STtTDIJS** S19L10TCKA
LJUBLJANA
{t. 188 Poštnina poračunjena (C. C. con la posta)
V Trstu. V sredo, 8, ivauila, 1928, - Lato Vk_Posamezna Številka 30 cent
Letnik Lili
lifl« ttbsta vsaki dan cjutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mm S mma L 22— ^gjgjbS?-* celo Uto L 75.—, T ioozeoMtTo t *50 r^. — P f,	30 »t — Oglasoma u 1 mm prostora
i kole t1/ Iji jtfo > »k« b obrtna oflaaa L L—,
Ittoa, uhnj«,
EDINOST
Uredaaitvo in nprsTiiiilro: Trst ulica S* Franctsco d*A.nisi 20. Ta* leton 1131. Dopisi naj ta poSilia^o izključno uredništvu, oglasi, reklamacija in denar pa upravniitvu. Rokopisi sa m vračajo. Neirankirana pisma ae na aprajemajo. — Last, založba in tisk Tiskarn« «Edinost*.
▼ Gorici: ulica Gioni Cardacci M. 7, L n._ Telci iL 391*
Glavni in odgovorni urednik: proL FUIp Perie.
Fran<
boljševizem
Kot smo poročali te dni, jo francoska vlada prepovedaia komunistično zborovanje v I-vry. Komunisti so se kljub temu zbrali iin pri razganjanju rborovalcev je prišlo med policijo in njimi do hudih, izgredov. Aretiranih je bilo na stotime demonstrantov, ki pa so bili pozneje večinoma zopet izpuščeni. Le nekateri so bili pridržani in se izročijo sodišču.
Te podrobnosti pa so manj važne nego dejstvo samo, da je pariška policija začela nastopati proti komunistični propagandi v zadnjem času z vso odločnostjo. Vsekakor je zanimivo vedeti, katere okoliščine so vplivale na francoska oblastva, da so se odločila glede komunizma za politiko «močne roke». Pariški policijski prefekt Jean Chiappe, ki vodi to borbo, je o-risal v tem pogledu svoje stališče v zanimivi izjavi, ki so jo objavili listi in ki je tem zanimivejša, ker opredeljuje komunizem in njegovo propagando z nekakega splošno-zapadnega stališča.
«Ne preganjam boljševizma — naglaša g. Jean Chiappe — kot politični nauk. Politika je od področja mojega delovanja zelo daleč in zato nisem nikdar mislil na to, da bi se boril proti opozicijskim strankam, kakršna je na pr. socialistična stranka. Po mojem mnenju boljševizem niti ni politična stranka. Zame obstoja boljševizem v treh oblikah: 1) kot organizacija, ki je naperjena proti javnemu miru in redu, 2) kot napad na državno varnost in 3) kot razdiralni element po kolonijah, v armadi, v državni upravi itd.
Na srečo zdravi razum in 10-d o tj ub j e f ran coskega, na ro d*a prezirata te antinacionalne elemente, ki so finansirani iz Moskve. Nalašč rabim ta izraz, kajti zame ni nobene razlike med moskovsko vlado in III. internacionalo. Kar vem in kar mene v prvi vrsti zanima, je dejstvo, da denar, ki je določen za boljševiško propagando, prihaja iz Moskve in da tam najdejo preganjani komunisti tudi svoje pribežališče. Tako je na pr. pariški občinski svetovalec Gremet, ki sem ga iskal radi š pij ona že, pobegnil s svojo ljubimka iz Francije iin oba sta se, vsaj do pred kratkim, nahajala v Moskvi. Ponavljam pa zopet, da komunizem v mojem službovanju ne zavzemlje mesta/ {političnega, ;socfa;lnega ali gospodarskega nauka, temveč ga smatram za stremljenje, ki je naperjeno proti državni oblasti.
Komunizem nabira svoje pristaše med nezadovoljneži celega sveta, in to tudi med onimi, ki niso še nikdar ničesar slišali o naukih Karla Marxa. Ko govorimo o boljševizmu v Franciji, je treba tedaj razlikovati one, ki plačujejo članarino komunistični stranki, od onih, ki z boljševizmom le simpatizira-jo. Število teh boljševikov-sim-patizerjev je razmeroma veliko, dasi je v razmerju s celotnim števidom prebivalstva Francije še vedno majhno. Če pomislimo, da število onih komunistov, ki redno plačujejo članarino v blagajno stranke, ne presega 55.000, od katerih je 15.000 v Parizu in okolici, tedaj moramo zaključiti, da je njihovo število zares neznatno. Pri manifestacijah se komunistom redko posreči, da bi zbrali nad 10.000 udeležencev, vštevši žene in otroke.
Na drugi strani pa delajo komunisti v tesni zvezi z Unitar-sko splošno delavsko zvezo, katere predsednik je odpuščeni železničar Monmousseau in ki šteje 400.000 članov. Smernice te delavske zveze so v nasprotju a smernicami zmernejše splošne delavske zveze (Ćonfedera-tion Generale du Travail), katera se drži istih smernic kot socialistična stranka. Lahko se trdi, da je v zadnjih letih število članov komunistične stranke padlo, medtem ko je zelo nara-stlo članstvo socialistične stranke.
Ako naj bo borba proti komunizmu uspešna, je potrebno predvsem, da je policija o načrtih in namenih komunistov ve-iiiio dobro obveščena. To Pa ie
zelo težko doseči, kajti komunistična propaganda ima tajen in
podzemen značaj. Kljub temu pa pozna policija zelo dobro posamezne panoge boljševiške propagande, in to tudi tam. kjer na prvi pogled niso dobro vidne, ker se skrivajo pc^fosto-ma pod socialnim in cek> patriot ičnim plaščem. Tak primer je društvo A. R. A. C. (Društvo starih vojščakov), katero je za javnost patriot ično dru&tvo. med tem ko je v resni-ci le odsek komunistične stranke, karier emu načeluje komunistični poslanec Jacques Duclose. Če smo o boljševižkih načrtih dobro obveščeni, potem jih je lahko preprečiti. Naravno je, da moramo biti odločni ter zabra-njevati in preprečevati vsake poulične manifestacije. Prebivalstvo mora. delati in mi smo odgovorni za red in varnost.
Toda kljub temu ne zadostuje, da bo borba s komunizmom uspešna, samo tako preprečevanje. Neobhodno je potrebno, da se vlada pobriga za ustvarjeva-len socialen program; treba je, da misli na grad bo cenili stanovanj, da snuje majhne poljedelske naselbine, da uvede starostno zavarovanje in zavarovanje za slučaj obnemoglosti itd., da se na ta način zmanjša število netzadovoljnih elementov. Poleg odločne policijske akcije so neobhodno potrebne modre socialne reforme.
Boljševizem služi interesom tuje sile in njegov razvoj se vrši na mednarodni podlagi. Jaz sem radi tega za to, da naj se vrši borba proti njemu na podlagi mednarodnega sodelovanja. Ko sem bil v pomladi leta 1927. na Španskem, sem razpravljal s španskim notranjim ministrom in. madridskim policijskim prefektom tudi o mednarodni borbi proti boljševizmu. Nikakor ne smemo smatrati boljševizma zai politično stranko. Z njim moramo postopati kot s skupano s protidržavnitm stremljenjem in kot z agentom tuje site, sile, ki se naliaja v stanju stalne revolucije in ki se trudi, da napolni s to revolucijo ves «»vet, da s tem upropasti vse dežele in izpodkoplje vse podlage civilizacij e.»
Kot se vidi, je ta izjava pa^ riškega policijskega prefekta pravi alarm proti boljševizmu. Alarmirana pa so bila francoska oblastva najbolj po rezultatih letošnjih volitev, pri katerih so dobili komunisti nepričakovano veliko število glasov.
Znanstveni uspehi
Italijanske polnrne ekspedicije
Ncbilejeve izjave novinarjem
HfiVl, 7. «Popolo di Roma» objavlja razgovor, ki ga je Nobiie dovolil enemu tzmed njegovih urednikov. General se ie v svojih izjavah cmejil na znanstvene uspehe, ki jili ima zaznamovati italijanska polarna ekspedicija. Nobiie je izjavil, da so znanstveni uspehi ekspedicije veliki. Ves material prvih dveh poletov je ohranjen. Tako so o-hrajijeni uspehi opazovanj Pon-tremolija na polju magnetizma, Malmgreena na polju vremeno-znanstva in Behouneka na polju atmosferične elektrike in ladioaktirvnostL Tekom zadnjega ponesrečenega poleta pa se je Pontremoliju posrečilo določiti vrednost horizontalne komponente magnetičnega polja in to vrednost si je Nobiie tudi zapomnil. Kavno tako so ohranjeni Malmgreenovi zapiski zadnjega poleta. Ti zapiski so se našli zgolj slučajno. Ko je bila namreč že odrinila iz taborišča skupina Malmgreen - Mariano-Zappi, so preostali še vedno brskali* med podrtijami zrakoplovne ladjice, da bi našli se kake koristne priprave. Tako se jim je nekega dne posrečilo iztakniti Malmgreenov zapisnik, ki bo lahko dobro služil komu, ki se za vremenoznanstvo zanima.
Kar se tiče fotograrfičnega materiala, je ohranjeno le to, kar se prvih dveh poletov tiče. Vse fotografsko gradivo z zadnjega poleta je bilo uporabljeno kot kurivo, le ena fotografija je bila ohranjena in sicer ona, ki predstavlja spustitev zastave raz zrakoplova na tečaju.
Sv. oče sprejel o, Gianirance^/ sebija
RIM, 7. O. Glanfranceschija, ki ie bil dodelien k Nobileievi
•lupedkiji je včeraj sprejel a*. o£e. Papež je naročil o. Giaa-franceschiju, naj gen. Nobileja v njegovem imenu biagoalovi in naj mu izrazi zadoščenje za s pustite v križa na tečaju. Papež je poslal potom o. Gianfrance-schija gen. Nobileju tudi zlato letno kolajno.
Pred prttetkoin Iskenjn ostalih ponesrečencev
zrakoplova dtatian
RIM, 7. «Cittš. di« Milano* je zapustila včeraj Tromsoe in odrinila proti King*s bayu, kjer se bo zasidrala in tvorila glavno oporišče -.raziskoval ce-v. Na ladji sta vkrcani dve letali tipa «Maechi 18», ki pa imaJa, le 6 ur letalne ajvtonofnsije. Zasto bo oporišče teh letal ladja. «Bra-ganza», ki se bo spraviđa po možnosti do o teka Foyna. Le na tak način bi bilo omogočeno uspešno delovanje obeh letal; ker bi njiju letalna, avtonomija ne dovoljevala, da bi vsak polet pričeli iz Kifng s baya.
Vremenske prilike so sedaj za taka raziskovanja ugodne, a ie v prvi polovici septembra se o-zračje pričenja zgodčati in ledov je st rje vati. Zato se bo pričelo v kratkem z raziskovanjem, ker se polarna noč že bliža.
Tudi « Krasi n» je že odphil im Tromsoeja proti Stavangerju, kjer se bodo izvršila potrebna, popravila ledolormca. Upadi je, da bo ledolomec lahko zapustil Stavanger že v treh a£i štirih dneh in nadaljeval svoje že itak uspešno delovanje.
Nora UTistiiigcnra ekspedicije n iskanje Amondsesa.
OSLO, 7. Včeraj je dospel v Tromsč kapetan Wisting, ki bo s ladjo. «Ves le Kari» pričet v prihodnjih dneh {z iskanjem Amund-sena in Guilbauda. Wisting je imel daljši razgovor s francoskim admiralom Herrom, s katerim se je sporazumel glede novega načrta sta raziskovanje. Wistmg bo odrinil proti otočju Franca Jožefa, metfpotoma pa bo preiskal tudi Grllesovo zemljo in Sever o-vzhodno zemljo.
Ravatzoid zapustil Tromsft
RIM, 7. Ker je letalo «Marina 1» dovršilo svojo nalogo, je kapetan Ravazzoni dobil nalog, da se vrne v domovino. Letalo je odletelo ir Tromsoja preteklo noč ob 24. uri in je dospelo danes zjutraj ob 8. uri v Bergen. Ob 11.45 je letalo nadaljevalo svojo pot proti Amsterdamu.
Putaik trii! i terpMieg
in se potopil
RIM, 6. Nocoj je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
Davi ob 8-45 se je sedem milj vzhodno Brionskih otokov dvigal izpod morske gladine obrežni podmornik «F. 14». ki >e bil ravno na tem, da izvede napadalno vajo. Pri tem pa je nenadoma. zade-l ob dno torpedfaiov-ca «Missorit», ki je pripiul najdenj. Fodmornik je bil težko poškodovan in se je takoj poto-pM do globine 40 metrov. Točni položaj poehnornika še ni bil določen; neki letalec pa, ki je letel preko mesta nesreče, zatrjuje, da. je vsdel podmomik v neposredni bližini vojne ledje «Brindt»i», ki je zasidrana sredi morja in na kateri se nahaja admiral Foschini, ki je dobil nalog, da vodi rešilno akcijo.
Vremenske prilike za enkrat še niso dovolj ugodne, pa so se kljub temu podali na mesto nesreče štirje potapljači in so se pripravila vsa sredstva, s katerih pomočjo se bo podmorniku dovajal zrak in končno čoln sam dvignil z morskega dna. Podmornlk je v zvočni zvezi z reševalci potom priprav za podmorsko signalizacijo.
Podmornik bo Se tekom dneva dvignjen na površje?
PULA, 7. Podmornik «F. 14», ki se je potopil včeraj zjutraj v bližini Brionskih otokov radi trčenja s torpedolovcem «Mis-sor£», se je nahajal, kot se je sinoči ugotovilo, štiri milje jugo-zapadno od otoka Giovan-ni in Pelago in sicer v globini kakih 27 metrov pod morsko gladino. Na kraj nesreče so bile že včeraj odposlane tri ladje, ena večja in dve manjši in pa trije veliki vlačilci z vsemi pripravami, ki so potrebne za dviganje podmornika. Na pomoč so priplule tudi vojna ladja tipa «Qucurto», šest torpedo-1 ovce v. en Podmornik in več
drugih manjših ladij s potapljači
V podmorniku, ki se mu je medtem stalno dovažaJ zrak, se nahaja 26 mož posadke ki 6 strojniških pripravnikov. Potapljači so tudi že opasali podmornik, ki leži na morskem dnu v skon> navpičnem položaju. Kot vse kaže bo podmornik dvignjen na površje še tekom dneva.
Torpedo lovec «Giuseppe Mis-9ori», v katerega dno je zadel podmornik, obsega 670 ton, pluje z brzino 32.9 mali. V dolžini meri 72.5 m, v širini pa 7.3 m.
RIM, 7. Nocoj je bito izdano uradno poročilo, po katerem je 'bil podmornik «F. 14» ob 18. u-ri dvignjen z morskega dna za kakgh 15 metrov, tako da se je ob navedeni uri nahajal pod morsko gia>dino le še 12 metrov. Zvočni stiki s posadko v pod-mornđku, o katerih smo prej poročali, pa so se že pred nekaj urami prekinili. Vremenske prilike so ugodne.
Mu in tel Prele i psttii
psi Članih brazilske vlade
RIM, 7. Iz Rila de Janeiro poročajo, da sta letalca Ferrarin itn Del Prete včeraj posetiVa grob slavnega brazilskega letalca Santosa Dumonta. Tekom dneva sta bila nato v sipremj-etvu italijanskega poslanika At to lica sprejeta pri ministrih zunanjih zadev, vojne, mornarice ita aeronavtike ter pri prefektu. Opoldne je bil njima na čast prirejen sprejem v palači predsednika republike.
RIO DE JANEIRO, 7. Sinoči je predsednik brazilskega aero-kluba na svečan način imenoval italijanska letalca za častna člana aerokluba. V svojem govoru je proslavil njun prekooceanski polet in poudarjal vedno tesnejše i ta 1 i j ans ko-br azi 1-iko prijateljstvo.
Italijanski zastopniki za berlinski kongres medparlamentarne unije.
RIM, 7. Predsednik zbornice on. Casertano je s privoljenjem načel nika vlade imenoval poslance on. Solmija, on. Modrera, on. Bacchel-lija, on. Tostija in on. Tumedeija za zastopnike poslanske zbornice na kongresu medparlamentarne unijie- Kongres se bo vršil v Berlinu tekom druge polovice meseca avgusta.
Požari v Lombardiji In Benečiji
Petnadstropna hiša težko poškodovana
VERONA, 7. V trgn Villafran-ca Veronese se je sinoči vnel požar v neki petnadstmpni hiši. Gasirt. so prihiteli gasilci iz Ve-rone, ki so požar pogasili tekom petih ur. Hiša je pogorela do tal, ostali so le še ožgani zidovi. Škoda znašai preko 100 tisoč lir.
Požar v Bovellu
MILAN, 7. V Rovellu, kjer biva sedaj general Porro, se je davi vnel slrašea požar, ki je upepelil več hiš, pohištvo in pridelek nekaterih kolonov. V vas so prihiteli gasilci iz Milana in drugih bližnjih krajev, ki pa so ogenj le omejili. Škoda se ceni na 650.000 lir.
Gozdni požar v gorah blizu Belluna
BELLUNO, 7. V bližnjih hribih, ki spadajo k občini Carpen, je neki deček po neprevidnosti povzročil gozdni požar. Požar je nastal predpreteklo noč. Danes dopoldne se je miličnikom, o-roftntkom tn kmetom posrečilo omejiti im tudi že s koso docela pogasiti ogenj. Zgorelo je okrog 400 hektarjev gozda.
Eksplozija v Bukarefttu
BUKAREŠT, 7. Včeraj ob 13. uri je eksplodiral^, zaloga smodnika v stari trdnjavi Gazelu v bližini Bukarešta. Eksplodiralo je kakih 400 granat velikega kalibra. Eksplozija je povzročila požar, ki je bil udušen le s težavo, ker je spričo suše primanjkovalo vode. Vzrok eksplozije ni znan, kakor tudi ni znano, kam je izginilo šest vojakov, ki so tvorili stražo skladišča.
Danes je prišlo do nove eksplozije. Eksplodiralo je nekaj neuporabnih granat. Eksplozija ni zahtevala človeških žrtev. Požar je bil končno u dušen.
novim letalskim lefcordomT
LE BOURGET. 7. Letalca Fav-reau In De Marmier, ki nameravata postaviti nov rekord za polete na velike daljave, sta se dvignila s tukajšnjega letališča davi ob 5.36.
lazpn i M ttrauii
v Jugoslovanski nar. skupščini
BEOGRAD, 7. Danes se je v narodni skupščini pričela debata o vladni deklaraciji, ki jo je, kot znano, podal pred dnevi načelnik vlade dr. Korošec. Kot prvi je dopoldne govoril član Jugoslovanskega kluba dr. Hoh-nee, ki je izjavil, da bo glasoval za zaupnico vladi. Zemljoradnik Joca Jovanovič je obsojal delo vlade, zlasti pa njeno zunanjo politiko. Govoreč o odnošajih z Italijo, je govornik izrazil svoje začudenje, da je vlada baš sedaj stavila v narodni skupščini predlog o ratifikaciji nettun-skih. konvencij. Dejstvo, je izvajal opozicijski poslanec, da vztraja vlada na svojem tozadevnem stališču še po dogodkih z dne 20. junija, pomeni iaziva^ nje prečanskega prebivalstva, Izjajvfl je, da bo glasoval proti zaupnici! vladi. N.ato je v imenu muslimanskega poslanskega kluba poslanec Husein Alič prečita! kratko izjavo, v kateri se izrekajo muslimani za zaupnico vladi.
Načelnik nemškega poslanskega kluba dr. Kraft se je v svojem govoru bavil z vprašanjem nemške manjšine v jugoslovanski državi, posebno pa z vprašanjem šolstva, v katerem se čutijo Nemcil zapostavljene. Svoj govor je nadaljeval tudi na popoldanski seji ter je končno izjavil, da bodo Nemci glasovali proti zaupnici vladi.
V imenu radikalskega poslanskega. kluba je poslanec O-bradovi-c prečital izjavo, v kateri se zahteva intenzivno delo v narodni skupščini, obsojajo se dogodki na dan 20. junija in povdarja se, da je bil atentat v skupščini delo enepa Človeka ter da je treba nastopiti proti onim, ki izkoriščajo ta zločin v strankarski in plemenski borbi. Končno je v izjavi rečeno, da bodo člani radikalskega kluba glasovali za zaupnico. Govoril je tudi socialistični poslanec Petejan, ki se je izrazil za po-mirjenje s Hrvati in spričo tega za razpust sedanje skupščine ter za razpis svobodnih volitev.
Po govoru poslanca Peteja-na 9»e je seja zaključila. Prihodnja je bila napovedana za j utii dopoldne, ko se i!ma zaključiti razprava o vladni deklaraciji. Verjetno je, da bo jutrišnja seja narodne skupščine trajala ves dan, tako da bo moglo priti pojutišnjem na dnevni red vprašanje o izročitvi Pu-niše Račića sodišču, nato pa ratifikacija nettunskih konvencij.
Bolezen Stjepana Radića
Poročilo zdravnikov iz Zagreba, Dunaja in Monakovega
ZAGREB, 7. Z ozirrom na to, da je po mnenju tukajšnjiih zdravnikov pretila Stjepanu Radiću nevarnost v glavnem radi oslabelosti srca, sta bila poklicana v Zagreb strokovnjaka za srčne bolezni, in sicer dunajski profesor Wenkebach in svetnik dr. Rombert iz M onako veg a. Prof. Wenkebach se je takoj po svojem prihodu v Zagreb podal v vilo predsednika HSS, kjer je bolnika pregledal. Novinarjem pa kasneje m hotel dati nobene zdravniške iz}a?ve. Davi so Stjepana Radića preg'ledaii zagrebški! zdravniki, dočim je dr. Wenkebach pričakoval dr. Romberta.
Kmalu po 12. uri je prispel iz Monaikovegu svetnik dr. Rombert, ki je ob 14. odšel k bolniku. Tu ga je pregledal skupno s profesorjem Wenkebachom in zagrebškima zdravnikoma dr. Radončićenor in dr. Ivančevičem. Pregled in zdravniško posvetovanje sta trajala dve uri. Za tem so se zdravniki podali v hotel «Esplanade», kjer je i-mel že navedeni zdravniški svet. ojačen z zdravniki dr. Gott-liebom, dr. Klepčem, dr. Peloše-vićem in dr. Hal le jem, ponovno daljšo konferenco.
Proti večeru je bilo končno izdano voročilo o zdravstvenem stanju bolnika, ki se glasi: »Stanje predsednika Stjepana Rar diča je neizpreomenjeno esno. Še vedno obstoja povišanje temperature, ki nastopa skupno s kratkimi revmatičnimi pojavi. Sladkorna bolezen je bila ugotovljena že pred časom ki se je sedaj znatno poslabšala zaradi
zadobljenih ran ter zmanjšuje bolnikovo splošno odpornost. Raaumijtvo je, da vse to vpliva tudi na delavnost srca. Treba je računati z daljšim potekom bolezni. Lahko pa nastopijo tudi nepričakovane komplikacije in resni preokreti. Vesti, ki so se razširile v nekaterih domačih in inozemskih listih o bližnji katastrofi, so za enkrat brez podlage.»
Preiskava proti morilcu
beograjskega novinarja
ZAGREB, 7. Preiskava proti mori L j novinarja Ristovića se nadaljuje z veliko vnemo. Tekom včerajšnjega dne je policija aretirala šest omladincev, ki so osumljeni sokrivde.
Zasedanje drage iniernitioaale
v Bruslju.
PARIZ, 7. V Bruslju zaseda druga internacionala. Tamkajšnji listi poročajo, da so razni odbori in komisija že pričela svoja dela, ki se vršijo pri zaprtih vratih. Prva komisija, ki se bavi z vprašanjem svetovnega političnega položaja in socialističnega gibanja, je imela daljšo sejo, na kateri so govorili francoski delegati.
Komisija pa, ki jI je naložena proučitev mititarističnega gibanja, je imela že več sej. Proti obvezni vojaški službi je nastopal posebno zastopnik Švice. Znani francoski socialistični voditelj Lev Blum je imel daljši govor, v katerem je zahteval takojšnjo izpraznitev Porenja.
Turčija ta Rusija
Sklenitev štiM!b dogovorov
ANGORA, 7. Pogajanja za u-reditev nekaterih perečih vprašanj, ki so zadevala Turčijo in ZSSR, so se zaključila 3 sklenitvijo štirih konvencij. Zastopnik Turčije Zekvai beg i)n sovjetski poslanik Surič sta podpisala danes dogovor o podaljšanju konvencije glede paše v obmejnih krajih, ki je imela zapasti koncem tekočega leta; dogovor, s katerim se obnavlja sporazum o obmejnih telefonskih in brzojavnih zvezah; dogovor o hitrem reševanju manjših sporov in nesporazumljenj iin dogovor o policiji za javno hiigijeno. Ta poslednji dogovor je bil pripravljen v Batumu že pred dvema letoma.
Med tem so se tudi že' z uspehom zaključila pogajanja za sklenitev dogovora o gradnji železnic z neko skupino švedskih gradbenih tvrdk in finančnikov. Ta dogovor bo podpisan še tekom tedna.
Siresemann no bo prišel v Pariz
PARIZ, 7. Po vesieh. ki so prispele davi v Pariz, nemški zunanji' minister Stresemann ne bo prišel v Pariz, da podpiše Kelloggovo proti vojno pogodbo. Izostal bo baje iz zdravstvenih ozirov.
Stresemann je prvotno nameraval priti v francosko glavno mesto tudi že iz razloga, da se pomeni z raznimi zunanjimi ministri, ki se bodo zbrali v Parizu o priliki podpisa Kelloggo-ve protivojne pogodbe, o vprašanju izpraznitve Pore n j a, ki čaka na svojo končno rešitev žo nekaj let.
Tudi Prime de R ivera se še ni odločil
MADRID, 7. Načelnik vlade general Primo de Rivera je izjavfi novinarjem, da se še ni odločil, kdaj odpotuje v Parfz glede podpisa Kellotggove pogodbe. Koncem avgusta se bo podal v Santander, kjer bo kralju poročal o notranjih zadevah. 14. septembra pa bo prisostvoval v Madridu defiliranju pokrajinske patriotično unije.	_
Bratlanu v Parizu
PARIZ, 7. Romunski ministrski predsednik Bratianu je včeraj zjutraj prispel v Pariz, kjer se je pomudbl ves dan. Zvečer je nadaljeval svoje potovanje v Royal les Bains.
Dementi
ATENE, 7. Epirski guverner Kanevaras fle dementiral vest, po kateri bi imela grška vlada plačati tolovaju Cubisu pet milijonov drahem za izpustitev Melasa in Milonasa.
PARIZ, 7. Pravosodni minister Barthou je podpisal dekret o tz-gjonu 10 inozemcev iz Francije radi protimilitaristične propagande Vsi ti tujci so se udeležili neuspele komunistične demonstracije v Ivryu.
A.H3TC: ja i a i atTT8
n.
•EDINOSTi
A**/; T -HIJLJ
V Trstu, dne S. avgusta 1328.
Žaleznlika nesreža v ImerlRI
Bedem človeških žrtev, preko 200 ranjencev
PARIZ, 7. Včeraj zjutraj se je pripetila na železniški progi Ch±cago-New Grleans težka železniška nesreča, ki je zahtevala sedem Človeških žrtev. Preko £00 potnikov in železničarjev Je bilo ranjenih.
Na po-ti iz MempliLsa proti Saiiii Louisu je zadel potniški vLak ob težek železni drog, ki je padel na tračnice bržkone iz kakega &el-ezaiiskqga voza tovornega vlaka, ki je vozil malo prej po isti progi. Sunek je bil tako silen, da je zagnalo težki dirog na drugi tir. Potniški vlak pa se ni poškodoval.
Toda v tistem hipu je pribrzel po drugem tiru ekspresni vlak Chicago-New Orleans, ki je z vso silo zaidel ob bruno na tiru, skočil deloma s tira in se zvalil na vozove potniškega vlaka.
Na pomoč je bid nemudoma odposlan poseben vlak. V teku je sedaj reševalno delo in tudi že preiskava, da se ugotovi, kdo je kriv nesreče.
Letalec Courtney v Ameriki
LONDON, 7. Včeraj je prispel v New York parnik «VViniiewa-ska», ki je rešil angleškega letalca Courtney. Kot znano, je skušal Courtney s tremi tovariši pred dnevi pr&leteti Atlantski ocean od Aaorov do Nove zemlje, a je letalo sredi poti strmoglavilo v morje in se vnelo.
Poljska letalca se vračata z oceana v Pariz
LIZBONA, 7. Letalca Idzikow-ski ki Kubala, ki sta skušala z letalom « Maršal Pilsudski» preleteli Atlantski ocean, sta danes odpotovala iz Lizbone v Pariz.
Bruhanje Vezuva.
NEAPELJ, 7. Danes opoldne je pričel Vezuv nenadoma bruhati gorečo lavo. Verjetno je, da se bo tekom noči lava v žrelu dvignila do roba in se razlila po ognjeniku nizdol. Po poročilu opazovališča na Vezuivu, pa ni položaj nevaren, ker je verjetno, da bo bruhanje v kratkem prenehalo.
Politične beležke
Politični položaj na Bolgarskem.
Iz Sofijo poročajo:
Politično življenje na Bolgarskem ne poteka v miru, dasi smo v času počitnic. Ko je odšel bolgarski parlament v drugi polovici julija na šesttedenski odmor, je prišla vest o umoru voditelja macedonske revolucionarne organizacije generala Protogerova; a posledice tega so se videle v nevarnih sofijskih krvavih dogodkih. Poleg tega se kaže v vladnem bloku, v «Demokraticeskem zgo-voru», vedno večji razdor. Vlada se od 273 poslancev, ki jih šteje ta blok, mora zanašati le Še na 108 poslancev, katerim sekuudirajo tudi macedonski poslanci, ki jih je enajst. Ves blok jo razdeljen v dva tabora, katerih enega tvorijo pristaši ministrskega predsednika Ljapčeva, drugega pa pristaši predsednika sobranja Can-kova. Začelo se je govoriti o vladni krizi in preuredbi ministrstev. Opozicija želi že davno spremembo na vladi in sploh pričakuje od razdora v vladni večini precejšnjih koristi 'zase. Toda sama je prešibka, da bi mogla izzvati padec vlade. Opozicija obstoji iz desetih strank, med katerimi je najmočnejša skupina zemliedel-cev G. Markova ki šteje 42 poslancev.
Ko se govori o rekonstrukciji vlade, se misli na nadomestitev le nekaterih oseb z drugimi in o n ovi razdelitvi vlog med obema kri lama vladnega bloka. Pristaši Cankova sicer niso proti Ljapče-vu niti proti zunanjemu ministru Burovu, toda zahtevajo zase štiri do pet ministrstev in med temi tudi notranj« ministrstvo. V -zadnjem času pa se je dosegel — kot se zdi — med Ljapčevim in Can-kovim sporazum, da se rekonstrukcija vlade odgodi, češ da sedanji hip ni ugoden za take spremembe.
Vzrokov, ki so dovedli do tega sklepa, je več. Na eni strani je
javno mnenje proti menjavanju oseb v vladi, a na drugi strani Ljapčev najbrže ni mogel ustreči vsem zahtevam Cankova, kateremu bi ne prepustil rad ravno najvažnejših ministrstev. Dalje so tu Še obziri napram inozemstvu. — Znano je, da je Cankov s svojo skupino proti najetju posojila v
inozemstvu, in to ne radi kakih načel, temveč zato, ker je proti težkim pogojem, ki jih je postavil Bolgarski finančni odbor Družbe narodov.
Po vsem gornjem se more reči, da je vladna kriza odgodena. - do tedaj, ko dobi Bolgarska inozemsko posojilo.
DNEVNE VESTI
Bogastvo Italije In njenih prebivalcev
' Denarni zavod «Banca Corntner-crale Italiana« je izdala svoj letopis, ki vsebuje več »zanimivih spisov. Med njimi je vreden posebne omembe članek prof. Mortara, ki razpravlja o nacionalnem bogastvu Italije, o dohodkih in o davčnem bremenu. Na podlagi strogo zniHisiveno urejenih podatkov prihaja prof. Mortara do zaključka, da je nacionalno bogastvo Italije v I. 1928. večje nego v 1. 1913. Istotako so večji tudi dohodki, če jih vzamemo kot celo-kupnost dobrin in služb. Tem zanimivejše pa je spričo tega dejstvo, da povprečno bogastvo posameznega prebivalca ni narastlo ali vsaj da se povprečni dohodki pomeznika ne razlikujejo mnogo od predvojnih.
Vse nacionalno bogastvo Italije znaša po cenitvah prof. Mortara okoli 400 milijard lir, dohodki okoli 85 milijard in davčno breme o-koli 20 milijard lir. Če se ti dohodki preračunajo povprečno na posameznega prebivalca in se primerjajo t: dohodki po drugih poglavitnih državah, se izkaže, da znaša povprečno bogastvo na prebivalca v Italiji polovico povprečnega bogastva v Nemčiji, eno tretjino onega v Franciji in Angliji in le eno petino onega v Zedinje-nih državah.
Podatki o davčnem bremenu pričajo, da so davki večji samo v Angliji. Senator Paulucci di Cal-boli, ki analizira te podatke v svoji reviji «Echi e Cocnmenti», pa zaključuje, da je davčno breme v Italiji mnogo občutnejše nego v Angliji, kajti upoštevati jo treba razliko v dohodkih ene in druge drŽave, ki je velika.
Volna v bcdočHosff
V	svetovni vojni se je večkrat poskusilo, napraviti si približno sliko bodoče vojne. Tehniki in filozofi, vojaški strokovnjaki, pisatelji so skušali od različnih strani rešiti to prav tako zanimivo kakor vznemirjajoče vprašanje. Kdor ni zastopal mnenja, da je bodoča vojna že radi velikanske-ga napredka tehnike nemogoča, ker bi se končala po preteku nekaj dni "z obojestransko imičbo sovražnikov, je bil prepričan, da se bo v bodoči vojni uporabljala kemija, in posebno še novi strupeni plini. O učinku teh strupenih plinov smo se pred nedavnim časom prepričali, ko je v Hamburgu eksplodiral kotel s fosgenom. Fosgen je pa eden izmed nedolžnih strupenih plinov. Vsi drugi so hujši tako n. pr. levizit, ki ga izdelujejo v Ameriki.
Sedaj nas jo pa dr. Gustav Eglow. znamenit ameriški kemik in dober poznavalec strupenih plinov, presenetil s Čudno trditvijo. On je mnenja, da bo prihodnja vojna prav radi kemije mnogo manj strašna kakor vse vojne v preteklosti. To ne bo več vojna s strupenimi plini, kakor se je doslej mislilo, pač pa bo vojna z u-spavili. Boi, ki bo nudil popolnoma drugačno sliko, kakor vse druge vojne v svetovni zgodovini.
V	Ameriki, tako izjavlja Eglow, se izdelujejo že delj časa v velikih količinah uspavila, ki vplivajo na poseben način na Človeški organizem. Ona ga uspavajo, da -zaspi globoko v nezavesti, ob enem mu omrtve roke in noge in to spanje traja nekaj ur, lahko pa tudi nekaj dni, kakršna je pač bila količina uspavila. Ta narkotična sredstva, ki se v najrazličnejših izpremembah izdelujejo že v več chicaških tovarnah, postanejo glav no orožje Človekoljubne bodoče vojne.
Dr. Eglow je vsekakor optimist. Tu izhaja tudi iz njegovega popisa bodoče vojne z uspavili. «Cela mesta.» tako meni Eglow, «se bodo v nekaj%urah s pomočjo letal pogreznila v oblak, ki bo vseboval uspavajoči plin. Bombe, ki jih bo-
do metala letala na mesta ali na pozicije sovražne armade, ne bodo uničevala. Ono bodo ra'zširjale le mrtveče in uspavajoče pline, od katerih bodo zadostovale že male količine, da bodo ljudi uspavali in omrtvili.» Neki plin te vrste jo baje tako močan in že v najmanjši količini tako učinkovit (en mili-gram enem kubičnem metru zraka), da sploh ne bi prišla v po štev obramba z obraznimi maskami. Ce bi se izumile nove maske, ki bi mogle uničiti celo mrtveči vpliv tega plina, bi s tem še ne bilo mnogo pomagano, kajti vojna se bo vodila ne samo proti vojakom, marveč tudi proti civilnemu prebivalstvu mest. Zato pa ne bo mogoče, da bi se opremili vsi ljudje s takimi maskami. In tudi če bi uspelo, da bi nosil vsak Človek tako masko, ki M ga branila uspavalnega vpliva omenjenih plinov, bi kljub temu le plin zmagal. Kajti plin ostane ker je težji od zraka, več dni v spodnjih zračnih plasteh, mask bi pa človek ves ta čas ne mogel nositi vedno na obrazu.
Bojišče bodočnosti bi nudilo torej popolnoma novo in drugačno sliko kakor doslej. Ne ležali bi sto tisoči padlih in mrtvih vojakov, mesta bi se ne ugonabljala in pokončevala več z bombami in granatami, marveč bi se vsa mesta uspavala, omrtvila "za kratek čas in vsi bi preživeli vojno, ki bi potemtakem ne zahtevala ne mrtvecev, ne pohabljencev, ne bolnikov, ne ranjencev.
Hir*!!M nffeWa vlnfc proti vsnjeTOsjn nortS Dffiaen
Tiskovni urad načelnika vlade sporoča: Nekatera založništva in ravnateljstva nekaterih revij in raznih drugih publikacij so se navadila pošiljati iz lastne pobude javnim uradom in uradom stranke kakor tudi zasebnim osebam izvode ali številke svojih izdaj za poskušajo proti plačilu ali pa s pripombo da se naslovnik obveže vzeti publikacijo, če je ne vrne. Da se taka zloraba odpravi, je načelnik vlade odredil, naj prefekti pozovejo izdajatelje, naj opustijo ta obžalovanja vredni sistem. Uradom je narejeno, naj kratkomalo odklonijo vse pošiljatve, Jki jih niso naročili.
opozorilo pravnim upokojencem
Državni upokojenci se ponovno opozarjajo, da poteče rok za vlaganje prošenj za zvišanje pokojnin v smislu kr. ukaza od 13. avgusta 1926. dne 25. tega meseca.
Vsi oni upokojenci, vštevši bivše nameščence splošnega skladišča, ki imajo začasno pokojnino in niso še vložili prošnje naj jo vložijo na tukajšnjem odseku državne zakladnice do zgoraj označenega dneva.
KRESNICE
Izšle so kresnice. Samo za 4 lica dobite kar tri knjige, in sHcer v tiskarni «EdlnCsti» v uL S. Fran-eesco 20 in v knjigarni d toka.
KONFINIRANA BABICA
Pokrajinska komisija ta konfi-nacije v Rimu je obsodila včeraj babico Elizo Mazza na policijsko konfinacijo za dobo petih let, ker se je pečala z odpravljanjem telesnega sadu.
Iz tržaškega življenja
Roparski napad na Opttnah
Predvčerajšnjim popoldne, ob belem dnevu, je bil irvršen na Op-Činah roparski napad, ki je razburil vso okolico. Nekako ob 15. uri se je napravljala v mesto 40-letna Marija Požar. S seboj je imela svoto 245 lir, ker je nameravala nakupiti v Trstu raznega blaga. Naglih korakov je stopala proti mestu, ko pa je dospela v bližino Konkonela, sta skočila izza gr-
p 9 -D L I S T E K
V. J. KRI2ANOVSKA:
(159)
Roman v štirih delih
Iz ruščine prevedel I. V.
— Ali smo zares tako nizko padli, da smo celo tu v Rusiji pod varilstvom vaše vlade? Toda izjavljam ti, da doma v Vsesvjatskem ne priznavam obveznosti nemške podanice, kakor tudi nikomur ne priznavam oblasti in prava vmešavati se v upravljanje mojih posestev. Pustiva ta pogovor, ker itak nič ne dosežeš, zakaj svojih eklepov ne izpremenim.
Borenklau se je jezil, toda ni več silil vanjo. Toda črez dva dni ji je sporočil, da ga očetovo pi&mo poživlja domov zaradi važnih zadev. Zato je velel Milici, naj se podviza si prtljago, ker uvečer naslednjega dne odpotujeta. Skušala je ugovarjati ter mu predlagala, naj gre sam in jo jMEJti tu za dva ali tri tedne; todi grof ji ie hladno odgovoril, da ae ni zato oženil, da bo vedno živel
kot samec, in zato je ne pusti nikjer same. Kakor je bilo Milici neprijetno odpotovati, vendar se je morala ukloniti.
Za časa njih dvodnevnega bivanja v Petro-gradu je Milica zvedela, da je bilo grofovo posredovanje v prilog Rangvaldovih uspešno. To dejstvo je še poglobilo njeno sovražno razpoloženje napram možu. Po zaslugi tajnega, toda močnega vpliva nemške stranke v «najvišjih krogih«, so zadevo o tajni zalogi orožja v Dembovki potlačili.
XII.
Milica se je vrnila v Krenioo V mračnem nastroju duha. Tu ji je bilo vse zoprno, pa tudi ozračje je bilo takoj spočetka vznemirljivo zanjo,
V družbi so jo hladno sprejeli ter jo neopazno žalili s pomilovanjem nesrečnega Luidolfa, ki je postal po pol en bebec in ki so ga ravnokar privedli v Karolinenhof. Usodo nesrečnega «ge-nialnega» mladeniča, ki je postal žrtev zavratne in nevarne igre, so obžalovali s hinavskimi vzdihi, a materi in sestri, — ki sta z angelsko ljubeznijo stregli bolnika, — so izražali najglobo-i kejše sožalje.
movja ob cesti dva neznanca in jo obkolila. V svesti si nevarnosti, se je ženska hotela obrniti in zbežati proti domu, a neznanca sta jo že prijela in pričela pestiti. Končno jo je eden udaril s kladivom po glavi, da je padla nezavestna na tla. Vse naokrog ni bilo nikogar, ki bi ji mogel prihiteti na pomoč, tudi se je napad izvršil tako naglo, da ni ženska utegnila niti za-kričati. Ko je črez nekaj časa pri-51a k zavesti, sta jo bila neznanca že popihala z denarjem vred.
S težavo se j > spravila do najbližje hiše in povedala svojo nezgodo tamkajšnjim kmetom. O dogodku je bilo obveščeno opensko orožništvo, ki se je takoj spravilo na delo, da izsledi roparje. Požar-jeva pa se je zatekla k openskemu zdravniku, ki ji je obvezal rano na glavi. Zdraviti se bo morala petnajst dni.
Trčenje dveh motornih koles
Češki industrijalec Franc Vink-ler, 47 let star, bivajoč v Trnovem pri Bistrici St. 22, se jie včeraj popoldne vozil s svojim motornim kolesom proti Postojni. Vozil »je počasi in po desni strani ceste. Ko je privolil v bližino Rimice pri Št Petru na Krasu, mu je na nekem ovinku prišel naproti Izidor Mazzafeni, stanujoč v Vidmu na trgu Ronchi št. 108, ki se je vozil z motornim kolesom UD 631. Mazzafeni je vozil s precejšnjo hitrostjo, zato se trčenju ni mogel raogniti. S silo je zavozil v motorno kolo Vmklerja in ga treščil na tla. Vinkler je zadobil številne poškodbe po vsem telesu in prepeljati so ga morali v tržaško bolnito, kjer je bil sprejet v IV. oddelek. Zdraviti se bo moral 6-8 tednov.
Tovorni avtomobil povodi ltočjftža
Včeraj popoldne ob 13. uri je stopal ob strani svojega voza po ulici Economo kočjaž Franc Cal-lin, 57 let star, stanujoč v ulici De Fin št. 5. Nenadoma pa mu je privozil naproti težek tovorni avtomobil, ki ga je sunil in vrgel na tha. Pri tem je prišel »nesrečnež z desno roko pod avtomobilovi kolesi, ki sta mu zdrobili dva prsta. Z vozom rešilne postaje je bil prepeljan v mestno bolnico, kjer so mu ugotovili številne poškodbe po vsem telesu. Bil je sprejet v kirurgi fini oddelek. Njegovo stanje je precej nevarno.
Motorno kolo zavczilo v tovorni avtomobil
23-letni Viljem Brunelli, stanujoč v Skednju št. 1035, se je včeraj zjutraj vozil z motornim kolesom iz Sv. Sobote proti mestu. V blitini pokopališča mu je privozil naproti tovorni avtomobil ladje-dehMce S. Rocco, ki je bil name-njen v Milje. Brunelli, ki je vozil na desni strani ceste, se je hotel v tistem hipu umakniti kupu kamenja, ki je ležal ob cesti, pa je zavozil v avto. Brunelli je padel pri tem s silo na tla in se močno poškodoval po vsem telesu. Z istim avtomobil o je bil prepeljan v mestno bolnico, kjer je bil sprejet v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral kakih 15 dni.
Iz tržaSkejrokrajine
&TORJE Požig otroškega vrtca
V pondeljek okoli treh zjutraj je začelo v tukajšnjem otroškem vrtcu nenadoma goreti. Ogenj je opazil občinski čuvaj, ki je takoj alarmiral prebivalce. Medtem pa je bila zgradba že vsa v plamenih, ki so jo popolnoma uničili. Ljudje, ki so prihiteli gasit v vsej naglici, niso mogli vrtca več rešiti. Malo je manjkalo, da se ni ogenj razširil na hišo nasproti vrtcu. Leseni deli so že začeli goreti, toda ljudje so začeli takoj gasiti in odvrnili vsako nevarnost. Društvo fdtalia Redenta», čigar last je bil otroški vrtec, ima škode kakih 50.000 lir.
Oblastva so uvedla preiskavo. Vse kaže, da gre za dolozen požig.
NABREŽINA Smrtna nesreča v kamnolomu
Včeraj zjutraj se jo zgodila v tukajšnjem kamnolomu velika nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Ob 8. uri zjutraj je bila zaposlena skupina delavcev pri velikem električnem stroju. Med njimi se je tudi nahajal 65-letni Ivan Blažica, stanujoč v Gabrovici št.
337. Ko se je ta nahajal ravno pod velikim jeklenim kljunom stroja, s katerim se režejo kameni skladi iz žile; se je priprava nenadoma pokvarila in padla na nesrečnega delavca. Teža stroja ga je pritisnila ob skalo in mu zdrobila Čre-pinjo in roki.
• Poklican je bil na pomoč zdravnik rešilne postaje, ki ga je dal koj prepeljati v tržaško bolnišnico. Njegovo stanje je bilo obupno, kljub temu so ga zdravniki sprejeli v kirurgični oddelek, kjer je umrl ob 11. uri. Ponesrečenec zapušča številno družino.
Vesti zjioriškega
Goriške mestne vesti
Kdaj se odkrije spomenik padlim na Krao.
Spomenik padlim junakomt, ki se je svoj čas imel odkriti, se odkrije — kot doznavamo — dne 16. septembra t 1.
Cena kraha.
Goriški poteštat je te dni določil ceno kruhu. Od 6. t. m. dalje znaša cena kruhu, pečenemu iz predpisane moke, v štriecah po 30 cm in s težo 500 gramov po L 1.80 kg. Kruh, ki se prodaja v kosih po 2)00 gramov, pa ima ceno L 2 za kg. Poteštat opozarja razprodaja! ce kruha, da se mora kruh razprodajati po teži ne pa po kosih.
Tolmin dobi sirarsko šolo.
Na zadnji seji pokrajinskega gospodarskega sveta v Gorici, ki se je vršila v četrtek, se je med drugim razpravljalo tudi o potrebi ustanovitve sirarske šode, ki je goriška pokrajine, še nima. dasi je mlekarstvo v njenem gorskem delu — zlasti po Soški dolini — zelo rafcvtto. Z ozirom na potrebo take strokovne šole se je na seji gospodarskega sveta sklenilo, da se .sporazumno s pokrajinsko u-pravo ustanovi sirarska šola v Tolminu, ki j"e zato tudi najprimernejši kraj. Stroške bo krila pokrajinska uprava-
Padel je.
-Ciril KlanŠček, star 36 let, iz Št. Mavra, je včeraj tako nerodno padel, da se je močno potolkel po obrazu. Rešilni voz Zelenega križa ga je prepeljal v goriško bolnišnico. Klanšček je še po vrhu vojni pohabljenec brefz roke.
IZPRED SODIŠČA Obtoženi, da so kradli v cerkvi na Gradu pod Mirnom.
V pondeljek sta se morala zagovarjati pred goriškim sodiščem Ivan Weinber^er iz Bilj ter Dominik Ferletič iz Mirna. Oba stara 19 let. Obtožena sta bila, da sta v oktobru in novembru lanskega leta pokradla iz cerkve na Gradu nad Mirnom več stvari. Ferletič je bil obtožen še tega, da je ukradel Francu Parvletiču puško. Pred sodiščem obtoženca prvo tatvino zanikata, dočim je Ferletič priznal tavino puške.
Sodišče je radi tega obtoženca oprostilo od prve obtožbe radi pomanjkanja dokazov, obsodilo pa pogojno Ferletiča na 3 mesece in na 11 dni zapora.
IZ KOBARIDA
Odkar so bile naši občini priključene še okoliške vasi, se opaža v trgu samem večji dotok okoličanov. Prihajajo po opravilih na županstvo, katero deluje sedaj v dosti večjem obsegu kot poprej. Okoličanom seveda združitev večinoma ni bila po volji, ker so izgubili svoja županstva, toda treba se bo pač privaditi novi ureditvi.
TOLMIN
Vodovod. - Tujski promet (Pepi).
Z veno vi podružnic.
Našemu vodovodu se že dolgo pozna «suša», kateri bi bilo treba na kak način od pomoči- Namreč nižje ležeči kraji trga imajo vodo, medtem ko morajo z višje ležečih krajev hoditi po njo v nižje, čeprav tudi oni plačujejo od «pipe». Da je to precej neprikladno in ne vpliva bogvekako prijetno na prizadeto prebivalstvo, se razume samo ob sebi. Prizadeti tožijo ter tudi gledajo na vso stvar precej Črno. Treba je tudi pomisliti, da v slučaju ognja ni pri rokah zadostno vode za pogasi te v ali vsaj omejitev požara. Razume se, da nov vodovod ne more nastati kar črez noč, razume se pa tudi, da bi se
tudi v tem slučaju lahko nekaj napravilo. Gotovo je, da mnogi, ker plačujejo od «pipe», porabijo mnogo vode, da jo, bržkone, uporabljajo tudi za pranje perila. To pa samo radi tega, ker plačujejo le od «pipe», ne pa od količine porabljene vodo. Ves druig položaj bi nastal, ako bi imel vsakdo števca, ki bi mu natančno zmeril, koliko vode porabi. Tako bi bil vsakdo prisiljen, da pazi na uporabo vode, in tako bi bilo tudi upanje, da bi tudi v zgoraj ležečih krajih, kljub suši, bili deležni toliko potrebno vode. Tako pa plačujejo od «pipe», vodo pa nosijo v škafih ali jo pa vozijo v sodih iz oddaljenih, nižje ležečih krajev.
Avgust nam je prinesel Šo kaj letoviščarjev. tako da so jih je žo precej nabralo v našem trgu. Dnevno pa še prihajajo vedno novi. Olepševalno društvo je poskrbelo, da pod Gradom ne primanjkuje klopi, tudi pot na Grad je popravilo, tako da se lahko dospe vrh Gradu po lepi, zložni cesti. Ako se je kdo povzpel na Grad preteklo leto, se je boril z grmovjem, medtem ko gro danes na vrh po lepem.
Omeniti moram, ker se tudi tujcev tiče, siromaka Pepija. Vsakdo mora priznati, da v svoji posebni obleki ne dela posebne časti našemu trgu. Treba bi bilo kaj ukreniti za tega siromaka, ker pomniti je treba, da za poletjem pride jesen in za jesenjo zima, ko bo siromak, če ostane Še za naprej v tem položaju, zopet nečloveško zmrzoval.
Naše podružnice bodo tudi dobile zvonove. V ta namen se že zbirajo prispevki, deset lir od družine. Tako pridejo zvonervi 'zopet na svoja mwta.
ROŽNE ZANIMIVOSTI
Japonsko gledišč« v Moskvi
V	Moskvo jo prispela skupina japonskih gledaliških igralcev, irf so imenuje «Kabuka». Od prvega tega meseca igra v drugem moskovskem Hudožestvenem teatru in bo imela dvanajst predstav, la Moskve se skupina poda v Lmrin-grad, kjer bo imela šest prestav
To je prva japonska skupina gledaliških igralcev, ki gostuje v Evropi.
Stara kultura
V	Egiptu so se izkopali sledovi civilizacije, ki je bila davno preti ci/vilrzacijo pred d rna stični h Egipčanov. Na desnem bregu Nila nedaleč od Assuita v okraju Badari je našla starinoslovska štola v E-giptu, ki deluje pod pokroviteljstvom britskega muzeja v Londonu, na vrhu neke skale v puščavi malo razstreseno človečke naselbino in kakih 250 tesno drug h drugemu stisnjenih grobišč, ki kažejo sledove doslej najstarejša civilizacije v nilski dolini. Ta kultura jo dobila po mestu E1 Badari, kjer so se dobili prvi sledovi, ime badarska kultura. Badarijan-ci so umeli izdelovati iz kamna in kosti svojo orodje, posode in orožje. Obdelovali so tudi baker. Ker je bila pa ta kovina precej cenjena, so odnesli tatovi žo v davnih časih vso bakreno predmete. Dobila so so tudi žitna zrna, kar dokazuje, da so bili Badari-jam-i poljedelci. Brezdvomno je bila nilska dolina v oni starodavni dobi pokrita z močvirjem in bičevjem, ta del pa, kjer jo sedaj puščava, jo bil obdelan, ker jo vlažno podnebje omogočalo obdelovanje. Badarijanci so živeli v dobi. ko je padal dež v Severni A-friki v dobi, ki bi so ujemala z zadnjo ledno dobo v Evropi.
gkU OCLAS9
SLUŽKINJA, mlada, zmožna vseh hiinih del, ki se razurr.e ludi nekoliko v kuhanju in bi bila pripravljena, odpotovati, se sprejme takoj k »ali družini brez otrok.
Naslov pri tržaškem upravništvu. 803
VPELJANA TRGOVINA z mešanim blagom v prometnem kraju blizu Postojne s hi5o in gospodarskimi prostori, even-taeluo tudi polje, sc da radi družinskih razmer v najem trgovcu ali trgovki, pod jako ugodnimi pogoji. Prilika za začetnike in mlade trgovine vešče ljudi, ker zadostuje jako majhen kapital. Naslov pri tržaške n: upravništvu	809
ENODRUŽINSKA, pritlična hiša, z vd7-kfm vrtom, se proda na Rakeku, Jugoslavija. Nasiov pri tržaškem upravništvu
820
Milica je vedela, ad so vse te žalitve izhajale iz Vilme in bajx>nese. Proti tem neotipljivim klevetam je bila brez moči, kar jo je silno žalilo. Spočetka je hotela prositi moža za pomoč, toda grof je bil že nekaj Časa tako mračen, razdražljiv in zamišljen, da je odložila svojo namero.
Berenklau je bil resnično užaljen in razdražen. Po povratku domov je vložil prošnjo za premestitev v Mainz; tudi njemu so presedale uma-zanosti in zloba njiii mesteca, za-to si je želel drugam. Niti najmanje ni dvomil, da so mu pred-s toj na oi>lastva naklonjena; toda v njegovo začudenje se je zadeva tako zategnila, da je bil primoran prositi očeta, naj poizveduje v Berlinu, a pismo grofa Zigfrkla ga je presenetilo in razsrdilo. Oče mu je pisal, da ne razume, kaj je prišlo vmes; pri štai>u so mu hladno in neiskreno odgovorili, da prošnja ni še rešena, in ko bo, ga Že ob veste. Zaman si je Berenklau prizadeval najti kakršnokoli razlago za to zavlačevanje; premestitev mladega častnika v drugo garnizijo je bila tako preprosta stvar, da se je v tem zavlačevanju skrival drug- vzrok. Rešitev te uganke ga je docela prevzela.
Užafljena, razdražena in sama sebi prepuščena, &e je Milica z vsakim dnem bolj odtujevala okolici, se umikala družbi in hodila z doma. Njena edina zabava so bili jahalni izleti; ker pa ji je bik> nemško služabništvo zoprno, je jemala vselej s seboj Čerkeza. In tako je vsak dan in pri vsakem vre me mi delala dolge rzlete v Džemal-dinovem spremstvu, ki se je že nekoliko privr.dil v novi deželi ter obljubil, da ostane pri njih leto dni.
Doma, v dolgih urah osamljenosti, ko je oil mož odsoten, je začela zopet razmišljati o Rosti-slavu; njegova slika ji je bila poosebljena prostost, sreča, rodna dežela, njun zadnji pogovor je tako jasno oživel v njenem spominu, da se ji je včasih zdelo, da attši razburjeni glas prijatelja otroških let in čuti goreči stisk njegov« roko in vidi njegov od ljubezni fcarečr pogled.
«Predvidevam, da pride ura, ko bo vaš ja>-rem pretežak, ko se vaše srce in ponos upre ta sirovemu nasilju nad vašimi naravnimi čuvstvi^ — ji je rekel tedaj RostisLav. In spoznavala je, da se ta ura resnično bliia in da ohlajevanje m®d njo in možem neprestano raste.