ništva na S lovenskem , preg led naravnih in družbenih d ejavn ik ov pom em bnih za razvoj v in ogradn ištva na S lovenskem , geografsko reg ionalizacijo v in o ­ gradnišk ih pokrajin , sp lošne značilnosti razvoja v in ogradništva, razporeditev v in ograd n išk ih površin in n jihovo sprem in jan je v obdobjih 1896—1954 in 1954—1969, v in ograd n išk i prelog kot e lem en t odm iranja agrarnega prostora, d ivergen ce v socia ln ogeografsk i strukturi v in ogradn išk ih pok rajin ter' p o ­ droben prikaz sprem injanja v inogradnišk ih površin v zadnjih sedem desetih le tih v posam eznih vin ogradn išk ih pokrajinah. P rikaz razvoja v inogradn išk ih površin tem elji na podatkih k m etijsk e sta tistik e iz le ta 1896 in podatkih G eodetske uprave SRS za leti 1954 in 1969. P redstavljeni sta obdobji 1896—1954 in 1954—1969, s čemer je želel avtor prikazati razvojn e tend en ce prostorske razpored itve v in ogradn ištva v obdobju o b n avljan ja v inogradov po trtn i u ši in v času predvojn ih gospodarskih kriz, ter na drugi strani razvoj v p ovojnem obdobju, ko nastopi h itra deagrari- zacija p od eže lja in s tem p ovezano naglo zm an jševan je v inogradnišk ih po­ vršin . L eta 1896 je b ilo v v inorodnih obm očjih S lo v en ije 5,3 % km etijsk ih zem ljišč pod vinogradi, le ta 1954 3,6 % in leta 1969 sam o še 2,6 %. V osnovi je B elec raziskoval sprem em be vinogradn išk ih površin po katastrskih občinah, katere je združil v mikro-, subm ezo-, m ezo- in makro- reg ije . Izd ela l je reg ion a lizacijo v inogradnišk ih pokrajin , pri čem er se je n aslon il na Ilešičevo pok rajinsko-fiz iogn om sko reg ion alizacijo S loven ije (G eo­ grafski vestn ik XXIX, 1958). P osebnih k r iter ijev za vinogradniško rajon izacijo S loven ije avtor ni uporabil, k ar tudi n i b il nam en te štud ije. A vtor je raz­ d elil S loven ijo na štir i v inorodne m ak roreg ije in devet m ezoregij in je tej d elitv i podred il tudi tek stualn e, tabelarične in kartografske prikaze o spre­ m injanju vin ogradn išk ih površin. G lede na n ara šča n je in sp rem in jan je v inogradn išk ih površin v obeh obravnavan ih obdobjih so k a ta s trsk e občine razd eljen e na 10 tipov. Od skupno 1387 v inogradn išk ih občin jih je v I. tipu. k i pom eni nazadovanje v inogradn išk ih površin v obeh obdobjih , k a r 924. N a splošno pa je rela tivno nazadovanje v inogradniških površin bilo največje v m akroregiji predalpskega P osavja, k je r je nazadovan je v zadn jem obdobju znašalo k a r 50,5 %. Sledi m ak ro reg ija subpanonsko-subd inarskega in d ina rskega P osavja , potem P r i­ m orska m akroreg ija in z relativno najm anjšim nazadovanjem m akroregija subpanonskega Pom urja, P o d ra v ja in P osav ja s 23,3 % nazadovan jem v zadnjem obdobju. Belčevo delo je p ri nas p rv a š tu d ija o razvo ju v inogradnišk ih površin v vsej S loveniji. Poleg o sredn jega prob lem a razprave, to je razvo ja vino­ g radn išk ih površin v zadn jih 70 le tih , so tud i osta la po g lav ja zelo teh tna sin teza av to rjev eg a dosedanjega podrobnega pozn av an ja geografsk ih p ro ­ blem ov v inogradnišk ih p ok ra jin . M. Pak Matjaž Jeršič and Vladimir Klemenčič: Topical Problems of Open Boun­ daries, G onfini e R egioni, Instituto di Socio log ia In ternazionale G orizia, T rieste 1973, str. 123—133. R azprava je tiskan referat s kongresa o problem ih obm ejnih obm očij, k i je b il pod naslovom »Problem i in p ersp ek tive obm ejn ih regij« v G orici od 24. do 27. 3. 1973. M eja je pom em ben d ejavn ik reg ionalnega razvoja S loven ije . V SR S lo­ v en iji m eri državna m eja kar 641 km in je im ela leta 1971 skupaj 96 cestnih m ejnih prehodov, od tega 53 z Ita lijo , 33 z A vstr ijo in 10 z M adžarsko. K tem u je treba še dodati, da je le ta 1971 p rečkalo m ejn e prehode S loven ije 95 % vseh m otornih vozil, k i so p restop ila državno m ejo Jugoslavije. V razpravi so ob navedbi glavnih značilnosti obm ejnega položaja S lo­ v en ije in zn ačilnosti o sebn ega p rekom ejn ega prom eta, podrobneje prikazane tiste prostorsko relevantne fu n k cije č lovek ovega ž iv ljen ja , k i najbolj izsto ­ pajo v družbenem razvoju obm ejn ih regij, to so oskrba, rekreacija , delo in izobraževanje. M eja je b ila že v pretek losti eden g lavn ih d ejavn ik ov ob lik o­ van ja urbanega sistem a v obm ejn ih obm očjih in ta v loga m eje se ni do danes prav n ič zm anjšala. V plivna obm očja centraln ih k ra jev na ita lijan sk i strani ob ita lijan sk o—ju goslovan sk i m eji segajo s svojim i, predvsem sp ecia liz ira ­ nim i trgovsk im i in obrtnim i storitvam i na ozem lje SR S loven ije in obratno. Moč trgovsk ih v p livov posam eznih obm ejn ih m est se sprem in ja zaradi spre­ m em b v razlikah v cen i predm etov in storitev na obeh straneh m eje. Č ed a lje m očnejše so tudi težn je po ob iskovanju v isok ih šol onstran m eje, pri čem er je za m ariborske študente z lasti p riv lačen G radec. P om anjkanje, ozirom a prenasičenost rek reacijsk ega prostora v obm ejnih obm očjih Ita lije in A vstr ije ter s tem povezane razlike v cenah storitev pa p og o ju jejo vse v ečjo m enjavo turistov iz obm ejnih obm očij, pri čem er im a S loven ija še p o­ sebno vlogo. R azprava, v k a ter i so v g lavnem p red stav ljen i družbeno ekonom ski pro­ b lem i obm ejn ih regij, pom eni teh ten p risp evek k inform iranju m ednarodne javn osti o n ekaterih prostorskih d ogajan jih v obm ejn ih obm očjih SR S love­ n ije . S icer pa im am o pri nas že v eč podobnih raziskav obeh avtorjev , posa­ m eznih problem ov so se dotak n ili a li pa so jih podrobno obdela li razisko­ valci obm ejnih obm očij J. Titi, M. Zgonik, L. Olas in B. Kert. Mirko Pak Japonske študije o burji in nekaterih drugih pojavili v severozahodni Jugoslaviji Jeseni 1970 je odprava geografskega oddelka Hosei univerze v Tokiju raziskovala b u rjo in n ek a te re d ruge po jave severozahodne Jugoslavije . Zdaj so d o seg ljiv e n jen e prve ob jave izsledkov, o k aterih bo tu nekaj v eč govora, k er prid ejo le m alokom u v roke. P odlaga za to poročilo sta pred­ vsem p u b lik aciji P oročila F ilozofsk e fak u lte te H osei un iverze (B ulletin of F acu lty of L etters, H osei U n iversity , Specia l Issue on C lim atologic and G eo­ graphical Studies in Y ugoslavia, F irst R eport, T okyo 1971, 170 strani) in K li- m atološki zapisk i (C lim atological Notes, Studies on Bora (I) No. 10, D epart­ m ent of G eography, H osei U n iversity , T okyo, 1972, 78 strani). N a vprašanje, zakaj japonske geografe zanim a burja v daljni Jugosla­ v iji, odgovarja uvod v prvi im enovani pu b lik aciji. V n jem vod ja raziskav prof. M. M. Yöshino, pravi, da je p og lav itn i c ilj p rim erjava naše burje z vetrom »orosi« na p acifičn i strani jap on sk ih otokov. M akrosituacijsko nastaja burja na ju govzh odn i strani evropsk ih A lp (z vštetim i D inarid i), oroši pa na vzhodni strani H im alajsko-T ibetanskega v išavja . Oba vetrova pom enita pro­ dore polarn ih zračnih gmot. Ta uvod im a zn ačilen naslov »Prva sintetična štu d ija lok a ln ega vetra burje v Jugoslaviji« . D osed an je štu d ije so nam reč obravnavale burjo le z nekaterih v id ik ov . To je v id eti tudi iz prav tam ob­ ja v ljen e b ib liogra fije ob jav o burji, k i so jo p reu čevali na ju goslovan sk i obali, ob črnom orski k avk ašk i obali, na B ajk alu itd. Ta b ib liografija obsega 102 objavi, z najstarejšo iz 1. 1830, in je v Poročilih oprem ljena s povzetki v japonskem , v K lim atološk ih zap isk ih pa v angleškem jezik u . Je koristn a za vsakogar, k i se bavi z burjo. Kot zan im ivost iz n je naj om enim registracijo n ajh itrejše burje, za kar zasled im o v naši litera tu r i zelo različne vrednosti. Po S te in itzer jev i ob jav i iz 1. 1930 so v Senju za b e lež ili sunke s 160 km /h. P oročila F ilozofsk e fak u lte te so tiskana v jap on skem jez ik u . Im ajo pa daljše angleške povzetke in angleške napise na večin i sk ic in kart (ne pa na fotografijah). Zato je g lavna vseb ina za nas laže razum ljiva. V prvem članku z naslovom K rajevna k lim ato lošk a op azovanja v A jd ov­ skem rajonu, S loven ija , k i ga je nap isa la p etčlan sk a ek ipa, so obrazloženi izs led k i m eritev b u rje v novem bru 1970. Med enom esečno prežo je ek ipa dočakala burjo sam o v dveh dneh. U gotov ili so, da poteka n a jb o lj udarno ob­