epi ila. Polnomoč. da vodi zadeve unije tekom prek in jen ja obratovanja st* je poverilo političnemu komiteju premoga rje v na konven-*« * ii. ki se je vršila pred cn;m mesecem v Imlianapolisn. Komitej ima tudi avtoriteto podajati se za i»(iv plačilni dogovor med prerno-{. a r j i in delodajalci. Eno najbolj važnih vprašanj. t. katerem se pričakuje, da bo re. seno' na sestanku komiteja, je « no. naj se okrajnim unijam dovoli sklenitev separatnih dn^n-\o»-ov z delodajalci. Na svoji kon-veneiji v Indiauapolisu so premn-g.'rji glasovali proti krajevnim dogovorom z delodajalci. Predmet r.rajevnih dogovorov Im» .spravil v ospredje že dolgo časa trajajoči spor med predsednikom Lervisom ter Frank Fai-ring-t«n<>in, predsednikom premogar- — * pad v slučaju, da bi premoga rji in delodajalci v Illinoisu sklenili separate.! dogovor. Delodajalci v Illinoisu so dali i/raza svoji pripravljenost i. da se pogajajo aciteta :ia po ju na- — Arajboij nujni problem, s ka-! t« rim se mora 7»vati svet danes. | je odprava sedanje groteks»»e zine. i rin.;.-,ve denarja. — piše Caillaux v ' svoji knjigi — Edina rešitev je [ustvarjenje evropskega bankovca, (temelječega ne na zlatu, temveč i na kreditih ter nemdnai-odnih varnostnih papirjih — Zlati standard je bil napačen od prvega početka\ter je ostal v veljavi tako dolgo kot je le vsled tega. ker ni dolgo prišla velika katastrofa, ki je pokazala nje gevo varljivost. Vojna pa je po- ... . ......, . „ . . . . . kazala, da je sistem, s pomočjo en. Occ je nekaj časa zemtbi odločno nasprotoval, sledn-ic se ie pa t + , . „ _ J J , , . - ' " J F , katerega more plavajoča zaloga vendarle pomiril. . . , . , .. ______1___ : zlata vladati bogastvo ali revšči- DIVJE HAZARDNO OSUMLJENCU BODO da,ežcnih narodov KLJONARJA JE VJELA. ^ Slika ram kaže krasno sedemnajst; kino newyorsko igTalko Genevo Mitchel. Enoindvajsctletni študant Lobert Savage, sin duluthskega n:iljonarja. ^e je vanjo smrtno za i;ubil, potegnil In jo ter jo poro- IGRANJE V GDANSKU CDSTRIOLI BRADO I r Pariza poročajo: — Da ljudje preje znore pod pritiskom razmer v mirnih fasili kot pa I vs prič o naporov vojnih časov, je j trditev dr. Laurenc? Gavina, ske-ia distrikta \ Illinoisu. Glas! se. da je Farrington pripravljen! . . . 1- ,. , . .. r- Gavin IiT»vi* tla r'«' Pri-mopraniki delodajalci, kr 7.1- katere, se je pripu- ve tukaj, so dali izraza n,>anja ,Ktl1" v hol,1,<°- zmanjšalo tekom da bosta prišla Lewis in Fan ing-j V°JI,etra CaSa 1,1 ,Vl>rav ton do s 1 k) raz uma. Oni trdijo, da pripuščenih več slučajev drugih bolezni, je število duševnih !»o-lezni padlo. Po mnenju zdravnika iskati vzrok v tem. da so ljudje v vojnili časih manj intro- ne bodo premogarske industrije ob Velikih jezerih odvisne od izida tega spora. Skozi več let so |>ošiIjali prcino-garski baroni iz Ohija in PennsvT- sP^ti\nii. to je da ne gledajo v van i je vsako leto povprečno notranjost, kot pa v mirnih .'(> (J(X*000 ton premoga, vrednega čaMli. nekako )fl(*).000.00(>. proti se vero-1 ________ zapadli. Izjavili so. da bi imeli last ^^ BOJAKL NABOČAJTE SB niki rovov v Illinoisu prednosti NA "GLA3 NABODA" NAJ na Ne-mŠko časopisje napadi kazino I olicija hoče cdrezati brado osum-v Zoppot, ki predstavlja drugi Ijciim, o katerem domneva, da je Monte Carlo. Berlin, 24. marca. V nemškem časopisju se vedno bolj muoze napadi na Zopi>ot. severo - evropski . ... \t .,1 i* 1 vr .. v , 4 ines. da ident t., irajo čmliuija iet- Monte Carlo. Kazino v ZojjjMitu ~ Izvršil umor leta Quakertcwn, l*a.. 24. marca. — \adaljne napore so vprizorili da- ki se nahaja v ozemlju proste irdaiLske države, je baje uničil številne ljudi tekom svojega ol>- nika v Quak< rtmvn ječi. ki trdi, «la ^e Rov Ilieos iz Homer občine, Illinois, o katerem i>a so številni stoja in lastnike tega kazUiu se prebivalci iz te«?a kraja j>o oltisku smatra odgovornim /a ciničnega duha, v katerem se skiibc in ru-iniia obiskovalce. V poslopju je najti celo zastav-nieo, kjer lahko zastavijo žrtve svoje dragulje in vrednostne pred mete, če se jib je preje pri ruleti osušilo.- Večina obiskovalcev obstoja i/. Nemcev, za katerimi pridejo na vrsto Rnsi in Poljaki. — I,e malo pa se vidi Amerikancev, Angležev in Francozov. V dokaz, kakšne velike svote denarja najdejo svojo pot v blagajno kazina, se navaja slučaj nekega nemškejra umetnika, ki je izgubil pred kratkim dva milijona mark. Neki nadaljni človek pa je bil izročen skrajnemu pomanjkanju, kajti v teku treh tednov izgubil pet milijonov mark. — N"ki Iierl nč.vn je napravil en mi-I'.;on mark. a se vrnil v kazino In Tih zopet izgubil, jx.l^jr vs« ga svojega premoženja. . Zakladnica Iržave Gdansk do. rfiva velike svote od laslnikov kazina in delničar'i podjetja dobi-\ajo baje velikanske dividende. Kazino dobiva svoje Žrtve pred-vs-m :z <-st tekom vojne obogatenih. katerim se zdi njih navzočnost v,Zo]>jx>tu višek elegance. __ Strast za ples ne vzbuja prav ni? manj kritike kot pa igralssa _ strast. Razen t etra pa -niso te strasti )>rov,te političnega izrabljanja. Sop lasu o z berlinskimi »tstt se deT prebivalstva Porenske bridko pn tožuje nad dejstvom, da je najti ženski del prebivalstva pogosto na plesiščih v rokah članov zavezniških okupacijskih sil. Kljub vsem protestom moralistov pa je Ties tukaj bolj priljubljen kot katerakoli druga zabava. SEMENOV JE ODŠEL VČEKAJ V WASHINGTON. Vancouver, B. C.. 24. marca. — General Gregorij Scmenov. prejšnji proti-boljševiški voditelj v Iz-tični Sibiriji, namerava odpotova t? še danes iz Vanconvra proti "SS'ashingtona. " v ječi tekom preteklega večera izjavili, da je zelo podoben Adam WYaverju. katerega zasledujejo oblasti radi umora nekeira ixili-cista pred dva in dvajsetimi leti. Kljub dolgi rdeči bradi ter lasem, ki mu segajo skoro do i iskanega gunca. Drugi pa so dvomili ter Izjavili. da bodo počakali, dokler mu neodstrižejo brade. Policijski načelnik je takoj poklical brivca, ki je danes aretiranega gladko obril. 1'armerji na milje krog Hav-eock g^re. kjer je stala koča Wea-verja, so včeraj zvečer prihajali v ječo v odgovor na poziv policijskega načelnika Rhodes, naj se oglasijj osebe, ki so poznale be- ne le bistvenoi krivičen. temveč tudi sistem, ki se koneeno osveti nad onimi, katerim je prmesci dobičke — — Kako 'je mogoče pojasniti protislovje, da je francoska vlada ena najbolj revnih na svetu, rto-čim je francoski narod eden na jbogatejših. če ne najbogatejši, per capita? Kako pojasniti, da ne more v deželir kjer ima skoro vsak človek nekaj denarja na banki. vlada plačati svojih dolgov? — Odgovor na to se glasi, da ni sistem utemeljevanja narodnega kredita na množino zlata v njenih bankah pravo merilo bogastva dotičnega naroda. Čeprav, ne sme na temelju od-Ireitve sodišča Caillaux prebivati v Parizu tekom naslednjih pet let ter so mu za vedno odvzeto državljanske pravice, je vendar Izjavil prejšni ministrski predsednik. "da se namerava boriti neomajno in z vso silo v namenu, da bo dobila moja dežela nazaj svojo prejšnjo finančno stališče/' V ta namen je napisal ter objavil knjigo, o kateri se glasi, da je ena najbolj mojstrskih analiz glede ekonomskega položaja, kar ?e jih je kedaj objavilo. Knjiga nos: naslov; Kam gre Francija? Kam je namenjena Evropa ? V knjigi je najti tudi mosrocen poziv na Francijo in ostalo Evro- gunca in za kojega aretacijo jej lako-> v trgovske zve- b la razpisana nagrada $2000. i ze z Vspričo vseh je jetnik, ki ima! ~ Brez Rusiie se bo Evropa le eno roko. zanikal, da je Weaver P°rasi Porezala v blato pogibe-sli da je spi -h kedaj poznal ka- ^ ~ Pravi on- " BaiTkerota ve-kega takega človeka. evropskih držav ne bo mojo- — Kjerkoli se vstavim, me za-'/*0 Preprečiti, a lahko se izognemo I r;>. — je rekel. — To ni ničesar novega zame. Jaz sem vajen tega. •laz se nisem nikdar ustavljal aretaciji ali se poslužil kakega dragega imena, a policija me ne pusti pri miru. Ce bi ne izgledal tako. bi me pustili pri miru. a človek ima pravico nositi svoje lase in brado kot pa hoče. Rekel je, da je obiskoval pri-pravjalno šolo v zvezi z vseučiliščem v Illinoisu. ko je bil star dvanajst let. Nato pa je njegov oče umrl in on je bil prisjjgjen za-j>ustiti šolo. Od tedaj naprej se je .potikal po svetu. Oblastim j-3 povedal, da je izgubil svojo roko pred osemnajstimi leti. ko je delal kot zavirač na tovornih vlakih na zapadu. Jetnik je izjavil, da je star štiri in štirideset let, a policija izjavlja, da izgleda kot najmanj pet in Sest-desetleten starec. vsaj posledicam becij, ki bi nastala v takem slučaju s tem, da na-nova ustalimo trgovska organizacijo Evrope. TENKOČUTEN KOPAH- Louis Santarelli, kuhar, ki živi na Bloom field St. v Hob o k en u, se nahaja v policijskih zaporih' v ."West Hobokenu, potem ko se je sam javil policiji ter priznal, da jc izvršil a* sredo zvečer roparski r.apad na nekega Norman Nevel-la, kateremu je vzel zlato uro in trinajst dolarjev v gotovini. Policiji je izjavil, da je ta njegov čin tako uplival na njego%*ega duha. da ni mogel storiti drugega kot olajšati si vest s priznanjem. Preiskalo se bo njegov značaj In prejšnje življenja tr? ga najbrZ priporočilo milosti. UMORI SE MNOŽE NA IRSKEM PET ČLANOV ENE DRUŽINE JE MRTVIH IN DVA NEVARNO RANJENA OD M OSVETNIKOV' * V BELFASTU. OSVETA RADI STRELJANJA V ULSTERSKE K ONŠT ABLER JE. NAPADALCI SO SE UMAKNILI PREKO GRI CEV. Belfast, Irska, 24. marca. — Večja tolpa možkih si je izsilila. hod v stanovanje Owena McMa-hon, nekega salonerja, zgodaj danes zjutraj ter ustrelila sedem lanov družine. No\-ica o tem napadu je globoko vznemirila celo mesto. MacMahon in trije njego\"i sinovi so bili mrtvi na mestu, Če',r-ri sni je že podlegel rangm in dva nadaljna sta smrtno nevarno ranjena. Domneva se., da predstavlja zločin represalijo za streljanje na večje število posebnih konštabler-jev, ki se je završilo včeraj na May St. Napadalci, o katerih se glasi, da so nosili uniforme, so razbilf vrata MaeMahonovega doma na -cvernem konen mesta ter pohiteli v prvo nadstropje, kjer so spali stanovalci. Možke člane družine so nato odvedli navzdol v obednieo. jih postavili ob zid ter preluknjali c krogljami. IŠest ur trajajoči boj je za vršil meti ulsterskimi posebnimi konštablerji ter Sinnfeinei v bližini Carrickmore, okraj Tyrone, tekom včerajšnjega dne. Boj se je prijel, ko se je pričelo streljati izven mesta na petdeset policistov, r.ahnjajočih .se na dveh motornih vozovih. Oddelek, ki je pričel streljati, je nil skrit za nekim nasipom ob cesti ter je otvoril ogenj iia razdaljo tisoč jardnv. Policija se je takoj spoprijela z r.apadajočo tolpo, ki se je umaknila preko gričev ter pustila za seboj le majhen oddelek, da krije umikanje. Domneva se. da je bilo pet S-nnfeincev ranjenih. SMRT NEMŠKEGA ČUDAKA. Iz Londona poročajo: Herman Ffahlmter. neki nemški izdelovalec ur. ki je na dan sklenitve pre- T Prebivalci neke sosednja hiše co ; mirJa prisege', da ne ho nikdar čuli strele ter obvestili Olenravel I VPl" KPaI v postelji, dokler St.. postajo. Mrs. MacMahon in, nc bo Nemčija maščevana, je i z-rjena hčerka sta pohiteli navzdol, j vršil tl,kai samomor s tem, da ko so morilci odšli ter našli sedem se j'* zastrupil. Bil je star srt let ležečih na tleh, v mlakah krvi, tor ^P^stil poslanico, v kateri tri trupla na enem kupu. St* frlasilo: Ko je prišla policija, je našla —Ni mi žal zapustiti svet s vse-ženski skoro nezavestni. Anibulan- svojimi zadregami, a jaz od-ce so odvedle žrtve v bolnico, a dajani s Čisto vestjo. Xlkdar ni-tam so našli, da so štirje že mr- SPm storil nikomur ničesar žaleea, tvi. Dva ranjena sina pa sta zelo n^dar nisem bil ekstravaganteii slaba. J v nobenem oziru, nisem niti kadil, Nadaljni sin. ki je moral isto-' pil ali i?ral ter tudi llisem ™kdar tako navzdol, se je rešil s tem. da ij,]el nobeno^a °I»ravka z ž-nslc.--se jc vrgel pod neko zofo. Ostal jc nu" nepoškodovan, čeprav se je odda-j Sam0m01" v duse^ii lo nanj dva strela. jstl- ~ se Je "lasil XT 1 - 1 , » . w .. ronerjeve porote Neki ambulaneni pomočnik sc _ je onesvestil, ko je pomagal prevesti mrtve in ranjene, čeprav jer bil vajen prizorov prelivanja krvi. zmedeno-pravorek co- Pozor potniki! DEKLICA USTRELJENA V AV-MOBILU, NADALJNA ARETIRANA. Tulsa, Okla., 24. marca. — Hjui-na Novak, ttara nekako dvajset let, je bila ustreljena, ko je sedela v nekem avtomobilu v dolenjem mestnem delu. danes zjutraj. Mrs Ila rry Sherrill, katero ^e policija takoj nato prijela, je baje oddala nanjo pet strelov. Mrs. Sherrill je soglasno s policijo, izjavila, da je skušala umorjena ženska uničiti njeno družinsko srečo. Soglasno s pričami je prišla Mrs. Sherrill iz hotela, v katerem je stanovala, šla preko ceste, kjer je stal avtomobil ter pričela streljati na Novak kot na tarčo. JUŽNA AFRIKA PORAZILA ŽENSKO VOLILNO PRAVICO. Parnik "Argentina", ki j" imel 29. aprila odpluti v Trst, je prekli-ean. 20. maja pa bo od nI nI v Trst j parnik "President Wilson", lir. razred do Trsta $102.o0; IT. razred $160.00 in £5.00 vojnega davka. Vra pojasnila daje tvrdka Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., Ne^v Sork. N. Y. Kapsko mesto, Južno-afriška Unija, 24. marca. — Poslanska zbornica je zavrgla predlogo, ko-je sprejem bi raztegnil volilno pravico tudi na ženske. Predloga jc bila zavrnjena s 55 glasovi proti 51. (Kot videti ni bila večina ravno velika.) ZNIŽANE CENE ŽIVIL V ŽELEZNIŠKIH VOZOVIH. Chicago, 111... 24. marca. — L'prava Burlington železnice je objavila, da bo skrčila cene jedil v železniških restavracijah na vlakih za 25 odstotkov. Obenem bo zopet uvedla table d'Hote postrežbo. (To je pitanje gostov po eneni kopitu.) na znanje. Pri kr. poštnem Čekovnem ur?u du v Ljubljani smo izposlovali, da dobimo vbodeče za v3ako naše na« kazilo izplačilno potrdilo s podpisom naslovljenca ali njegovega pooblaščenca. Sporazumno s tem ne bomo za-naprej več razpošiljali dosedaj običajnih obvestil z označbo In,.--. va, ko je bil odposlan denar in Ljnbljane na zadnjo poŠto. Mesto teb obvestil bomo poslali za vsa* ko denarno poSiliatev, ki smo jo prejeli d ne T*, decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo s pisom naslovljenca oziroma njegovega pooblaSčenca, Te vrste potrdila pa pr;hajajo večkrat lo počasi £ zadnjih pošt nazaj v urad čekovnega urada v Ljubljani, lcjcr se zbirajo in Sele nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter drugih' možnih zamnd ram bo mogoče razposlati potrdila £ele v približno devetih tednih od dneva, ko smo izdali pr*s jemno potrdilo oziroma kakorhi-tro ista prejmemo. Denar pa bo neglede nato izplačan enako hi« tro in pod istimi pogoji }cot dO ■•daj. Frank flakier Bute Bank. GLAS NABODA 25 MARCA 1922 "GLAS NARODA" (SLOVENIAN DAILY) Owned and Published by Slovenje Publishing Company Približuje so dfbletnica. odkar je predka, ampak ravno narobe. Ne bil Slovenski Dom izročen celemu 1 mislite, ako izvolite delavne može članstvu, da smo postali vsi ena- j v odbor, da je potem vse rešeno (A Corporation) PRANK SAKSER, President LOUIS BENEDIK. Treasurer J BuslnsM of the Corporation and Addresses of Above Officers: Corv^ndt Street, Soroush of Manhattan, New York City, N. Y. "GUI Naroda** Izhaja vsaki dan tzvzemšl nedelj In praznikov. Za celo teto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ........ »7.00 In Canado .............M.00 za pol leta .......... »3.50 Za pel teta ........................ »3.00 Za Inozemstvo za celo leto »7.00 Za d«trt Ista .................... »1.50 za pol leta .......... »3.50 O L A S NARODA (Vole* od the People) feeued Every Day Except Sundays and Holidays. Subscription Yearly »6.0C Advertisements on Agreement. Doplet brez podpisa In osebnost! se re prlobCujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejftajo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ GLAS NARODA Cortlandt Street. Borouoh of Manhattan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 ZMAGA ANGLIJE. \7-eraj j<* ameriški senat glasoval z veliko večino proti samobitnosti Amerike ter z veliko večino izjavil, da je za Ameriko dobro in potrebno mešati se v evropsko politiko. Vršilo se je glasovanje: ali naj ostane Amerika samostojna, ali naj se speča z drugimi narodi. Pri Tem ni šlo za pridružitev Zvezi narodov. Slo .Je za pridružitev trem najbolj hnperijalLstirnim državam na svetu: Veliki Britaniji, Franciji in Japonski. Zastran teh treli imperialističnih držav je Amerika žrtvovala šestindvajset tisoč miljonov dolarjev ter na tisoče in tisoče življenj mladih Amerikaneev. Senat je odobril pogodbo, ki sili in obvezuje Ameriko podpirati .Japonsko v njeni agresivni politiki napram Rusiji. Senat je sklenil, naj Amerika pomaga zatreti možgane Nemčiji* in pridnost Rusije, teh dveh republik, ki lilastata po življenju. Senat je odglasoval, da bodo liiorali iti ameriški fantje, ramo ob rami z japonskimi mesarji proti Rusiji. Republikanci so zato zmagali, ker so se bili izrazili proti Ligi narodov. Repubblikanska stranka je pa izdala deželo, ker je odobrila še stokrat slabšo zmes kot je bila Liga narodov. Senat je podpisal menico, katero ni Amerika nikdar odobrila. In Amerika mora na banki vstaviti izplačevanje. Anglija je laliko zadovoljna. Dobila je nazaj kolonijo — Ameriko — katero je izgubila ob času George Wasliingtona. koprcvjii. Zavoljo tega je umesi-j no, da izpregovorini par besed o loj zadevi in enoletnem delovanju članstva Slovenskega Doma.. Znano je še vsakemu, kaj da je bilo pred letom dni. Ravs in kavs in vse zaradi par nevednežev. Ali to tudi izboljšal napredek Slovenskega Doma. Dne 2. aprila bo glavna seja Slovenskega Doma in tudi volitev novega odbora. Pridite vsi Člani Slovenskega. Doma na to glavno sejo, da se bo kolikor mogoče u-krenilo in storilo za izboljšanje napredka Slovenskega Doma. Ravno tako bomo tni izvolili novi odbor, kateri bo pravilno vodil m jrledal za napredek Doma. Prosilo pa vse člane Slovenskega Doma. bodite pri volitvah j ako previdni, da volite može, ka4eri so v resnici delavni za napredek Slovenskega Doma, ne pa. da bi samo radi čast imeli, delali pa nič. S tem ni na« iu da bo pot-eni fia iiovi odbor ves Slovenski Dom vzdržal. O, tega ne. ampak vi člani se* morate malo bolj zanimati in malo bolj ga eb-iskavati. S tem bo napredek zasi-guran, ne pa da bi sani twlbor zahajal notri ter pri vsaki seji sam sedel in zastonj pričakoval, kila j bodete člani prišli. Navsezadnje jih pa še toliko ne pride, da bi sc seja zamogla otvoriti. Tako postopanje od strani članov ni pravilno in tudi ni pričakovati kakega napredka. Složno skupno delu jmo za napredek Slovenskega Doma, da pokažemo, da smo v resnici nekaj naredili in napredovali. da se nam ne bo predbaci-valo: Zdaj, ko imajo člani vse v rokah, gre pa vse navzdol. Zatorej še enkrat apeliram na člane Slovenskega Doma. da vsi pridejo ii{f glavno sejo v nedeljo 2. aprila, da se bo zamoglo res kaj dobrega ukreniti za napredek Slovenskega Doma. Prvi spomladanski dan smo imeli lepii s snegom 'pobeljeno in jako mrzlo je bilo. Drugače je kot povsodi. Izjeme nimamo noben*-. • la bi se nam kaj bolje godilo kot drugod. S pozdravom fvan V a roga. Iz Slovenije. Za olajšanje obmejnega prometa. Poslanca Jugoslovanskega kluba K lok! in Zebot sta posredovala pri glavnem ravnateljstvu carin, naj carinski uradniki ne delajo zaprek pri tranzitnem prometu Ljutomer - Radgona - Špilje - Maribor. Zahtevala sta. naj <»e :pri pogajanjih z Avstrijo naglasa celovški sporazum, po katerem je bla-! go v tranzitnih vagonih prosto ca- : . n . v jočo tovrstno češkoslovaško podjetje. Mariborski " Kristal" — to ie naslov tega podjetja — j»-od brušenja stekla za navadna zrcala kmalu povspel do višine v t tj široki, ki so nahaja-v mojstr- i-0t je on. 1 skih rokah ohratovodje Seidla.j Posebnosit / jstroji opremljene t cornice je ornament ika in gra\ i-ranje v steklo od rožico z najfinejšimi peresi*i do popolne foto- Peter Zgaga K mladi uč;teljiei je hodil v solo krepak petnajstleten kmečki fant. Svojim mlajšim tovarišem ni bil velik prijatelj, toliko bolj se je pa za učiteljico zanimal in jo je dražil, kjerkoli jo je mogel. Tli vsiljiv je bil do skrajnih meja. Učiteljici ni kazalo drugega kot pisati njegovi materi pismo sledeče vsebine: Vaš fant je jako brihten. toda s lno vsiljiv m poreden. Kaj naj storim? Mati ji je odpisala : Storite z njegovo porednostjo, kar hočete, jaz imam z njegovim očetom dosti opravka. • ♦ * K bivši cesarici, ki se dolgočasi na otoku Madejri, je odpotovala z Dunaja diplomirana babica. Pra- v i;o. da bo Suštaršič boter. * * * Listi so objavili z debelimi črkami v-est: 1 "mrl je v kinematografu. Ni čuda. da jih več ne umre. ko gledajo take gorostasne neumnosti. * * * Potujte po Ameriki in vprašujte: Kaj in kdo je Anderson. In vsak vam bo odgovoril: Anderson je predsednik Antt-salonske lig«*. On velikanska r.ičla. Tej ničli r,e pa vsi ameriški politiki 'pokore. To je žalostno. Kajti slabši so Sltujnslnuanaka Ustanovljena 1. 1898 1 Kalni, ileimnta InkorooriraM L 190Q GLAVNI URAD v ELY. MINN. I GtaUn! •AowflcL I Predsednik: RUDOLF PEHDAN, 93o E. 185th St., C51rvel*nd, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 10fl Peari Ar*., Lcnis, O. Tujnlk: JOSEPH PISHI-ER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BliOZlCH, Ely, Minn. Blagajnik neizplaC-ai'ili smrtnin: JOH N MOVSRN, CM N. 2nd Ate^ W. Dttluth. Mina. Vrhoml idnralk: Dr. JOS. V. GBAHEK, 843 E. Ohio Street, N. 8., Pittrtorgb, P*. Nadurni oA«r: MOHOR MLADIČ, 2603 So. Law^aale At*., Chicago, HL FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Golo. Poroto! odbor. LEONARD 8LABODNIK. Box 480. ^lF Minn. GREG OII J. POKEXTA, LIH'J lieaeou Ave.. Seattle, Wash. FRANK ZGRICH, 8217 St Clair Ave., Cleveland, O. Kdmževainl odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, I1L PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, 111. JOSIP STE2LE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Cola ANTON CELARG 706 Market Street, Waokegan, HL ——- Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". =- Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošli J a-tvo naj -e poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj »e poSilja na prt£seonika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov ln bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka. Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ca obilen pristop. Kdor želi postati Član te organizacije, naj se zglasi tajniku bljiluega društva J. S.. K. i'.. Za ustanovitev novih društev te pa obrulte na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi a 8 člani ali Sanicami. Iz Jugoslavije. rine. Zahtevala sta. naj se ves ob- »Tafične slike, vse to pa se dela z mejni blagovni in osebni promet radikalu" ublaži. I "pravnik iilav-ne?a ravnateljstva carin jo obljubil. da bo upošteval predlog poslancev. Poslanca sta nadalje od- roko brez vlakih predrisbarij ?ia steklu. Sedaj o<1- ločno protestirala, ker v zadnjem petju kje kaj čitati. je že sloves iz-easu obmejne carinarnice zabra- ddkov našel odmeva po celi Jugro- IZPLAČA SE. Pred par dnevi so ,stoj>ili štirje bandit 1 v urad Enterprise Tinware Company na iztočni devetdeseti eesti v New Torku, vzeli blagajniku $1400 ter ušli v avtomobilu. Posel je bil opravljen v petih minutah. Zaslužili so po sedemdeset dolarjev v minuti. To je precej lepa plača, celo za bandita. V starih dneh. ko je bil l iziko v pravem razmerju s plačo, so le najbolj drzni lotili podjetij take vrste. V zadnjem času, ko laliko napravi lep denar najbolj nerodni novinec v profesiji, ni prav nič presenetljivega, če je v New Yorku toliko ropov. Neprestana zatrdila policijskega komisarja, da ni v New Yorku nikakega roparskega ali zločinskega vala, in da je številne rope pri belem dnevu v glavnem pri- njnjejo kmetom iz .Slov. proric voziti žito v mline in les na žace ob - žensk in noben moški, in sicer ena blazna, ena gluhonema in tri zaradi poti-kanja in razgrajanja. Najhujša med vsemi i<* bila Ana Flueher. kateri je v gostilni pod Dravskim mostom zlezel alkohol v glavo in noge in se je primemo temu tudi obnašala. Gostilničar jo je vrgel na cest«», nakar je pričela klicati na pomoč in jo stražnik o d vedel na policijo, kjer jo bila obsojena na tri dni zapora. Vrhutega se bo Pozabljena obletnica. f Policijski kemisar ubit. Prvega februarja so putekla 4 1/. Sib-n.ka poroča, «la je bil Leta od znane rev«»!u«-ije jugob.--tamkaj pr. nek,-m pretepu v ho-vanskih in čeških mornarjev najtelu "Ki.v.ui" ubit jMdicijski ko-avstn>-ogrskih vojnih ladjah v|mi-ar Lo\ro Itotica. Ho k i Kotorski. Vstanek je izbruh-, "nil na križarki "St. (ieorg . Toe-.10 opoldne j - bil dan znak z dve-1 . uia streloma i/, topa kot signal za j splošni v-tanek. V Boki K<>t<»i-ski' je bilo tedaj nad -i«' vojnih ladij, j * I Mornarji aretirali vse <"-a>t nike, Pa naj bo ,Zaki ajšek vse. kar ho-J ;H prevzeli poveljstvo v svoje i-<-\ čf biti. resnicoljuben ni in ni. jke. Na obalo p-->lali patiailj«' Resnice se boji k«>t živega vra- Iter dali zapreti vse gostilne. P >-ga. Kjerkoli je mogoče. prikrl- | bunjenim mornarjem so p !xo- ravali tak«> Madžari kakor Avstrijci. Tri dni za po pal. p lso vat i popustljivosti sodišč, ne bode dosti pripomogla j sti, kakor pride k za t rt ju takih ropov. Skoi •o vsi roparji ob belem dnevu se poslužujejo avtomobilov, ki imajo licence ter so posteti. Detektivi policijskega komisarja so še vedno našli avtomobile potem, ko so jih banditi že zapustili. Dosedaj pa niso še našli nobenega bandita sledili, odkod so avtomobili in kdo niso storili dosti, da bi zadržali iz mesta dobro znane tolovaje in roparje. Sodišča bodo gotvo obsodila vse te bandit e ter jili poslala tja. kjer bodo dolgo časa na varnem, a bandite •i® treba najprej vjeti ter jih spoznati krivim. dohodkih je opozicija ostro prerte- morala zaradi pozivanja k upom »tirala proti neredu pri earinje-jza°ovar-'atl tndi Pred sodiščem, n ju blaga. Poslanec Klekl je zahteval. naj se blago carini po vr- Celjska policijska kronika. na carinarnico, iz- Dne lfi. februarja je "bila a ret i- opis Pittsburgh. Pa. dino. v> je vstanovib« tambu-Pirtsburške delav sk. razmere raško društvo, za katerega se mla-se jako fKK-asi premikajo. Akn se dina jako zanima in se tudi prav v kaki tovarni malo na holjt ohr-; pridno poučuie v t a miniranju Če ne. s< pa v drugi na slabše tako bo :ako ostalo, kakor se je ]>oka-da smo vedno na enakem. Za pn-jzalo. je pričakovati naj h olje ga in toževati ni nič. ker kar je bilo j raji<*pšee»ne in tiživalj bodite,nos* nas veže. da podpiramo ta isto kakor «*daj. Oil. ubogi trpin, j korak. Ponosni moramo "biti, da kdaj se ti bodo vendar oči odprle I se je mladina zbudila in da se za- redno pa da se m«.re cariniti samo!raiia služkinja Kritina Pjihole. ki tedaj, kadar gi-e za lahko pokvar-'J^ nkradla trgovki ^lariji "Rcill 4 Ijivo blago. Zahteval je, da last-;svilna1p vredne 2400 T\. uiki blaga ne smejo plačati leža- Brata G-jnro in Mijo Gjumbrek rine, ako se jxi ki-ivdi carinarnic'^3 hila aretirana. k«-r sta o«nm- hlag<» ne zacarini v i-okn, ki je do- ,-'eua- (la llkradla natakarju ita S tem. da bi za- ločen v pravilniku. -Predlog pride!Andreju Korenu v Zidanem m«>- do jih je naiel. TlldiUH"ed I>l<*n««" tinait.'nega odbora. isfu 500 K in obleko- y eakalniei , , , III. razreda pa n«*ko žensko tor- Za domačo obrt in prosto kros- 1,1v ka*eri ** hi,° 1S0® krt™ njarenje. j^narja. V Sloveniji se je pričelo onemo- AIoz.j Ko* je napravil gocavati razpečavanje ]>roizv«Klov v ,hf,tphl ^ ' ^ ^ volu" 215 K 'domače hišne t.hrti. kmetskih go-iCpll<1 ^ vrhnfeea izposodil še od spodai*skih potrebščin in nUgpeč>.|sobariw 2fK) K 1,1 »°tem U(~'11,,L vanje tega blaga ]>o hišah. Posla-j nee Sknlj je stavil radi t«'»a vprašanje na ministra za trgovino ter, protestiral proti takim vladnimi odredbam. Medtem se je pa Ugo-' 1i**no- Darmstadt je pokonci, lovilo, da je ministrsr vo izdalo to-1^»ankfurt -r Zeitun-'- poroča, zadevno prepoved, kar zelo občut- da Je nemški pisatelj Kazim-r Ed- in da boš prišel do »»poznanja, da si Človek in da tudi zate sr»lnee Tnkaj v Pittaburghu se je zopet storil narodni napredek med našimi Slovenci, in si<-er med mla- veda> da se ii slovenska kri preliva i>«-» žilah. S ponosom hrbko pričakujemo uspeh te mladine. Podpira jmo in zanima jmo se za ta trfbtrraško godbo S tem homo cedili slovenski duh v mladino. Kratke, a debele noge. Nemško £enstvo je k mi to uža- iio zadene celo Dolenjsko in naš« dobre Kibničane, ki so s svojimi domačimi dobrimi izdelki založili Slovenijo in tudi kraje izven nje. sehmidt v resni nevarnosti za svo- Prva jugoslovanska tvornica "Kristal". Eden i je življenje. Izdal je zbornik no-vel in v eni teh zapisal, da hodr remška žena na '"kratkih, a debe-j lih nogah skozi življenje.*' To je Ipovnočilo med nemškimi ženskimi ekscelencami v Darmstadtu cel ! vihar. Po časnikih divja razbur-izmed najbolj podjetnih!^ polemika . oni so pisaTr. mariborskih Slovencev Davorin hmnenj.. rlrl1{ri profi Stucin je tekoia preteklega leta 5lvo stresa siePr tni0 rezidenco in med dmsnmi večjim, podjetji ob• zavfizn;knv tndi po dnigih Dravi zasnoval tudi tovarno z»! nemških mestih. Zdaj je nekdo brušenje slekla, izdelavo zrcal itd. i predlagal, naj bi Darmstadtke ad Ze ob skromnem poeetku je dale-ioeeulos demonstrirale, ima li p!. ko prekosi! v Osjekn se nahaja- s;ite]j pPav ali je gTd ohrekovalec. D«)wntovvnu živi Slovenka, ki je pridna kot malokatera. V slam-i:i kari ji dela od jutra do večera. Pa ni niti malo utrujena. Zadnjič mi je pa priznala : Pred prohibicijo me ni utrudila nobena stvar na svetu. Sedaj me pa strašno zmatra krancelj fig. oIe-/'•n jiovzročajo zaostali strupi v telesu, (tlavobol. nevralgija in drujro ima svoj spočet t k \ notranji nesnagi. Trinerjevo va zdravila, /bi. I pokajen je s činen- majorja. je. je ka]>itulirala križarka, a z njo vred tudi ostalo brodovje. Ue-volueijonarji so prišli pred vojno sodišče. l'o bili p«»miloščeni. ječi so ostali do prevrata, ko b:l» seveda ttu.li 'Mii i »s vobo jeni. Najstarejši oficir v iugoslovansk" vojski • je hrezdv«'nmo »•rnog« l-ski ki je major Nikola Kovačevi« >tar 1<>4 leta in j<- v \fjaški službi odslužil 71 let. P»il je i-anjen v raz-* * + nih bojih 14krat. S sprejemom v V mesto je prišel zdravnik, ki '.ingoslovansko vojsko je j>enzijo-je zatrjeval, da zna podaljšati živ-'I!iralu a h" P1'^1" 1 j en je na sto let. Pri njem se je oglasil štiridesetletni možki in mu rekel, da bi si ra«l življenje za šestdeset let podaljšal. — Ali kadite' — ga je vprašal zdravnik. — Xe. — Ali pijete? — NV. — AH ljubite mlada dekleta? — Ne. — Za božjo voljo, zakaj pa hočete živeti? fAdv«rtl»«menO ZASTAVE RepaliJ? in rse društvene potrebščina. Garant iano delo in blago. Izdeluj') pn zmernih renah rojak VICTOR MVINSEK, 33; Erc3*e St., C0NEMAU6H, PA. 5 c" vsak dan proč vrženih ali drugače zapravljenih, je uničenih v enem letu $18.25, ali v petih letih $91.25 - zakar bi med tem dobili v samih obrestih S1Q.95. $5. naloženih prod 1. aprilom na naš 4bo priaeslc $—.20. 'Special Interest Account" tekom enega leta po $ 50. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo -f 2. na '.etc. $ 100. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $ 4. na leto. $ 500. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $ 20. na leto. •$1000. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $ 40. na leto. $.rHX)0. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo t200. na leto. Delati, Paziti in Varčevati — to pospešuje vašo neodvisnosti! Pričnite z vašimi vlogami TAKOJ DANES—$6—in pošljite Jih po pošti. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, Ne« York, N, r. Glavna zastopstvo: JADRANSKE BANKE GLAS NARODA 25 MARCA 1922 Razočarani Amerikanci. Poroča Meyer Shapiro. 1 HI fi t Jaka; To nUo Amerikam-i. ki so prišli pred nedavnim časom v sovjetsko Rusijo s Hooverjevo pomožno komisijo. To so Amerikanci. ki so prišli v deželo boljševizma pred -ibližno dvemi leti. Precejšnje •vilo Amerikancev je dospelo >b onem časn — in to so bdi delavci, ki so bili pr-je ru.sk{ I odviiiki ill ki so pred številnimi leti zapustili SVOJO dolllilčo deželo ter se |*odali preko morja. Ko j«' j* »stalo znano, da se vrači.jo ruski izseljenci, jc sovjetsko časopisje pozdravilo to dejstvo z viikim navdušenjem, kot enega i a j bolj važnih dogodkov. Povra-i«-k delavcev pa so razlagali na ta način. da predstavlja pozitiven i ukaz simpatij, katere go je amr-r ski delavci do boljševiških teorij in bol jše viške |x>litik«». Neko majhno mesto na mejni .rti sovjetske dežele. Življenje teče tukaj na enoličen način. Petsto članov komunistične stranke gospodari nad prebivalstvom, k? šteje več kot 20.000 duš. Vsi bogati ljudje v mestu, vsi znani trgovci ter drugi odlični možje v mestu in okolici so že davno izgindi. V tem mestu se jc neke nedelje zjutraj naenkrat pojavila na cesti. vodeči 7 železniške ]*»staje, skupina tujcev. Ti tu je i so predstavljali čuden kontrast proti napol izstradanim, mršavim prebivalcem mesta, v obrabljenih oble-I.ah ter slabih čevljih Ti tujci so irgleda^i vsi zdravi, dobro prehranjeni ter so nosili čedne obleke in nove čevlje. Krog poldr.e je vsakdo v mestu vedel, kdo so so ti ljndi. — Danes so prišli Amerikanci, __je pripovedoval človek človeku. — Okusiti hočejo življenje pod sovjetsko vlado. V Amerikf se jim je slabo godilo in sedaj so prišli semkaj, da okusijo tudi življenje kot tra živimo tukaj. Naslednje. Izjemo v tem pravilu napravljajo države perilo ter jih pustilo le take stva-"T1 v'rT,,ua'. " - , • , . , , . m « vomiiv- Teli enaister li. ki so dovoljene po sovjetski- * i- , , - .. » ugotavlja, da ix>dpirana ir postavi. Bili so tudi presenečeni , , .. , , ,-• kor.e in različen način izvrševn-iij;i i-*tih. Vsaka država pa zahteva. da mora biti mati moralno. liupo in telesno sposobna za pri-!j memo vzgojo svoje dece. i. , . . . ... , . i - , - uega uospoda. ni si je mislil: "Le- \ spiosiiem, zakon v vsaki tlrza-: , - , - , - , , -- 'po bi biLo, ce bi položil k njego- him nogam h»tos, ki je vzcvetel v zimi." Ko mu je vrtnar rekel, da mu je bi! ponudeii zlatnik, m.u jc 1 Minoi.s" Louisiana. Indiana? Min-jkraii Pomidil ati potnik je i e1'ikioilil -ie iu rekel : teden, ako sodišče ali posebni u. j m ore m prodat i tega lotosa rad, ki nadzira materinske pokojnine. jej da posebno dovoljenje. V vse?i državah zahteva zakon Ne V tihi senci manganovega gozda zunaj mestnega obzidja je Sudas stopil pred Budha, (Io-i>oda, mere temeljito izpremen>ta in naši* borbo z:i svobotlo našeira naroda venča danes zastavi svobode! V teh bojih za osvoboditev svojega naroda je stalo Sokolstvo \ edno na prvem mestu, zato je bt-lo y>od prejšnjimi vladami vedno tudi kruto preganjano. A vzlic temu so nastale iz Sokolstva og-n>mne čete legij, ki so žrtvovali zdravje in življenje svoj" za našo osvoboditev. Kakor je stalo Sokolstvo vedno v prv:h vrstah za osvoboditev svojega naroda, tako je tudi takoj po osvobodil vi izvršilo to. kar so mu prejšnji vlastodržci zabranjeva h ter je izvedlo brez vseh tež-koč n a velikem sokolskem Sabo-ni v Novem Sadu na Vidov dan leta 1910 ujedinjenje vsega jugo- kot predpogoj za upravičenost do na ustnicah jc počival molk i slovenskega Sokolstva v enotno odškodnine, da stanuje mati v do-tičnem okraju že eno do treh let, ljubezni in čigar oči so odsevale!organizacijo —Jugoslovenski So- mir, kakor zvezda danica v rosaio- in njih živilske racije so bile ta - jta doba *ie različna v posameznih -noki-i jeseni. k< pičle, da so komaj držale sku- firžflVflh ! Sl,das "lU pa; dušo in telo. V zelo kratkem času so se izpremenili iz zdravih ljudi v bedne, napol izstradane. Občutili so l udi pest bol jše viške inkvizicije, takozvane Čeke in vi-oeli so naravnost nezaslišano suženjstvo v tvornicali. Pričeli so pisariti svojim sorodnikom in prijateljem v Ameriki ter jih rotili. naj ne hodijo domov. Pisce teh pisem se je se ved u aretiralo ter r.takiulo v ječo. Skupina Amerikancev se je zopet zbrala r.i železniški postaji v Petrogradu .V tem slučaju pa so namenjeni na svoja domovja. dale«"- v provinci. Če že ne morejo v Anuriko. hočejo že Asaj iti v svoje rojstne kraje. « rTo se je zgodilo pred približno dvemi leti in od tedaj naprej so se razmere izdatno izprcmenile. "\"si opazovalci pa soglašajo še danes v tem. da nf Rusija tak paradi/ kot bi ga nam radi nasli- državali. | Sudas mu je pogledal v obličje Večina držav zahteva, da mora m -le ixdozil kutos k njegovim no biti oče ali mati državljan Združe ter se priklonil do tal. nih držav; nekje zadostuje že pr-J Budha se je nasmehnil in vpra-vi papir. Zakoni drugih drfnv zo- šal: t;Kaj želiš, moj sin.'" pet ne vsebujejo nikake zahteve J In Sudas je odvrnil: "Samo da glede državljanstva ali nastanje-' se me rahlo dotakneš s srvojo nosti. Večinoma morajo biti otro-|nogo.' ei pod šestnajstim letom, v nekaterih državah'pod petnajstim a;i štirinajstim, v West Virginiji pc»d 13. letom. Mesečna podpora znaša od ifc!), ti o za enega otroka in manjše sv«ite za vsakega nadaljncga otroka. Ako naj se podpora nadaljuje čez šest mesecev oziroma eno leto (v nekaterih državah), morajo poklicane oblasti pred podelitvijo II. Sanartan je molil ob Gangesu, ko je razcapan lirahmin prišel k njemu in rekel: "Pomagaj mi, revež sem!" ■"Moja bisaga je vse, kar imam", je rekel Sanatan, "kar sem imel, sem vse razdal." "Ali Šiva, tiuspod moj, je prišel k meni v snu", je rekel Brah- dva a torniira- vožnjo 1014 proti zaznamovana, katera je dal ustre- Dunaju in dalje preko Ogrske v liti po dveh. v Miramaru na ]x>-trdnjavo Pi*zemysl v Galiciji. j sodo vzetih orožnikih, ki Ma vlak Pred odhodom \y. Trsta mi je opremljala, poveljnik stotnije, črnovojniškij ln tako je ustrelil deloma, sam, lK>-ročnik. zapovedal, naj potom deloma po orctžnikih že šestnajst, policijskega ravnateljstva v Trstu'zaznamovanih, ko dospe vlak na! ugotovim, kdo od njegove stotni- neko večjo postajo, kjer je zadevo je je bil predka/uovan. Povelje javil štacijskemn j.»oveljntku. Ta je bilo izvršeno in policija je i'cs j>a —- starejši poveljnik — je izdala seznam, v katerem je. bilo redil, da ostalih ne sme več stre-dvajset oseb naše stotnije izkaza-, 1 jati. ter je vso stvar javil voja-nili, da so bile bodisi policijsko, škenm s«Klišvu. S^nlišče je pričelo bodisi sodno predkaznovanc. , j zločin sicer zasledovati, a. ker je Ko smo pasirali Dunaj in je »ned tem Przemysl. kjer smo ta-vlak vozil že [»o ogrski zemlji, je krat bili. kapituliral in smo prišli poveljnik zapazil mladega vojaka J vsi v rusko vjetništvo. vem samo, da je brez dovoljenja slekel blu-^da je poveljnika za ta ''hraiber-' zo. Bilo je namreč v največji vro- čin odlikoval višji annadni po-čini sredi avgusta. Ko se jc vlak,veljnik nadvojvcKla Friderik s po-pomikal dalje, je poveljnik pre- hvalo, gledal listo, če je dotičnik, ki jc slekel b'uzo. tudi mtxl * "zazna n.o- , li li * lnm» * 111 1,11 svetoval, nai grem jM dpore za nadaljno dobo zojjet j. .. 3 nreiskati slnča i Podrvo^e se nkT-I Sanatan se je hipoma spomnil, n pesku na bregu in misleč, da bo komu prišel prav, ^a jc skril v grušču. Označil jc mesto Brali min u je začuden izkopal kamen. preiskati slučaj. Podpore se ukT-J i:cjo, čim preneha razlog, ki jih' ------- " ^ - i / • , jM-šal tiho brez solza slovo jemal sem od sveta. Pokoja, večnega pokoja želela je le duša moja. Predolga jc življenja pot. preveč, preveč prevar ni zmot! Meglen, dremote/i zimski dan. snežena pred nniioj ravan, okrog goro v j t- vse sneženo, rič se ne gane. vse ledeno! Zaspano sob-ce ir m^glc mežika doli. — Kar s.ix*e zdrhti in gla.s moj. g!as otroka, ki v spanju se za mano joka t "Ne >e. ne še! I.<• še enkrat. pomlad lfl ljubo videl rad!" Otožno** tiha se loti me. le vun, le hitro vun iz zime! Zdaj še enkrat te vidim res. pomlad, ti dar nam iz nebes, pomlad, nebeška ti nevesta, družica naše zemlje zvesta. Z darovi ti nas bogjKtiš. z lepoto svojo veseliš! Ti milo solnce iz višave o blažiš srca mi težave, ti gledaš me t al; o ljubo, — težko od tebe 4>o slovo. Nad vse si ti me veselilo, božanstvo blago si mi bilo! I-"]h> na svetu je, lepo. »*se živo bistro in mlado! Pomlad je čudež ta storila, vse oživila, pomladila. Grmovje, drevje zeleni, po polju potok žubori. Iz cvetja in cvetic vesele slaščico srkajo čebele, >k rjančki pesmice pojo. pa solnee sije nad meno. Vun. vun iz srca mi in glave skrbi, bri,)U"m ^ vsTal iu P1"^'1 potilio-roma posebnim okrajnim pover-. l"a. k ^anatanu m rekel: "Leeuik, ji nikom. Prošnjo treba napraviti vt'niic iV>urt. Boards of Child's Welfare ali pa na vsako organizacijo za osk»"bo otrok. [daj mi najmanjši drobec bog<4-na Ju- s^vaJ velja več k<»t. vs»- bogastvo sveta In je vodo. vrgel dragoceni kamen v III. Komu se izplačujejo podpora? '•Kdo Za sedaj le država Colorado do- gladne vol ju je podpore revnim staršem: J učence, ko je lakota divjak očetu ali materi, oziroma obema'stu Šravasti. med vami hoče nasititi je vprašal Budha svoje v me- kolski Savez — ki ima svoj sedež v Ljubljani. Krepko in bratsko delo vsega .jugoslovanskega Sokolstva je so-kolsko organizacijo v Jugoslaviji kmalu povzdignilo in dane« združuje v sebi 430 društev s 40. 000 člani. Jugoslovanskemu Sokolskemu Savezu je pristopilo tudi že ve?1 sokolsk:h društev v Ameriki, pred vsemi pa jugoslovenska sokolska župa v Pacifiku. Poživljamo po tej poti vse brate in sestre in vsa jugoslovcnsfca sokolska društva v Ameriki, da sledijo tem društvom ter se zdm-ž;jo pod enotno jugoslovensko zastavo Jugoslovenskega SokoLskc-ga Saveza. •lu^oslovenska sokolska župa v Oaklandu naj tvori temelj novf organizaciji jugoslovenskega Sokolstva v Ameriki. Bratje, na delo za naše Sokolstvo, za" čast. moP »n ugled našega naroda ! Vztrajnemu delu jugoslovenskega Sokolstva se je pa posrečilo. - daje pokojnino materam, ki so \ love, za-poščene ali ločene od moža. al! katerih mož se^ nahaja v kaki. državni jefnišnici. oziroma, katerih mož je popolnoma onesposobljen za delo — Arkansas. Florida, Kan sas. Minnesota. Misouri. Ohio. Nevada. South Dakota. TV est Virgi-n.a. Wisconsin. Wyoming. Država Delaware daje podporo vdovam ali zapuščenim ženam ali materam, katerih mož je popolnoma onesposobljen za delo. Država Montana in Oregon da-jata podporo ovdovelim materam fdi pa materam, katerih možje s»-nahajajo v državnem zaporu ali pa so popolnoma onesposobljeni za delo. Država Illinois daj** podporo materam, ki so vdove, ali katerih k*ož je popolnoma onesposobljen za delo. Država Vermont daje podporo vdovam ali zapuščenim materam. Sledeč;h devet držav daje pokojnine le vdovam: Arizona, Ca- Katnakar bankir, je povesil glavo in rekel : "Mnogo več je potrebno, nego vse moje bogastvo, da bi nasitil gladile." Jay son. poveljnik kraljeve vojske. je rekel: "Jaz bi z veseljem dal svojo srčno kri. ali živeža ni dovolj v moji hiši." Dharmapal, ki s neskončna polja bilr njegova, je vzdihnil in rekel : '"Demon suše je posušil vse moje njive. Ne vem, kakr bi plačal kralju davke." Tedaj je vstala Supriya. beračeva hei. Priklonila se je pred vsemi in rekla sladko: 1'Jaz bom nasitila glad ne." "Kako!" so »ni zaklicali osup-njeni. "Kako si upaš ti izpolniti svojo obljubo?" "Jaz s»-ni najubožnejša med vsemi", je rekla Supriya. "in to ie moja moč. Jaz imam svoje zaboje in svoje shraml>e v slednji va:i hiši." i*- ROJAKI. NAROČAJTE SE HA "OLA8 NARODA" KAJ VEČJI 81*0 VENSKI DKXV v fn« nstivAD —— lifornia. Connecticut. Louisiana, Virginia. Maryland. New Jersey. Utah in Texas. V sledečih osmih državah ni nl-kakih zakonov za materinske pokojnine : Alabama. New Mexico, Georgia. South Carolina. Kentucky, Rhode Island in MissisippL pojedel sam. V grozi smn zrl ta tami, pa jo je odknril v Trst. od-prizor. Poveljnik je nato zopet koder je poprej pobegiuil iz stra-pregledoval listo in si dal na pri- hu da bi ga tam ne zgrabila roka hodn j i oostaji predstaviti druge- pravice. Žitna trgovina i n žitne cene. Piše Fran Zelenik. m in vplivu špekulacija New Yorku. Leta Žitne cene s » danes po celemjpo »nbsegu svetu jako visoke. Res je proiz-|v Chieagu Midiija med in po vojni nekoliko j l!K)5. so izginile s trga Združene nazadovala, vendar znaša danes države, in to je porabila špek\ila-svetovni pridelek nad 1000 miljo-Jcija, da * je dosegla "primerne* nov stotov več. nego na primer leta 1SS2. Porast cen je po celem svetu povzročil izpad ruskega izvoz;:. Rusija je bila v osemdesetih letih eeu». Svetovno znani so postali takrat Leiter, Philipps in Armour s svojimi divjimi izpadi. V Chieagu in New Vorku niso trgovali, na prvem mestu kot izvozni-'tam so igrali. Velikokrat so prišli ca, v devetdesetih letih so jo pre-'besrsti v veliko stisko, če so ostali hitele Združene dižave. a od leta'prodajalci trdovratni in niso lu> 100H. je bih vem mestu 100 miljonov pudov zrna. (6:i pu-j'a j'1 bil produeent navadno jačji je 1 tona.) Sedaj Rusija ne. " ni vdajal. \'is<»ke cene kora- li al* \Jt t l > . i 4 »v i li 1 ----4--- " . « ' ' » »• • ► ila Rus\ja zopet na pr-j^eli prodajati po z blankoproda-ii in je izvažala na leto jami potlačenih cenah. Zadnja le- • iov izvaža ničesar, pač pa sama potre- st!J > v prvi vi-sti tistemu, ki ima bujc mil ione pudov žita. To se po-'v i*"kah efektivno pšenico. Kdor zna v cenah, ker produeent. in Ape-'^ima v rokah resnir-m-ga. blaga, kulant nista iiuela nikdar srca To[«:»upak iirodaja na sreeo, ta dela vidimo in občutimo hujše nego j !»laukokui»cijo. Tak ju-mlajalec j«; moremo prenesti zlasti tudi pri P«"«šel lahko v veliko zagato, če se nas v Jugoslaviji, kjer so cene ne-'-K' kui>eija drugače razvila, kot. je Izmerilo visoke. Naše domače cene J mislil, in ni mofel kriti svojih pro- delo . . . , . . padanje nase valute v mnogem .\«i svidenje bratje m sestre, pr? ii ii , i - • , i delo zlobnosti m izkoriščanja, skupnem tlelu in ]>ri skupnem vc- Danes jc na prvem mestu med izkoriščevalec v. kakor je/lai l"' ugodnih cenah. Pogonoma slišimo besede o svetovni trgovini, svetovnih ecuali in ................ . svetovnem prometu. Pravzaprav selin ob zmagovitem nohodn iu«'o JJdlRN J«' »a prvem mestu med 1 . . . 1 ., , J" ; 7 . ' jugo- ,-..,11.1 pa v ziftni trgovini ni ne svetovnih slovenskega Sokolstva u\»»/nrki zrnja Argentina, potem * ' , P » i s i \ j. vi..,-. 1- Ir . «-en. lic svetovnega trsa m ne sve- V ti-dni veri, da nas čimper raz- P11"1 ^ Združene države, Kanada, + ff . . . . 1 ; ♦ ....i;i., i:;. l* - . i tovuc trarovine. I^-s jc ta trgovma veselite s povoljnim odgovorom A\sti-alija, Iinltja. Lgipt, Jugo 1 ..*'.. Uavija, Kumunija in Uo^arska.!»«jb»ljse organizirana m ima naj- boljse organizirano intormaciijsko 'užbo ali cene in trgovina so od-i-me v prvi vi*si i od vplivov ož->zonilja. To smo videli pred jno. t<> vidimo danes. Na Ma- I važajo ipa Anglija (to je največji uvoznik), Francija. Italija, Av-I" '.1 strija. (.>"škoslovaška in .Nemčija.'.1 vam pošiljamo iskrene iiratske p: zd rave. Zdravo! Starješinstvo Jug slovanskega Sokolskega Saveza. j Za nas (Jugoslavijo) bi lahko bila}"1' Dr. Vladimir Ravnihar,- staro- najlx>ljša odjemalka Nemčiia. V;v',J"0." ..,»., , L.-..;, ___ . • . . dzatskeni so bile včasih vedno vis- sta |svojo škodo pa se nismo tako] za-] . , . . .. ___ • cene krt oruajje. Nemčija je imela druge cene k'^t Francija, kot Bavarska I nima!i za ti-jra oo italjansko. nobeden iu deloma strašno navdušena, delo-! mn pa strašno ogročena. Pavlov-, n;i je namreč plesala irolih no». Te njene noire je smatrala polovica občinstva za ii wonderfulC* — (iruga polovica ]>a za "most sho-"kimr". in polovici sta se BkoraJ ^tcpli ter se grdo opsovalL Zdaj se tožita. Ogorčena polovica trdi: — Noge so noge. naj bodo Pavlovne ali kogarkoli, grde so. nesramne: — Navdušena polovica pa trdi: — Noge. ki znajo tako krasno no je j tir žal besede. špekulacije Budimpešta. Ta ima na vesti ogromno žrtev. Omenjam j Smrdljiva fomb*, ki se je izplačale leti lfH)S in 1909, v katerih je| .»a primer propadla vsa pekovska j Vodja antisemi"tov v Brnu _ obrt v Trstu, pa tudi zelo veliko .jschindler .ki je te dni umrl .je za-trgoveev. Pri špekulaciji si stojita stiI nem5komu nacionalnemu dve stranki nasproti: nosisti nv poslancu Baeranu, ki je kakor zna. besisti. med njimi pa sta trgovecl,.,, v zadnjem zasedanju češkosto-:n pek, ki sta naravnost v stiku J vaške zbornice vrgel proti pred--s konzumom. Ilosist je bil v Iiu-j sedst\-u smrdljivo bombo, vse svo-a. v platno vc&iuu .. k)uša popolna. . platno vezano Hoja ata Kri^liisom, v platno vezano ...................... Marija Variiinja: v blatil i vezano ............ Rijski gla^ot i: |'et tednov v zrakoplovu, trd. vez. 1.50 J 1. L— * 1.—| r. .90 v pLaru v kost v 11 »ii j« Sveta 1'ra. črkami, v j »I a t h v umi j« JSkrtii vrzjlijo ... rezano ...., vezauo .... "» i«.M4»uiuii 11/'»rani >pisi. (1'oleuc.) Spomini o ('crkiii*iteui jezeru. • Kazkrlnkani Habsburžaui. cg «> gozdu. — O burji.........GO preteklost ........... Jos. Jurčič spisi: Koniarica .............. wv. Cvet in sad. Hči mastnega Klnaldo Kinald.m ...... sodnika, lfroširuuo ........."3 Sveta tienovefa ........ Trdo vezan«« .............. 1.00 S\tfa Notb«irga ........ zv. Sosedov sin. Sin kmečkega Skozi ;irno Indijo ...... i-esarja itd. Itrošlrano.......15 Stric Tomova koča ---- Trd«» vezano .............. 1.00 Slovanska knjižnica j spisi. vsebuj«; 10 Meja igre I».>ne>ki trgovec. Dramska slika v roman. Tugoic-.">. dejanjih. debelimi v raaiHi . •zano . za (liti«: pint no vezano usnje vezano . Poučne knjige: .••a .35 .40 5.00 .10 Abecednik dovodti ............ Alnrednik nemški ............ Angleščina brez učitelja ........ .lr:g!ešk»-slo;eiiski slovar (l»r. K«rii> .............. Angeljska služba ali iihuk kako naj se k sv. maši streže____ Cirilica. Navalili xa eitanje iu pisanja srbščine v i-irilici .... «»0 Domači zdravnik po Kneippu .. 1.00 1 tek letom. Sj.i al A B. JeirlK .. ."»0 iiw*podinst\o. Praktična knjiga za tiaft' K»i»|*«linje, Trdo vezani............. Broširano ................ Govedoreja .................... Hitri računar ................ Jugoslavija. Zemljepisni pregled Knjiga o lepem vedenju. Trdo vezano .............. Katekizem, \ elikl t Zabret i .... Knjiga o dostojnem vedenju .. Mladeničem. Spi-.u A. D. Jeglič. 1. zvezek ..... .......... zvezek ................ Ml'karstvo .. črticami za živi- .80 zv. I)r. Zober, 1.70 i raged i ja v 1 80 ISrtiširanu ................. Trdo vezani............... Ivn salo duhov ................ .»<» Kralj Matjaž ................ 1.80 Kmečke povesti, trdo vezano. Vso- : huje 7 povesti .............. Kraljica .Mučeni ca, t ril o vezano i Sfl Knjiga za llhkomiseble ljudi, • 1. Cankar j ................. l.jtidske povesti, — Od hiše do hi« H, Smi .................. I jadska knjižnica: j. zv. Znamenje štirih ...... zv. Darovana. Zgodovinska Zbrani povesti ■^pi- .50 .CO .„ . . ... dejanjih ...... Če sta dva. Šala v 1 * Doktor Robin. Igra ' Dolina Solz. .". enodejanke: svetova, dediščina, trpini lover. Narodna igra s 1.00 .30 Pesmi in poezije: Codec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano ................ G n n gel. Poezije .60 Skrivnost najdenke pet-Veseloigra .50 »5 Suiieski invalid ............. 100 ^P3*^0' *atire in humoreske . Sanjska, knjiga ............ " Sanjska knjiga, velika ..... Šopek samotarke, trdo vezano (.Jurčič) ........ iz Abrueev |m'vf>t ... a zv. Med /mag« »vm«"-> 4. zv. Plazovi (Jernae Strelec ____ Stezosledec Sosedov sin. Sveta noč ....... 1.50 Sisto Šesta, povest Slovenski pisatelji: 1. zv. .los. Jurčič zbrani Vsebuje povesti ..... j zv. Jos. Jurčič zorani Vsebuje T i h> vest i ..... kega življenja ........ I«:, zv. Ne v Ameriko. Po resnici'i h dogodkih ............. .Mali ljudje. Vsebuje povesti., broširano .................. .50 .65 s^ilmanove pripovedke: .6€ 1.25 1.00 .40 -50 .60 .60 se jaz likal, se jaz likal. po .30! .25 i .30 reji Trdo vezano ............... Mhno življenja. Uvnn Cankar> Mrtvi Goslač ................. Materina žrtev ................ Musolino ...................... MiUlova Zala ................ _ t ............... MaH Klatež .................. Najvcej, .piknik ljubavn.h p sem .80 ^^ , Wtljakm ^ .......... Nasveti /a lt'šo iu dom. Koristna knjiga za vsako hišo Broširal..................... Vezano .................... Nemško in^loki tolmač ........ Naša zdravila ............ — .80 1.00 .60 .65 NetiiM-ina lir. z uiitelja t. del ............ J. del .............. Pral i!a /a oliko ........ P* rotniiiar. 1. letnik .......... letnik .......... 1'rakličui lacunar ..... IC'ii ni slovrnsko-angleški Slov ensko iH-ni-ki slovar i Janež le BarloP ... Splošno knjigovodstvo. 1 5a -j. zv. Maron, krščanski deček iz •'^O Libanona .................. .60 xv. Marijina otroka, povest iz 1.00 kavka škili gora ............ 4. zv. Praški judek .......... 1.00 s zv. Tri Indijanske povesti .. z v. Kraljičin nečak. Zgodovin-1.00 -ka i«>vest iz Japonskega .... It', zv. Zvesti sin. Povest iz vlade L00 Akbarja Velikega ............ 11. zv. Rdeča in bebi vrtnica, "o- 1.00 vest ....................... ] _'. zv. Korejska brata. Črtica iz iuisji»ni«v v Koreji hI. zv. 'Boj in Zmaga, povest .. • «5 i i. xv. Prisega Huronskega gla-varja. Povest iz zgodovine ka- .«5 undske .................... «5 zv. Angel j sušnjev. Brazil jska .15 i-ovest ...................... 1.25 1««. zv. Zlat okopi. Povest ...... .80 17. zv. Prvič med Indijanci ali .35 vožnja v Nikaraguo ........ .80 zv. Preganjanje Indijskih mis- .40 jonarjev .....................30 .50 P.». z v. Mlada mornarja. Povest .30 .i0 .30 >i\ ji j"in v l dejanjih . .35 Domoljub iz Amerike. J»0 s lK''-'rIU N K>' dejanjih ...... J50 IMievnik. Veseloigra v - dejanjih .50 F.ndcdejanke. Vsebuje G iger---- 1.00 Gaudeamus. Komedija v 4 dejan- .50 jib ........................ .30 Gospa ki je bila v Parizu. Veselo- ! igra v :! dejanjih .......... .30 ^ odgojnik. Igra v 2 dejanjih —1 Krivoprisežnik. Igra s petjem v dejanjih ................ i K o varstvo in ljubezen. Žaloigra iz meščanskega življenja v 5 dejan spisi. ; _Mati. prama v :i dejanjih...... ____ 1.20 i Martin Krpan. Hrama v 5 dejan- jih ........................ >Iož beseda. Igrokaz v 5 dejanjih .30 j Medved snubač. Veseloigra v 1 de- i . jauju ...................... •~a | Naša kri. Igrokaz v 4 dejanjih _ j Nič olrok. Veseloigra v 1 dejanju Ob vojski. Igrokaz v 4 dejanjih Pogodba. Burka s jH-tjem v 2 de- 1.25 .75 .45 dejanju 1 dejanju .30 Moje obzorje. En Dva j Trdo vezano ................ 1.25 ... 1.00 Balade in romance. (A. Aškerc) Trdo vezano ................ Broširano .................. jIVsmi. (Simon .Tenkoi ........ .30'Poezije. (Simon Gregorčič) — 30 ' 11 vrezano ................ J>0 Vijolica. Pesmi za mladost ____ j Slovenska Narodna lirika. Poezije .50 .25: sto ugank. ('_>tou Zupančič). — Poezije ......... .30J .30 1 .90 .60 .50 Pesmi z notami: Note za klavir: Note za klavir. Potovanje jm> Kranjski. Narodni na- lH'vi. ( lakD ................ 1.00 Kot nekdaj v maju. Valček. Maki t .75 Ljubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) .................50 Ljubavno življenje. Valček, (.laki > .75 Naš^n malčkom. Za klavir in pet- priljubljenili spisi. 1.50 i Dve Bažičnici: Svetonočno zvone-j nje. i 'n.j preiulla. Za »lvoglasna .60 janjib sopran, alt Pesmi za ....................30 1 Pokojni mož. šab>igra v 1 dejanju .30 ' lCazval'na življenja. Ljudska drama v ."I dejanjih .............75 I Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1.00 Star samec. PiKloba iz življenja v 'J dejanjih .................30 . ..30 Starinarna. Veseloigra v 1 dejanju , .Slovenska zemlja. -\ičš,un žl Tončkove sanje na Miklavžev ve- j < Aljaž i .................... j čer. Mladinska igra s petjem v Slovenske zdraviee. (Fleisehmanl :: dejanjih ...................60 -j z veze k ................... .30 Težke ribe. Veseloigra v 3 ilejanjili .30 j zvezek .................... ]\ spanju. Vesi-loigi-a v dejanjili .30 ženska zbora s klavirjem ...... Gorske cvetlice. (Laharnar). Za čvetero in jx'tero mešaiiih gla- SfiV .......................... Naša zvezda. Za samospev s kla- \ irjem. ( Foerster> ............ .30 j Naši hinuii: Lepa naša domovina. .60 P-ožo-pravde .................. .25 Gorski odmevi. ^Laharnar.) Zbir-.39] ka moških zborov 111 čvetero j sjh'vov. 1. zvezek .............. J. zvezek .................... PJaninke. Pesmi za in bas. 1. zvezek . l!. zvezek ......... Pomladanski iKlmevi. ran. alt in bas t. zvezek ....... zvezek K>r. je. Vsebuje skladb. (Jaki > .............. Našim, rojakom. Koračnica. i.Takli OI» morski obali. Valček. i.Iakli Pozdrav 1 Bleda. Koračnica. — (Jaki t .................... Pozdrav iz Dolenjske. Koračnica. »Jaki * ........................ Tripoznanje. I'olka mazurka. — (Jaki i .................... Primorski odmevi. Fantazija. — 'Brezniki .................. Regiment po cesti gre. Koračnica. i.laki» .................. 50 Siovenski biseri. Skladba iz 2S j slovenskih narodnih pe-uii. — ' -F:ikl 1 ........................ .40 SrC-no veselje. Polka ............ Vesela plesalka. Polka .......... Zmiraj zvesta. Polka .......... 30 .30 slovar .50 .65 .60 .<►0 .30 .75 .60 1.50 ..... 4 — del $2.5o >!i t v* srca. Pi»ve>ti. »I. Tav«ir> Nasa \ as. 1 del vsebuje 14 po-I uvesti. ko-aiigle-ki slovar . Spretna kuharica ......... Slovenska kuharica, trd« v platno Slovenski sadjar, v-*ak zve/»'k po Slovenska Nannlna m'adina .... 'Icgovidio računstvo. Slč 1. del ...................... 1. iu 2. del .............. 1. in •>! .............. \ arčna kuharica. 1 rdo vezano .. VosiUia knjižici .............. Veliki slovenski spisovnik raznih raznih pi^m. trdo vizsiiu Vztrri za nariKine vezenuie .. . 1 slikanje 1 4 Mijige. vsaka .. Zgodov ina SrtM«v. Hrvatov in Slo-\enecv L zvezek .................. 'Z. ZV ei-ck ............... Razne povesti in romani: Amerika ia .\merikaiiri\ trd. 1 Andrej Hofer .............. Heuet>ka vedeževalka ....... H«-Igraj >kl Itiser ........... Borke in imrednosti ........ Deli rojaki, trdo vezano ..... Hov, romali, trdo vezano ---- Cvetk« ..................... titanova oi\ela ............ ta* je zlato ................ C v etina Horograjska ........ Cn»a žena. trdo vezano ..... Doli z orožjem ............ Dve sliki — Njiva, tj&lefikoi ............ lloiga roka ............ Devica Orleanska........ Deseti brat, (Jurčiči ---- iMeljica ............... Dom in Met. Letnik P«oS I hihovni Boj ........... Kliiabeta ............... Pran Baron Treuk ...... l ra Diavolo ............ 150 Narodna Biblioteka: 1.50 1.25 j 6.— . .15 1.— i .60 I -50 1.50 •-I ■■u Amer'ka in pov sod dobro, doma najboljše ................... Bi*rač ...................... Boj s prirodo .............. Bo/ja ka/en ................ Babica ...................... ; Višnjeva ropat ica .Vera, roman ................ Zvonar jeva hči ................ Zarini ilnfvi nesrečnega kralja Zaklad na kozjem ostrovu .... Za dna prav da ................ 1.30 1.00 Zbirka slovenskih povesti: .60 L zv. Vojnomir ali poganstvo .. .:t0 ". zv. Hudo hrezdno .......... .30 zv. Vesele povesti .......... 40 I zv. Povesti in slike ........ zv. Student naj bo. Naš vsak-i danji kruh ................ .60 .30 .30 42 Zabavna knjižnica: 45 irj xv. Pegan in Ijimbergar zv. .45,,, .45 1.60; Črna smrt Zločinci .. 15« 1.— ..65; .85 Narodna Biblioteka: Beatiu dnevnik ............. Črtice iz življenja na kmetih Kmanek, lajrev sin ........ General 1-avdon ............ t.rška Mvtologija, 2 knjigi . P \ ran jska čebelica. Poezije .. Krvna ©sveta .............. Nekaj »z ruske zgodovine ---- Napoleon prvi ............... Nesrečnira ................ Rimska Mvlologija .......... Spisje. Vsebuje 11 povoti . — Svitoslav .................. Spisi Andrej'kovega Jožeta. — rojH.tni li>ti, niM^ni prehod itd. \ Gorskem zakol ju .......... Zaroka «1» pol noči...........15 Z ognjem in mečem .......... 5.00 Za kruhom...................45 Žalost "n veselje ............. L20 Razne povesti in za-j bavne knjige za mladino: .80 .45 .45 .80 2.40. Bob za mladi zfib, pesmice .... .45 HoJfk pravil, pravljice ---- •4*' Martin Krpan z Vrha. Povest ' >iikaiul. trdo vezano ........ .80 Mladim srcem .80 \aro(i,,P (iripovedke, .'!. zvezek.. •^'j Narodne pripovedke, 4. zvezek.. .25!Zi!a. Veseloigra v 1 dejanju ---- .30 križ in svobod«, lgrokas v 5 dejanjih .....................- Zbirka ljudskih iger. suoi»ič. Kmet Herod, Vedeže-v a Ika, Župan, Sardamski, Jeza nad petelinom in kes ........ snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ................ iu .s. snopič. Sinovo maščevanje. Za letovišče. Občinsk tepček. Dve materi, Neža z Bleda, Najdena hči .................. snopič. Na Betiehemskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očetova kletev, Čašiea kave ---- snopič. Ferdinando ali spreobr-iienje roparja, rdeči nosovi .. . snopič. Večna mladost iu lepota, Repoštev, Preperljiva soseda .30 snopič. Vestalka, Smrt Marije f Device, Marijin otrok ...... .30 -35 12. snopič. Izgubljen sin, V ječi, J pastiriei in kralji, Ljudmila, — Pianšarira ...................30 1 1. snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. .30 1". snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ........ .30 Hi. snopič. Mojstra Križnika, — Božični večei, Svojeglavna Min- ka ...........................30 17. snopič. Dimež, strah kranjske dežele: Oh ta Polona, Prisiljen j stan je zaničevan.............30 ,30> Is i,r snopič. Pijavka, Skriven .40 j zaklad. Rešitelj. Kmet avto-j mat; Dekla Božja; Junaške .60 Blejke ................... .60 l'o snopič. Sv. Just; Ljubezen Ma-•-ijiivga otroka ............ .60 .401 1.00 .35 .65! .60 .30 .50 j .35 .35 j ..{.j 1 .60 .50 .50 (Crum 1 1. v.\. Venček narodnih pesmi za čvcteroglasni moški zbor ........................ (C rum 1 zv. Zdraviee. za petje 111 klavir. < Parni a » .......... Narodne pesmi. 'Žlromit.^ 1. zv. zvezek ...................... -J. zvezek ..............1....... , Narodne himne. (Marolti ...... ,30 Male pesmanee: Na pb.nine .................. Pod oknom .................. Pogled v nedolžno oko ...... Pri oliuii sv o molče slonela .... Jadransko morje .............. t Slovo ........................ Slabo sveča je brlela .......... \ sladkih sanjah ............ Zrinsko Frankopanka ........ .15 .40 .40 .40 .40 .40 .40 .15 .50 .50 .1.1 .15 .15 .25 M .10 10 .10 .10 .10 .10 .10 .10 .10 L30 .50 .60 .50 .50 .50 .50 .50 ( .50 -i J Cerkvene pesmi: 1J slovenskih pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta. — i Fooi- ..............• • Slovenska sv. maša. za mešan zbor sprem'javo orgel. (I^aliarnart Note za citre: J50 Razglednice: 2^0 Narodna knjižnica: •35 Bilke ...................... liele noči, — mali junak -40 (,a(|jp Gnezdo .............. 1.00; izbrani spisi Valentin Vodnika Kuhinja pri kraljici gosji nožiti .60' ! Malenkost i .................. ^01 4J Pmvljice In pripovedke za mladino: ' 1. zvezek ...................30; -4J; j. zvezek .................. .30 ( •45 slavček, zbirka š»il vezano ................ 1.00 j ducat ..............*........ spisi za m lad in o: trdo vezano. Vsebuje 15 ti ...................... .50 j Sarafan. Ituska pesem .......... .30 Slovenski citrar, t; najlmlj priljubljenih slov prirejenih za litri' z iKvsedami .............. .50 .6» .50 .60 .60 .50 40 .50 Nerojena nevesta, •■Journal di^s Debata" se jezi 11 a francoski birnkratiz *m. Vst kulturni narodi se liani morejo smejati, piše, ee zvedo sledtvo zjrodbo: Leta 1898.. se je na rodila r.eker.v.t kmetu hčerka. l>:lo je lia.š pied žetvijo, torej delo ogronmo. Kmet rojstva svoje hčere ni naznani! takoj, nejro šele dvajsetega j dne. Občinski urad pa je razjezil: — Vsaj tekom treli dni K? jo l>il moral raznaniti. — I11 kmet je bil ovaden ter je moral plačati 25 frankov globe v. vsemi stroški. Plačal je in odšel domov. — Nihče ni dejal kmetu: — .Zdaj moraš ličer javiti znova! Občinski urad pa vpisuje ot»v>ke Te na pr javo staršev, ('as je potekal, dekle je doraslo, doseglo 25. leto. postalo nevesta in se hoiolo poročil;. i r t zahtevalo je uradnega potrdila o svoejm rojstvu. A tu sf je izkazalo, da dekle -ploh š/» nt rojeno, zakaj občinska matrika je r?nia vpisane. Oeikveni rojstni 1'vt. šolska spričevala, niso £:ofi-eijelni" dokninenti; velja le to. kar izda občina. Zadrega. Zopet je tekel kmetiški oče na občinski urad javit, leta rojeno h Per. a zoj>et s<> ga zavrnil? in z o pe.t ho-1< h kaznovali. Izkazalo se j,, pa da je 2.~> frankov ze pbtr Ali rle-lcle je že pohioletno ter se mora torej samo javiti. Ysn rliegann l'e\ esttoi ej nj-itekla se sama javit. d;» je n sirčnn rojiiui. Toil;i naiirulili so jo. da s-e mora legitimirati. fn-ivesti priče itd. Te ie šlo vs.- po sreči, je dares morda 7r oniožena. Redek jubilej. Note za tamburice: l!om šel na planince. Pod puri : Zbrani •20 1. zv.. •30 j uvesti ...................... •40 •». Zv., trdo vezano. Pripovedke in •30 j pesmi ..........-........... zv. trilo vezano. Vsebuje IU povesti ...................... V zv. trdo vezano. Vsebuje S i«o- .25! Iz raznih slovenskih krajev, du<*at .111 —> slov. nar. jH-0 ( A* _ __... 1! 7\ , rilo vp7_n nn V«nhni<> lO itn. 1 Združenih držav. Mali . .50 j -50' J>0f Zemljevidi: Združenih držav. Veliki Starka — (oi'dovnik 11' zvezka 1 ....... ocev ski katekizem .......... (iruda umira ................ lledvika .......................35 dol»e Humoreske, t.roteske in Satire .60 Peter Zgaga ^ Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 l'u v est ice, Kabindranath Tagore, .661 »•'•el'Uje 5 povesti ........ .60 Petelinov Janez, (Alešovec) — ^t Trdo vezano ................ .75! llroširauo .................. P«I litra Vipavca, trdo vezano 2.00 Pariški zlatar ................ .50 Posljedni Mehikanec .......... Povesti Maksima <«orkega ---- .35 I i'd svobodnim solncem, - knjigi 2J»0j „50 Pravljice H. Majar .......... 1-50 Požigalec .................... .75 j Povesti slovenskemu ljudstvu v .25! pouk in zabavo ............. jO Tatria, povesti iz irske juuaške .75! .60 1.00 .30 Nova Evropa - '}. zv.. inlo vezano. Vsebuje 10 jk>- yesti ...................... -50 j Slovenija .40' 1'nietuiške knjige s slikami: Mlada greda; pravljica s slikami .50 Pepelka; pravljica s slikami 1.00 Iideča kapica: pravljica s slikami ........................ 1.00 Sneguljčica; pravljica s slikami 1.00 Trooljeira. pravljica s slikami 1.00 .75;Knjige za slikanje: Mladi slikar ................ .75 .30; Slike iz pravljic.............75 .25.Knjige za slikanje dopisnic popolna z barvami in navodilom: .351 Mladi umetnik .............. 1.20 Otroški vrtec ! 20 Za kratek čas 1.20 Zaklad za otrok« ............ 1.20 Velika stenska mapa Evrope .30 .15 .15 J>0 -30 -50- Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky hi Tennessee, Oklahoma, Ohio, Indiana, Montana. Mississippi, New York, Washington, Wyoming — vsaki po .................... .25 Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia —- v .-a k i po ...................40 2.00 PRATIK E! Citateljem naznanjamo, da smo sprejeli par ti&oč iztisov 6 "Družinskih Pratik,r En iztis stane 20 centov r^3 25 iztisov $3.75; 50 iztisov $6.50; 100 iztisov $12.00 SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street New York City \ Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pi- ■mn "Glas Naroda (Slovenlc Publishing Company) 9 New York ir Ne naročajte knji£, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. * V zalogi imamo še nekaj iztisov poučne in zabavne knjige: Slovensko Amerikanski Koledar Za leto 1922. Vsebuje 36 slik in sledeče zanimive povesti in članke: Proti-delavska spi j ona ža Lažniivost in neuspešnost splošne narodne prohibicije. Opora javnega reda Povodenj v Pueblo Is spominov francoskega policista Claude Maščevanje usode Doživljaji v francoski Legiji tujcev Kako bo izgledala bodoča svetovna vojna? Dežela debelih žensk Najnoveiša povest o Sherlock Holmesu Presenetljiva starost živali Priseljevanje Zakonski načrti o priseljevanju Po plesu Livarji kovin v starem veku Glavni jeziki sveta Pol leta msd di7jaki Iz življenja kralja Petra Konec zakonske pokorščine Jugoslovanski kralj Zadeva Lopovlča Morilka otrok Nekaj o j etiki Uzor Sherloclc Holmesa Tot na Gaurisankar Zolčni kameni Nenavadne oporoke Nekaj o čistosti Francozov Napoleon in glazba Matere Nekai o proroških sanjah Iz naravoslovja Strategija banditov po ulicah velemesta itd. Cena je samo 40c. Za Jugoslavijo je ista cena. Pošljite spodnji kupon. § M fs O u a oa i? ^ P* a O ^ C £ O O si 53 0Q oo • f= • M c; CJ o > P- . f—4 C M o o cn o •t—: O £ cs I— < <—1 >'J3 o O PH CG O O > O o >N! o c/2 5H d PH 84 C5 > O m cz J25 5EVER0VA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO - ZDRAVJE V DRUŽINAH. . r.T.Ačv XAJSQD.A SV AIABC-A 192SL Vladimir Levstik: GADJE GNEZDO. Povest iz dni trpljenja in nad. (Nadaljevanje.) _ Satan bo kupil, ne ti! — je zaklela Mana drugič- v svojem življenju, popadla stol in spodila volka iz hiše. Nato je stopila k moževi postelji: _ Dobro ra nas. če umre, — jc dejala. — Drugače bo pozno; sam Bog ne daj. da bi se izlizal. In prvikrat se je oglasil skrivnostni pomočnik: štiri dni potem so nesli Kastelea k pogrebu. Vse je zabavljalo vdovi, ki ni potoči-la solze. Toda njeno srce je bilo okremenelo; če ni poznalo hinav-s-'ine. tudi ni poznalo strahu. Vrnila se je v veliko izbo. ki je dišala jv» voščeničnem dimu in mrtvaških vencih, spletenih iz zadnjih jesenskih cvetlic: tam je zdela do I Raztrgala jc papir ter mu ga j Širok pas od spreminjaste Žide - v-gla v obraz, obenem z odštetim! st ga Kastelčevo čez vso dolino. ' spremlja potok daleč po obeh straneh in se vzpenja tu na vrh Sevškega hriba, tam na sleme Konjske rebri. Vdova gleda svoje roke in misli, kako bele so bile. preden so jo začele raztezati; ne- d en ar jem. — Z drugo se prikažeš, ko bo čas. Marš! Toda i>et tisočakov. . . Drugi 6an je prišla k sosedu. — Zmorem. Galjot; eno je plačano. za drugo mi manjka pet- ti- , kaj kraljevskega in sveceniškega soč. j jc v njenih očeh. ko se toplo sme- Galjot se je jjočešljal za ušesom , hlja svoji zemlji. SoThee. dež in •n skremžil obraz. j vetrovi so ji pokorni, čeprav jih — Rekla sem. če bi jih ti poso- nihče ne kolne srditeje od nje. dil. . . Ne izgubiš: s tem je vse po-'Glej. pika na nebu se je razlezla plačano; zapišeš se na prvo mesto, v oblak s Črnikastim robom — Laški komentarji k občinskim volitvam v Gorici. faz ne pijem Galjot, ne kvartam kakor moj rajni. — Vem, teta. Samo presodi: težek križ si naložila. Če te zlom!, i e morem prizanesti. ker imam >an svoj grunt in svoje ljudi. De- .fauka na prsih. Jožka mjrar ,r. denar, pomisli. ieeera. Tončka ob no-ah. oči uprte v odvetnikov© p smo. ki je ležalo ne-j rebra no na m izi. Burja za vogali, n,raz izpod vrat; lačna dečka sta jokala. Kastelka .k tuhtala svoje reč. Premoženje staršev s«- je bilo razbilo med troje bratov in dvoje sestra; oni je niso mogli rešiti. Mislili- bi na drugo i*ožitev, ali kje najde petičnika. vdova na za-*iolženi kmetiji.' Tudi otrok ni hotela roditi, ki bi izpodrivali prvo-rojenc. Ko> kruha je čakal vse pod oč-tovo streho; toda vdova ni marala stran odtod, hotela jc ohran-ti d«,m zdaj nalašč! Dolb-la v svoji glavi; sos?dc so čen-čalc vanjo, toda Kastelka je mol-.'■«la m /.. »venimi priprtimi vejicami je ug; šal pogled. Pozno zv» čer je zavihal vdovina um n prezirni smehljaj, ki jih ol.kro/r še -1 ;s n es. položil;, je črva v /!!>• Ik<'. -kid ala bratcema mle-k i Ter -e obl. kla na jK»t : de/go je š j rila po tr prijela a za vajeti ter }>ogna-!:i I t akrat se je znoeilo brež nje; \si - t mislili, da ve ne vrne. Ali tretiega dopoldne j«' zaro|»otal ko-leselj pred vri>ti: K-istelka je imela čist nov obraz. Planila je k dojenčku; "»zleteli so posli po t>iižnjih vaseh: — Hoj. I'm!je božji, kdo kupi ? Konje, krave. preSiee. kolevlje In drugo »-oho. vse zai gotov denar! Le vkup. !:udje božji. Kastelka prodaja. . In je piidrlo ljudi na Kastni Čevo. da je bilo komaj pmstora: ta i/, ndo vednost i. one«_ra je pri-gnat pohb p drugega škodoželjnost. marsikoga sočutje. Sred" med njimi >e stala vdova, trda ko led, kri«"ft!i. klela kakor Una* pulil:: se za vinar in prodajata. < >b scdiičnem zalu dii ste mukali v hlevu dve buši zraven jKira volov. in dva presička sta tarnala v praznem svinjaku. Opustošene kašT-f, polnnracna vozarila, skri- po skrinjah in omarah. V utranji temi jc dala m-preči. — Vs.- je premišljeno. Galjot. Pet tisoč dobim na Kastelčevo. kjerkoli potrkam. In ne zlomi me. i >kler imam otroke, bodi brez skrbi. A"i če bi me zdrobilo, da veš; ti in jaz sva tiste sorte, ki zemlje m* da iz rok. Kadar bom tako daleč, vzemi in drži. Ti veš. kako so hoteli in kdo j.' bil. . . Rajša vidim, da vzame naš hudič, ko njihov bog. Galjot je osuplo pogledal, kakor da sliši novo besedo. Oko se mu je skalilo, mežiknil je, jx>smr-zakašljal in zdajci iztegnil delnico: — IMari. Kastelka! Vidim, pekel te ne spravi na tla. sama si vrag nad vragovi. Da sem te prej poznal, št- prosenega zrna ne bi bila prodala : dokler je Galjot na svetu, ne boš več trkala drugod. Tako jc vdova rešila grunt. Doma je vzela vse tri na krilo ter jim povedala. — Ne boste so klatili brez doma. revčki sirote moje male! Mati vam vrne, kar vam je oče vzel. Dečki je niso razumeli, toda vriskali so. videč sija nje na njenem obi azil. Grunt pravi; pij mojo kri, da jaz tvoje ne izpijem! Kastelka je legla na zemljo svojih otrok in sesali.. kakor bi ji hotela vzeti zadnjo kapljo. Tekla so trda leta : delo od zore do temne noči. prebrisano izrabljanje vsake slamiee, skoparenje r. slednjim beličem. Prišel je dan. ko je bil d< lg popi; čan in nadomeščeno, kar je šlo tedaj od hiše. Takrat j> dula za deset maš pri fari, ali sama ni šla zahvalit Boga. zakaj dobro je vedela. da gre le dvema hvala : njej i r * njeni zemlji. Iu poslom je rekla počivati od jutra do mraka, toda sama ni prekrižala rok. Ni se mogla več umiriti, peklenski ogenj v njeni glavi je gorel noč in dan; let G" jc zidata. k letu popravljala, vmes dokupila tu njivo, tam travnik, drugje kos gozdne rebri. Zdelo se je, da nc-i ie po hi.^i kakor oropane, proda- j kd" blagoslavlja vse, kar prične n■1 vsi- kar je maral kdo vzeti, še Kastelkina roka; toda Bof ni mo-i-ar.ikega obleka, še b-ibična av- ge> biti .saj se ni zmenila zanj. Jih dež bo rosil. še preden se vzdigne s^ince na višek. In ko se vrača po brvi. udar? gospa s svojo palico ob hlod ter strese pest proti dimu za h rastjem — Tod čez ne prideta kanal ie! ^ . - i • >atan vas vzame prej ko mene — in prej ko nas, ki smo tu doma. . . Potem se zgane mehkoba v njenem srcu. — Reva Polona bi vendar ostala ; kam naj se obrne s polnim trebuhom ? Toda če rečeni, naj čaka tu. ji lehko umre. in nemara še run povrhu. Rajša naj r^e jroberr. . Sam zlodej je dal to mojo prekle-t< smolo z ljudmi! Molče koraka po lepih, gospod-sko opravljenih sobah. In da bi vendar storila dobro, vzame iz miznice nov petdesetkronski bankovec. položi ga v ovoj ter piše t j do in široko : "Družbi svetega Cirila in Metoda v Ljubljani".. Zraven papir s poročilom: — Da se nam zalega ne izpridt. pošilja to betvece vaša stara Kastelka. — Ljubljanski gospodje jo dobro poznajo. Smehljaj, konrij viden, ozarja vdovi obraz. H. materin , lati križec, ki ga j*1 dala m s«irtni postelji hčeri v spomin, žid .ne rute, kožnšna ko-čemajka in poročna obleka; Man:: si.je pustila trti."4 cunje, dekla bi ve jih bila sramovala* Ko so kiifH-i odšli, je sedla v kamro ter seštela izkupiček in I . ukovee. ki jih j.* bila prinesla s s< boj; živa duša ni zvedela. kje . ;h je vzela. Manjkalo ,C št' Zl.ie-r ni i>et tisfn'akov. Na vrata je potrkal sosed. bogati Galjot. — Saj ne zmoreš. Mana! Zmorem. če me na mestu zlo- ravi. kajti Slovenci smo nitni sovražniki, tujci. Res je. — sovražniki smo. ki se ne damo ne grožnjami, ne z bombami in ne s požigi odgnati iz svojih domov: tujci ki smo dali mestu Bombice. Pinavčiče. Gorjance itd. Brez prv moči tujcev, brez kompromisov, brez obljub, to se pravi: brez —-Bombigovega poraza bi bilo rešeno italijanstvo »orislceira mesra. Kako stališče zavzemajo napram Slovencem republikanci in az ont- i . -or za v ueizjKidbitno dcjstvlo jjc,' da je v najširšem interesu Italije in Jugoslavije živeti v medsebojnih prijateljskih odnošajih. In to prijateljstvo bo mogoče, to ponavljamo še enkrat ,le tedaj, ako si Italijani in Slovenci Julijske Benečije ne bodo več sovražni. Zato se mi republikanci, dasi smo odklonili vsak konkreten pakt s Slovenci, v načelu veselimo sporazuma. ker smo bili baš mi prv!. ki smo ustvarili razpoloženje za pomirjen je dnhov in ki smo po-pešcvali ono zbliža nje, katero je omogočilo sporazum. — Goriška je enotna pokrajina, čeravno govorijo njeni prebivalci dva različna jezika. Toda kakor tvori dežela zemljepisno enoto, tako sta si naroda z izjemo jezika neoporečno sorodna. Prvi korak je storjen: most med obema brego voma je spuščen. Ostalo je odvisno od dobre vol je Ijud'. Neizpodbitna iesnica je. da smo Slovenci v mejah kraljevine Italije most, ki naj veže Belgrad r Rimom, si vedno bolj pridobiva tal Smatramo za dobro znamenje, da uvidevajo to polagoma vsaj oni Italijani, ki bivajo z nami pod eno in isto streho. Na njih je. irr z\ok njenega glasu. Ali ni glas, . • i • • .__;• jo o predstavi zelo laskave ki nam razkriva večino miStenja J ^ 5EVERA s E E K □ A'cjitbcptTcrjo ITJOlilo Priporočljivo za odponjoč pri zdrdVljerjjh srbečice rdzipl] H.užqilj bolezrp. C EISA 50 C VprtjSdjte pri x4išem 'c^oijO. W. E SEVERA CO. CEOAR RAPIDS. IOWA v goriškem Trgovskem domu. Trgovski dom. ki je bil nuni vojno eno prvih poslopij, ki so ga zažgale italijanske granat-1, jc sedaj zopet obnovljen. Popravljeni so trgovski prostori - v pritličju . .ima svoie urade podružnica Lju-prenehala smejati, j h!janske krt.,Utm. biItlk,. poprav- ljena so stanovanja, popravljena pr je tudi gltdaliska dvorana. 1?. februarja je otvorlla dvorano Goriška slovenska ornladina z vprl-zoritvijo Finžgarjove drame —. "Razvalina življenja". Igrn sije izvršila z-do dobro. O tem dogodku poročajo tudi zmerni if n -i: lanski list: v mestu n izraža- sti v svojih glasilih, so imeli čita- telji "Slovenskega Naroda ' pri-U11 70,0 P^Ktno m micno. liko izvedeti že davno prej. ko o volitvah v upravne svete še doTgo n i bilo govora. Danes odgovarja "Azionc" svojim političnim nasprotnikom: — Da smo zadovoljni. da so smatrali Slovenci za u-ii: est no prenehati z narodno nedostopnostjo. smo zadovoljni, ker so iiam pomagali zlomiti obroč naše nedostopnosti, ki nas je dušil in grftzil. da nam splesni naše živo meso in da se nam skisa kri. Smo ra postavnost in pravico tuctt nasproti Slovanom. Smo za dogovor. ki naj jim dovoli mirno življenje ob naši strani pod varstvom zakonov. Smo za ono višjo obliko boja. ki črpa svojo moč iz večje civilizacije, iz večje izkušenosti, iz globoke jše umstvene organizacije. Nikdo nima pravico zatirati z nasiljem manjšino, drugačno voljo — Nato govori o poskusu nekdanje vlade, ki je nameravala u-stanoviti posebno komisijo v svr-ho proučevanja kulturnih odnoša-jev s Slovani, ki jo je pa narodni šovinizem onemogočil. — Italijanska propaganda v znamenju požigov in bomb nasproti manjšini, izročeni varstvu naših zakonov in moči države, se je prepustila fašistom. Toda vprašanje se ni moglo rešiti na tako enostaven način. Zavlačevanje rešit\e ne pomeni še rešitve. — Odkritosrčno povedano : ena »loipnost interesov niea Slovenci in Italijani, ki povzročajo toliko strahu v east sveti Gorici improviziranim vestalkam. se zdi na mdobrega pomena. . . In "L-iberta", glasilo republikancev, piše: — Udeležba Slovencev pri volitvah v goriški občinski svet ima mnogo večji pomen nego navadna volilna epizoda. Bil je to v resnici zgodovinski, dogodek v političnem življenju naše pokrajine, s katerim se je naredil kouee polstoleinemu boju, ki je ciosedaj zastrupi je val odnošaje med obema narodoma. Napačna domneva, da mecl Italijani in S7o-venei ni bila mogoča sprava. Je bila končno razpršena; strašilo narodne nevarnosti ne pomeni tfa-nes tudi najbolj preprostemu človeku nič drugega nego navaden volilni manever. Naj le kričijo nacionalisti obeh. vsakega človeškega bitja? Ali ni to v gotovem ozira duša. ki po-letava skozi ustnice! Konečno je i ckla : — Tudi jaz sem izgubila mater, ko sem bila mlada. In kot vidite, sem se oprijela navade, da nosim žalno obleko. Poleg nje jc bil prostor na klopi. On je sedel. Pričel je zoi>et: — Nič ni bolj žalostnejšega kol biti saiu. če človek čuti, da postaja starejši. Vi gotovo prihajale semkaj, ker nimate niti moža. sii t i otrok * Oboje imam. — je odvrnila ona. —a moj mož je proč in otroci so v šoli od jutra do večera. Šivam pod tem drevesom podnevi, da mi ni treba sedeti v prazni hiši. Prijela je zopet za svoje delo. katero je bila pustila za trenutek. Clement je čutil, da ne more ničesar več reči. Ce bi bila sama in brez prijateljev, hi mogoče sklenil znanstvo. a ona je imela moža in otroke. Njeno srce mu ni bilo na razpolago. Dvignil se je. jo pozdravil ter odšel. Ko se je vrnil v urad ter pričel zopet z enakomernim delom. so mu pogoto uhajale misli v park. kjer se je sestal z žensko v črni obleki. Skozi c-kna svojega stanovanja je užival zelene livade javnega parka. Ko se je zjutraj prebudil, je č*:l žvrgoljenje ptic in zvečer je prihaja lk njemu navzgor osvežujoč molk od dreves, zavitih v sence. Ce jc prišel slučajno domov nekoliko bolj zgodaj.- je rad opazoval otroke pri igri ter živahne kretnje mater, ki so pazile na-npe. Ta" slika mu je za trenutek nadomesfHa družinska veselja in tudi v drugem ozira je uredil svoji zadeve tako. da ni njegovo srce preveč trpelo. Ker mu jfr manjkalo enega velikega nagnenja, je posveii! svojo pozornost številnim ljubkim predmetom. Odkar je prekoračil štirideseto leto. se je čutil Clement vedno bolj in bol .^osamljenim, — v resnici osamljenim, izročenim oni praznini, k iprodira v globine duše in katere ne morejo pregnati zunanja razvedrila. Bil je ravnokar bolan. Skozi cel teden je ostal v svoji sobi in razven zdravnika in hišnice ga ni nikdo obiskal. Izgubil je celo svoj tek do tobaka iu pipe, ki je bila vedno družica njegovih globokih sa"nj. Citanje ga je še vedno mučilo. A'sled tega je opazoval skozi okno vesele igre otrok. Prišel je oblačen in pust dan in v parku je bilo vsled tega marnj otrok kot ponavadi. Skoro vse klopi so bile prazne. Na nekem omamljenem mestu, med divjim kostanjem, ki je že izgubil svoje liste, pa je sedela kljub temu neka ženska. Sedela je na tak način, da ni mogel Clement videti njenega obraza, pač pa le njeno črno. pri prosto obleko. Ta črna obleka je bila zanj vir nepremagljive radovednosti. ne da bi vedel kako in zakaj. Ni mogel premakniti svojih oči od nje. Presedel jo celo popoldne ter opazoval +0 Obleko. 'MoJBu, ki bi obiskovali samo Tanner Tr. . ... ... . , tj*. Nekaj privlačnega. Bobri delavci Ko je bilo eas it.^ nazaj v poste- ^ Bapravijo ^ (]olarjev ali re? 1 jo. se je le z obžalovanjem ločil Samomor Afričanke. Pred nekaj tedni so imeli potniki v briškem poštnem avtomobilu eksotično sopotnico. Bila je to 201ema krasotiea temne polti, doma iz Asm are v Afriki, kjer jo njen oče Mezzardi italijanski kon-7.111. Potniki, ki razumejo nekoliko italijanski, so se ž njo pogovarjali. Povedala jim .i", kažof1 šopek rož. da gre olvskat grob svojega zaročenca, ki je padel kot poto<*-mk v Italijanski :irio;oli in ki je pokopan na vojaškem pokopališču v Kojskem. Krasotiea Je i 11 ravno vzbujala v Kojskem občudovanje in začudenje. Sledili so oddale«"-, ko je stopila na pokopališče. Tanj je bilo tudi nekaj vojakov, ki s« se ' njo razgovar-jali. Naenkrat pa je potegnila Izpod obleke samokres in se vpričo gledalcev ustrelila na grobu svojega zaročenca. Strahovita nesreča. V Mirnu pri Gorici je šel oče s svojimi tremi sinovi čistit na njivo. Ko so pokosili, so sinovi zakurili ogenj, da bi se preniraženi nekoliko ogreli. Čepeli s > vsi Iri.i" okoli ognja. Oče pa sT j' poiskal r.edoleč od s:nov zavet j \ v katerem je mirno puši! svojo pipo. Toda v tem trenotku se jc začni oster pok od onega mesta, kjer so sinovi kurili. Skočil je. »la bi pogledal. kaj se je zgodilo. Nudil sn mu je strašen prizor: na mestu, kjer je gorel ogenj, je bila zakopana mina. ki se jc vžgala in raz-ir.esarila sinove. A"es obupan je tekel v vas. Prišedši do orožniške postaje se je zgrudil na tla in le z veliko težavo je mogel povedati o strahoviti nesreči. f Na postaji v Moši je po neprevidnosti prišla pod tovorni vlak. prihajajoč iz Krmina, neka ženska. Ostala je nirtva na tiru. Neka druga ženska v biižint je prišla z nasprotne strani na tir. Žita krpa nogavice. Grof Ilunvadi, ki je bil zadnji maršal na dvoru bivšega cesarja Karla in ga je spremljal v Fun-chal, pripoveduje sedaj novinarjem v Budimpešti, da živita Kare! in Žita na Madejri zelo preprosto življenje. Ko je odhajal, nista 1-mela nobenega služabnika ve£. — Samo šofer in njegova žena sta ;ima pcfiagala pri najnujnejših delih. Žita ima vedno polne roke opravila. Grof pravi, da jo je o-pazoval. kako je cele ure krpaia i:a bi videla ponesreeenko. Tu pa nogavice, ki pa jih je skrila, ko je privozil osebni vlak iz Gorice in nesreča je hotela, da jc ženska ravno ta trenotek se hotela odstraniti in da jo je vlak zr jel. Obležala je tudi ona mrtva pod kolesi. ® se ji je približal. Opoldne dobita pošto in časopise iz Portugalske. Včasih jih obišče kak dostojanstvenik ali kak drag veljak na Madejri. Ako ni nobenega, citata največ zgodovinske knjige. Kosilo kakor tudi večerja sta jnko prf-prosta. — Ce je grof resnico govoril? POZDRAV P redno se podava na morje, se vsem lepo zahvaljujeva za spremstvo na kolodvor in sploh za vse, kav site imeli opravka z nama. ter kličeva: Na veselo svidenje! Nick Triller in Andv Hrovat. od okna. * " i> * Naslednjega dne se je solnee vrnilo in Clement se je boljše poeu- ia teden. Srota vašega zasluSka je .ivisna od Števila znanih farmerjev. Všite v angleščini ali vprašajte za po-ovor. — Mr. Ettiner; Tbird Floor. i l(i West :M Street, New York. —Adv't. . DR. HICHTER'S flWPAIN- ^gfepELl ~ ^ ^ DOaRO ZDRAVJE JE VREDNO ZLATIH DO-LARJEV. —VSAKA DOBRA NAKAZNICA JE ZNAMENJE DOBREGA ZDRAVJA- Prež«nite nadležne DoleCine s pristnim Pain-Expellerjem, starim družinskim prijateljem. — Vstrajajte pri tvornlSki znamki Sidro', 35 In 70 centov v lekarnah ali pr^ F. AD. RICHTER lo/.;:ju .<"■(• bo dovolil pregledati vse akte pravdništva. Ponavadi >e je dalo tako dovoljenje šele potem, ko je sodišče že prieelo svojim postopanjem proti obtoženemu in ko «ra je zasli-Jal tudi prrdscdujot'i sodnik, To izgleda kot kričeča krivica napram jetniku in vs' d tega marsikaj lahko mogoče storiti. d Ualpiu seoaj tudi storil. Od strani moža. ki je bil vedno pripravljen razlagati postavo v rjt-nem najhol.i stiffen pomriiu in tu strani moža. ki je bil poleg :e«ra še sovražnik de IVaskorana. ji* lilo to dovoljenje, dano obrambi. polno oonona. Ali pa je v j-esn ci pomenjalo, kar je domneva* i os pod Fol«?at o njem — .laz sem skoro preprič.-m da s«- motite. — je rekel •rosj>od Ma-gloar. — J.'iZ |K)znam tega dobrega človeka, kajti praktieiral sem z njim skozi leta Če li bil sveM samega sebe. bi bil brez usmiljenja. Če pa j:' pnja/en, >r boii. Ta kcners;ja predstavlja vrata, katera je pustil odprta zji slučaj poraza. Odlični odvetnik >e ime! prav. Čeprav je bil mogoče Galpin prepriean o krivdi de Boa sk orana. je bil vendar v zadregah glede postopanja. Dvajset zasli.šanj n- spravilo na dan n:č drugegega kot neprestana zatrdila ielnika. df. je r.edolžen. Kadar se ga je pritisnilo i a zid, je odgovoril: — Pojasr.il boni vse, ko bom govoril z zagovornikom. * To je pogosto odgovor bedaka. ki hoC-e s tem pridobiti čas. a Galpin jo poznal svojega prejšnjega prijatelja, ter imel visoko nine-l.je o njegovih duševnih zmožnostih. Vsled tega se je tudi bal, da se skriva nek;: j resnega za tem trdovratnim molkom. Kaj je bilo to* Kak prebrVanc sestavljen alibi.' Kaka priča, že dolgo vnaprej podkupljena? Gospod Galpin bi dal dosti, dr, ir.ve to. V namenu, da najde to Cimpreje, je tudi d.-1 omenjeno dovoljenje. Predno pa je dal dovo-.elije. se je posvetoval z Dobižonom. katerega je našel doma. sredi njegovih knjig. — Ali ste prišli po nadaljnt podpise.' — je vprašal. — Takoj jih Viste imeli. Tudi če hočete kaj drugega, sem vam na uslugo. — Kakorbitro j-1 storjena zmota. Je pr *p^zno priti- po nasvet. Čeprav je bil lo :>reeej slab sprejem, ni Galpin opustil svojega *.amena. R'-k«' je s trpkim povdarkom: Boulogne - Genova. Poinearej.»v nastop je zatemnil franeqsko - angleški horieont. Zbrali so sj temni oblaki in grmelo je. Anglija se je že pripravljala i-« slučaj, da Francija ne pojdt na genovsko konferenco. Anglija b šla vseeno, težkega srca sicer, kakor je zatrdil v pogovorih Llovtl Gtorge, in prepričana, da je soudeležba Francije neizogibna, ako hoče kak reko:istrukeijski načit doseči uspeli. Lloyd George je bil na pomorski vežnji v i3oulogi e nena\adno nemiren, ko se je vračaL pa je b'l vesel in poln humorja. Povedal je poročevalcu 'Observer-ja*\ da je Poineare na vprašanje, ah je Francija pripravljena ali ne, iti v Genovo pod pogoji, določenimi s eamieskim programom, tako,? odgovoril: da. Caim^ski sklep postane tako nedotaknjen. Konferenca v Genovi se prične dne 10. aprila; pričela bi se teden dni poprej. a'i Poineare odide -1. aprila v Alžir. Trepetala je zopet Evropa in ugibala, kaj bo: ali ugladi Boulogne pot \ Genovo aH stavi pred njo nove zatvorniee? V Boulog-- :-u pa je šlo vse g'adko. Lloyd Georgeu je zlahka-uspelo, da je pro-p*'čal Poineareja o n en mest nos t i njegove bojazni glede Zveze narodov in ako Zveza ne more bit» zastopana v Genovi, je vzrok ta. ker ona ni ko m pet en tm, df bi prišla v pomoč problemu evropske rekonstrukcije. ker jej no pripadata ne Nemčija ne Rusija in ker so jej Zedinjene države nasprotne. Reparacije p.i tvorijo vprašanje, podrle no širšemu problemu evropske rekonstrukcije. Ako se v Genovi posreie spraviti Neinčijo v evi ojjski ^gospodarski sistem ;n Nemčija pridobi zopet svoje gospodarsko prospevanje. je gotovo, da ne bo nobenega razloga, da bi Nemčija ne plačala odškodnine, kakor imp Anglija plačat! svo.it dolgove. '/. angleške strani se poudarja, da gh.de Zveze n"rodo» in Rusije se nista mogli v glavnem sporazumeti Anglija in Franciji* pred boalr.gnef-kim sestankom. Tam pa je šlo vse dobro in * Petit Pa risi en pristavlja svojemu poročilu, da sta bila oba ministska predsednika na koncu svojega pogovora v naj- | višji meri začudena: sešla sta se na delikatno diskusijo, pa. sta se na mah prepričala, da soglašata v vseh bistvenih točkah. Po vseh evropskih središčih so se neprestano pričakovala poro-< da iz Boulogna. najrestrpnejše v Berlinu. Glasila desničarjev sr vzkliknila nevoljno. da se je Llovd George povsem podvrgel volj. premet en ejšega Poineareja. Mogoče, da je dobil Lloyd George na poljih, ki se n^ tičejo Nemčije, kake kompenzacije za koncesije. s*or jene Franc'ji. glede Nemčije pa je rezultat jasen: francoska nasilne politika je dosegla popoln uspeh. Poineare je dokazal, da je vredei-zaupanja, katere gojr Francozi d<_ rjega. Nemčija je upala na svo hoden razgovor o vseh potrebah narodov, da se pride do jasnosti s-nernicah za obnove Evrope. Ta naloga pa je po nemški sodbi nemo dokler se skupina zmagovalcev ne otrese vojne mentalitete. v N-mški levičarji izvajajo, da se določitev proti razgovoru o pogod bah ne sklada z namenom obnove. Ne' more se vzpostaviti Evrope ne da bi se dotaknili vzrokov za njeno porušeno gospodarstvo. Nem Ski nezadovoljnost je umevna Nemčija je pač pričakovala zbog ne. soglasja med Anglijo in Francijo piilike, da bo lahko dosegla mno go več nego pripušča Francija. Nke vsemogočne. Celo oni. ki bi me morali podpirati. I.r če pn»t• njeni. M.-j oaravni zaveznk. okrajni pravdnik, se mi smeje. Predsednik soj ii<*p"sredni predpostavljeni, mi je rekel danes rjutiaj z neznosno ir«»nijo: — Skoro ne poznam sodnika, ki bi moLrel k 't vi. žrtvovati svo.e prijatelje interesom resnice in j>ra-v-ce Vi ste človek ko *>«» živeli v starih časih. Povspeli se boste še visoko. Njegov p»-:jat< !j pa ga ni mogel več jx>slušati. Rekel je : — Prekiniva tuk;:j. Nikdar ne bova namreč mogla razumeti d>ug drug-ga Ali j»- Xak de l*ot>sk« ran nedolžen ali kriv? Tega ne vem. Vem pa, da je bil najbolj prisrčen človek na svetu, dober družabnik. vrl in "zobražen elovek. .Ta/ s^in ga imel rad ter ga imam še '-•daj. Raditeg.i mi jc mučno \ideti gr v ječi. Imel sem najbolj pri-s '"'lic stik/ z njim. ki pa su sedaj piekinjeni. In vi se pritožujete? Ali sem ja' amb eijoz» n človek, ali hočem, da bi bilo moje ime zvezano z enim najslavnejših proecsov ' (iosj>od de Boaskoran. bo naj br> obsojen. V: bi Marali bit: \«>»li. Zakaj se pritožujete? Po \ s.-in ttre«;e! ga j»* mraz. kadarkoli se je spomnil na to. Bil je * - h d tega tud strašne jezen nekega večera, ko mu je rekla ena izmed sestra: f — Mešinet, ti s pivt»em drugačen človek izza obiska gospodične de Pandore. VS^^^I-' | 1 — Klepetulje. — je vzkliknil v napadu srda. — Ali hočete, da me obesijo 1 '- in Poinc?»r?jen v katerem ni T>il nihče premagan in nihče ni zmagal ampak jc vseboval h odkrito in točno izmenjavo,misli, ki je dosegi«* potrebno razj-usnjei.je. Po boulogenskem sestanku utegne biti situacija v Genov: kakor si jo predstavlja 4Manchester Guardjan' nastopna: 1. vrhovni svet kot najvišja izvrševalna avtoriteta v Evropi je dokončal svoj posel; 2. Zveza narodov je glede na Zedinjene države, Nesičijo it Rusijo le še Zveza po imenu; Nemčija pride v Genovo, da pove svoje mnenje o problemu evropske obnove; 4. Rusija izve pogoje za prznanje sovjetske vlade; 5. Garancijski dogovor, ki ga je ponudila Anglija Franeiji v Oannesu proti rt izzvanemu nemškemu napadu ns'ane v veljavi Služiti ima lažji evropski obnovi; 6. Mala antanta dovršeno delo dr. Beneša v smislu gospodarskega j»okreta in mirovne politike ji' sigurno preti vsako nevarnostjo, da bi mu kdo nasprotoval v Genovi, marveč bo to delo lahko najbolje prispevalo k dobremu rezultatu konference. Mala antanta, ki se žaeh njenih podružnicah. PRODAJAM') parobrodne in železniške vozne Ustke na »se kraje In za vse črte. I Vidi zgoraj bre tanje pamikov.) Kadar ste nt. potn v staro douovino in se nahajate v New Yorku, se Vam h« Izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zade? pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju Krex ozira na to, ako kupite parobrodni listek pri nas ali ste ga morda kupili drugje. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni poftojt ki bodo velike koristi xa vse one, ki se ie ali m bodo posluževali Frank Sakser State Bank ŽENITNA PONUDBA. Fanner srednje starosti s precejšnjim premoženjem s«' želi seznaniti s Slovenko od 25 do 30 !et staro. Tudi vdova z enim. otrokom PRI NAS SO PISMA od Marije Dnuota za JOHNA TAVČAR, od Marije Ahec za MAT. REBERXISKK. od French Line iz Havre /m. LOUIS ni izključena. Katero veseli na SCHAMBI. Pišite na Glas Naroda farmi, naj nti in priloži sliko, S2 Cortlandt St.. New York. N. Y. katero ji pošljem nazaj. Tajnost zajamčena. Naslov: Farmer A. Kelbl K. 2. V ail, Iowa. (25-27— 3) 0 POTOVANJU. POTOVANJE JZ EVBOPE. __Ako imate sorodnika v Avstriji Za potovanje spomladi, poleti Nemčiji, kateri je tam priato- - . . . , . jen ter želi priti v Ameriko, ga in začetkom jeseni je dram raz- J i . , . . . ' T .. „ , 7amorete sedaj dobiti sem. Na-red na prekoceansk.h parnikdi že Jalje zamorejo 8edaj ameriški ^ vee mesecev naprej razprodan. Ze Pavijani dobiti žene in otroke iz-sedaj je ležko dobiti prostore dru- pod 18. leta iz Jugoslavije ali za-gega razreda za junij in druge sedensga ozemlja, mesece. Le malo prostorov je Se Avstrijski podaniki morajo plana razpolago. Kdor bi tedaj hotel čati vieei Pd ^eriškem konzulu j z aijerikanBkim denarjem in rav-potovati prihodnje mesece v dru- ^ , . . _... _ . , no tako morajo na lillis Islandu -em razredu, naj nam takoj na- ,voto ^ ^ pokazati v ameriški znani, da mu preskrbimo prostor, dolarjih. Frank Sakser-State Bank Glede denarnih pošiljatev v --—----13. S. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin {affidavitov} in voznih listkov se obračajte na najstarejšo slo« vensko *vrdko: Frank Sakser State Bank, S>2 Cortlandt St. New York. N. 7. SAWi. CAPSUUS M1DY I ir ittm* — hitro pomtft pri VNETJU MEHURJA W Vaska pilnls (MID Y bm> in* Varujte aeponsrsdi Nove vrste svilnate ZASTAVE Regalije, pečate, trakove, IVAN PAJK Lt,d. za društva. 24 Main Street Conemaugh, Pa. DR. LORENZ 644 Penn Are.,. PITTSBURGH, PA, EDINI aiOVKNtKO GOVOREČI ZDRAVNIK Specijalist MCŠKIH BOLEZNI, Mtji »trok- j« xdravt>n>i akutnih In kronKnlh bolezni. Jas ssrn is sdravlm nad 23 M ter Imam ak.utnjc v vuh boleznih In ker znam slovensko, zato vas moram popolnoma r^cnttl In spoznati vsta bolezen, da vat ozdravim In vrnem moč In zdravje. Skozi 23 1st sam pridobil iMwbno akuftnjo pri ozdravljenju riotKIti bolezni. Zato so m ore t« popolnoma sanestt na aieno, moja skrb pa Jw, da vas popolnoma ozdrs rim. No odlaisjts, ampak prid Its etmpreje, Jas ozdravim zaatrupljeno kri, mssuljs In tiso po telesu, boloml v orlu. Izpadanja las, bolečino v »-osteh, staro rane; oslabelosti živčno In bvieznl v mehu-Ju ledleah, jetrah. Selodcu, rmenico r^vmatizem. katar; alato tile« naduha Itd Uradna urs: V ponedeljek: sredo In pete« od t. dopoldne do I. popoldne: ▼ torek. Četrtek ln aobota od S. dopoldne do S. sveCer; v aedelisk tn prssnHilh od lt. dopoldne do S, popoldne.