Politični ogled. Daaajska vlada je zdaj v veliki zmeanjavi. — Eamo ae obrniti, to aihče Be ve\ Beu8tu grejo aemškopruske zmage tako strašuo po glavi, da je aaeakrat postal ves prusoljub, io da se hoee satuo na avatrijske Nemce opirati, v zvezo atopiti z Neaičijo ; tedaj hoče še dalje Slovane aa steao pritiskavati, pa uaj ie: nVsaka reč saino nekaj čaea trpi!"pravi stari prigovor. — Mogoče pa je vendar, da se tudi aašim vladaini nioženi enkrat oči odprejo. Njih VeličaBstvo cesar je 17. t. m. v soboto zvcčer pozdravil s prestolBim govorom obe zboraici, v kterem je najprej aaglašal aedajao vojsko ia rair avstrijanske države. Onieail je, zakaj so se bile razpisale aove volitve ia pozdravlja ude gospodske ia poslaaske zbornice. Obžaluje da niso aazoči zastopai&i kraljcslva českega, ia teai bolj, pravi, ker ae njegova vlada aeprestaao prizadeva, aezadovoljae napotiti aa skupao polje ustavaega delovaaja. nVlada ima nalogo, poskusiti vsa postavaa sredstva, da se kolikor naj bitreje tudi temu (českeiuu) kraljestvu zagotovi sodelovanje pri važnih delih tekočega zaaedaaja." — Najvažaejše besede celega govora za Bas Slovaae. — Pravi dalje, kaka dela zbora čakajo, med kterimi je v prvi vrati volitev v delegacije- Govor knača tako: nBog blagoslovi Vaše prizadevaaje! Zaupao Vas vidim začeti Vaše delovaaje. Vaše besede bodo daleč zvoaeča spričevala zvestobe ia do- moljubja in Vaša rairaa dela — to sem prepričan — bodo bogato aadje obrodila za aotraaje blagostaaje državc, za Bjeao veljavo \a oioč. Naj bi ae oaa taoč ia krepost, ki jo daje zložaost, iz Vaše srede razširila med vse avstrijake aarode, ia naj bi jib peljala aa oaa pota, kjer ae razcveta prava svoboda, blagostaflje ia čast za vsakega posaaiezaega, za V8ak narod, za vsako deželo ia za akupao državo." — Vlada žaga v teai govoru čehoui, ia je že takaj bil odgovor aa adreso českega deželaega zbora, Prestolai govor ai situacije v Avstriji celo aič razjasBil; toliko srno veadar iz ujegn zvedeli, da bomo taorali še enkrat, ali oiorebiti še večkrat svoje želje poBavljati, prej ko dobimo to, kar je izrekla večina v českem, gališkeua, kranjskem, daltaatiBakem, tržaškem ia vorarlberškem deželaeai zbora ia kar so aaglašale aiaBJšiae drugih deželaih zborov. Ne ena besedica se ae aahaja v celeai govora, ki bi kazala le dobro voljo , da bi vlada hotela ustreči tim jaaaira željam aarodov. Njih Velič. cesar je deželaega poglavarja v Tirolski g. Lasser-ja, deželaega pogbivarja v Moravaki, Pocbe-ta ia deželaega predsedaika v Sleziji, Pillersdorfa iz službe odpustil. V a e d e I j o 18. t. tu. je cesar sprejel česko deputacijo ki aiu je priaesla adreso deželaega zbora, ia je rekel, da ae zahvaluje za zagotovljeBje veraosti, adreso bode izročil svojeaiu niiaisterstva, ustavaega pota ue bode zapustil aa aobea aačia, pod aobeao pogodbo, ia tirja od deželaega zbora, da aaj voli v državai zbor. Njih Veličaastvo cesar seje v aredo 21. t. ui. pripeljal v Gradeo k razatavi ia ae pelja 22. t. m. apet aa DuBaj. Državai zbor aa Dunaju je bil prvokrat skupej 15. 1. m. Eot aaJ8tarejši poslaaec je predsedoval baroa PaacotiBi, ia je v svojem govoru izrekel, da obžaluje, da Čebov ai v zboru, \a dal željo, da bi se ediaoat nied avstrijskitui aarodi dosegla s tim, da se npo aatavai poti" zadovoli vaeai aarodom. Med državnimi poslanci je zdaj 86 federaliatov ia 55 nstavovernih; federalisti iniajo tedaj večiao. Cehi še niso rajtani. V poadelek 19. t. ai. je državBi zbor iaiel sejo pri kteri so tudi že bili Tirolci. Govorilo ae je aaaio o volitvi piedsednika. Sturm je predložil, Baj se zastraa Čehov zbor odloži do 3. oktobra. Grocbolski pa je predložil, aaj se odloži samo Uo pribodnjega (toadeljka. Zaduji predlog je obveljal. 26. t. m. bode tedaj spet aeja ia volitev predsedaika jb podpredsedaika. Cuje se, da bode Hopfea izvoljea za predsedBika ib Recbbauer za podpredsedaika. ČJeski deželai zborje vsled cesarjevega akaza Ba aedoIočeB čas razpaačeB, poteai ko tii volil v državai zbor ia je aprejel adreso večiae z 147 glasi proti 77. VoIjena je bila posebaa deputacija 18 adov z visim maršalom Ba čeiu, ktera je adreso cesarju izročila. Med Čehi je spet razpor. Neki 80 Bamreč bolj za pomirljivo politiko Avstriji aasproli, raed temi je tudi Šladkovski. Skrejšovski pa ia Brauaer so za O8tro opozicijo. Rieger je potegoval 8 Sladkovskijeai, kterega tnisel je z veliko večiao prodrla. Skrejšovski je na to položil svoj aiafldat. — Gotovo ga bodo spet volili. Iz F r a a c o s k e. Pariz, v ktereai je bilo dozdaj zmirom mBOgo veselja, ae je zdaj sprenieail v taborišče. — Priprave za brambo se BiBožijo od dBČ do dae. Žeaske, bogatiai ia starci so mesto zapustili. Pariško ljudatvo je že oborožeao, aa trdajavah okolo niesta čakajo kanoni ia aavdušenje za boj raste tiai bolj , čiai bolj se bliža sovražnik. Neki še zniiroru apajo, da se bode skleail mir, lo 8e bo veader težko prej zgodilo, dokler Pru8i ae bodo v inestu. Poveljflik trdajave v Straaaburgu je 14. t. ra. poročal v Pariz, da je ajegov položaj že zlo hud zaatraa vedaega bombardiiaaja. Oa boče oetati do koaca. V Parizu je žo bilo 13. t. m. 142 hiš aavlašč porušeaib, ki bi zaale delati overe pri brainbi inesta. Od 15. t. m. ai več saiel aikdor Pariz zapustiti iu ae v ajega stopiti brez posebaega niinisterskega dovoljeaja. 15. t. m. je aiiuistcr aotranjib zadev zaukazal, da se taorajo Bapraviti Barodae straže v vseh krajih. Trocha je v svojem akazu rekel, da bode vsak dan 70 000 mož na pariškib trdBJavab za brainbo stalo, in da apa da bode 300.000 pušek jb srčaost ljudstva uiesto obraailo. — 15. t. m. se je iz Aaierike pripeljalo v Fraacosko 500 pro8tovoljcev in 7000 pušek. Prusi ao Jainville vzeli. Bazaiae je popolaoma oakrbljen s živežem. Dalje se piše iz Pariza, da je Gambetta, miaister no tranjib zader v 48. urah astvaril 60aovih bataljoaov aarodDib braaibovcev, bataljoa po 1500 raož. Precej po razglasa republike je prišlo že 100.000 aovib oborožeaih mobilcev v Pariz. V Parizu je zdaj vae oborožeao. Če je rea vae tako, bode strašen boj, kakoršaega svet morebiti dozdaj še ai videl. Piše ae, da je Pariz zdaj tafeo oborožea ia oskrbljea, da ae aiore raesta aobea sovražnik več prehiteti. Sovraž aik bo tedaj odločea upor aašel; če pa Nemci Pariza v 4 tedaih ae bodo vzeli , se ae bodo mogli dalje držati pred Parizom. Po tein pa se zaajo straai v vojai popolaoma zaobraoti. Oblegaaje daaašajega Pariza zaa biti poguba Nemcev. Saaio ako bi se v Parizu med seboj začeli klati, zmagajo Neaici. Zdaj je v Pariza popolea red ia mir. Pravai miaister Cremieux se je z delegacijami vseh mi aisterstev preselil v Touis, od koder se bode vladalo aa vae Btraui dežele. Tudi avstrijski, raski ia aagleški poroiaiki so se preselili v Tours. V Toarsn stoji 25.000 vojakov. Pariški aadškof pozivlje dahovaike, aaj bodo aajprvo aarodai Franeozi, ia poteat še le dahovaiki. Rocbefort je dobil povelje čez čete, ktere bodo braaile barikade v Parizu. Redai vojaki so zapaalili vsi Pariz ia piieakujejo zuaaj sovražaika. Pariz bode braaila saiao aarodaa straža, ktera pribaja iz vseh straai v Pariz. Iz Italije. Geaeral Cadorna, ki pelja arraado v papeževo deželo, je prestopil mcjjo aa treh krajih ia je razglasil, da priaaša mir ia red a ae vojae. Prebivalstvo aaj se bode saaio vladalo. Saaiostojaost je papežu obvarovaaa. Cadoraova aruiada je bila povaod z veliko aavdašeaostjo sprejeta, posebao pa v Civita vecbia. Iz vsega pa se vidi, da bodo Italijaai pustili pape/.u leoatiusko četrt;Riaia ia Eagelsbarg. Papež je celo zoper to, da bi se ajegova armada zoperstavljala Italijaaoni, tudi viraski lnestjani bočejo, da se aaj raesto izroči Italijaaom brez prelivanja krvi. Papeževi Zvavi pa se po aili hočejo vpirati. Papež ostaae v Rimu io bo protestovai proti vzetju raesta ia oblasti. če se pa papcževi Zvavi ae bodo hoteli z dobrega podati, bode italijaaska armada Riai s silo vzela. Maoge evropejske vlasti so aezadovoljae s tero, da se vzamejo papežu dežele. Angleški diplonnati liočejo le takrat rair delati raed bojevaikoaia, kedar bosta oba za to prosila. V Aagleški se dela 400.000 pasek ia 30 railijoaov patroa za Fraacosko. — Ce le ae bodo prekesao prišle.