Poštnina plačana v gotovini. Leto I. V Kočevju, dne 10. decembra 1926. St. 18. Izhaja vsakega 10. in 25. v mesecu. Naročn na do konca leta 1926 30 Din. Številka poštno-tekovnega urada Ljubljana 12.592. Dredsiitve in upravnlfitvn: Kočevje it. 18. Telefon itev. 5. Oglasi: mali beseda 2 Din, sicer po dogovoru. V uredniškem delu vrstica Din 10-— Prejeli smo ob sklepu Dami a _ 'mpfiafT S Beograd, 10. decembra 1926. Danes zjutraj ob 9. lista pretresajočo vest: A CRtJiV 1111 lv¥ ■ je Nikola Pašič nenadoma umrl, zadela ga je kap. K železniški zvezi Slovenije in severozapaeine Hrvatske z morjem. Ker je konečno vlada zvezo Kočevja z morjem sprejela v svoj vladni program, je stopilo vprašanje trase v akuten štadij, ter je že skrajni čas,' da dežela in občine kakor tudi kompetentne javne korporacije zavzamejo k temu primerno stališče. Mi prinašamo danes svojim bralcem v boljšo orijentacijo načrt vseh treh projektiranih tras, in sicer tako imenovane Župne-kove linije, Musilove in Klodičeve linije. Musilova proga zapušča Kočevje ob morski višini 471 m, pada v L voidu na 460 m in se vzdiguje do Štal-cerjev na 564 m. Od tu pada ta linija proti Banjaloki do Broda na Kupi, kjer prekorača Kulpo v daljšem mostu ob 220 m nadmorske višine. Padec na tej progi bo znašal 20 °/oo, če dobe tuneli isti vzpon, oz. padec, sicer 25pro mille in še več. Iz Broda na Kupi vodi linija v ostrem več kot 20 %o znašajočem vzponu proti levi tesni Kupice do Male Lešnice, se obrne tu proti vzhodu in severovzhodu ter prekoračuje Kupico oz. njene tesne in doline na zelo visokih Vz km dolgih viaduktih, preide jugovzhodne brege strmega gorovja Zakraje-Vrh, ki ga obkroži v okroglem povratnem tunelu, da doseže postajo Zakraje. Od tu gre trasa čez strm in raztrgan gorski hrbet Gorica v daljšem predoru ter preide na močno raztrgana od vode razjedena severna pobočja Pustega vrha (753 m) oz. višine Lokvic. Za premostitev vseh teh strmih pobočij se bo rabilo najmanje 12 do 14 tunelov in ravno toliko visokih nasipov ter viaduktov pri nepretrganem vzponu več kot 25 %o. Ta trasa preide konečno v sedanjem obratnem izogibališču Brod-Moravice bivše ogrske državne železnice v nasprotni smeri ter bodo radi potrebne ustave vseh vlakov potrebne več kilometrov dolge dovozne rampe. Dolžina te železniške trase znaša 49-5 km z obračalnimi rampami najmanje 52 km nove železniške proge. K gornjim trazijskim kilometrom se mora prišteti še najmanje 48 obratnih km, ker vzponi na tej liniji znašajo povprečno 20 do 25 %o ter znašajo skupni vzponi oz. padci na progi Kočevje-Brod Moravice-Delnice 962 m, pri čemur je na 100 m višinske razlike računih najmanje 5 obratovalnih kilometrov. Klodič-Hrovat-Puceljeva linija pelje tudi iz Kočevja ter gre proti vzhodu in jugovzhodu čez Knežjo lipo (565 m), Videm (593 m), Nemška Loka, kjer pada proti Pregrad - Stari trg. Tu prereže v močnem 17 do 21 pro mil znašajočem padcu skrajno razstrgan strm proti dolini Kulpe padajoč težaven teren do Sebetiča, kjer je projektiran mogočen most čez Kulpo. Dolžina tega težavnega ozemlja znaša okroglo 12 kilometrov. To ozemlje bo zahtevalo številne in dragocene umetne stavbe. Kulpa ima pri projektiranem mostu 172 m nadmorske višine. Ta prehod leži torej 50 m nižje kot oni Musilove trase, je pa radi težavnega in strmega terena globoke kulpske zajede še neugodnejši. Po premostitvi Kulpe se vzpenja trasa v vzhodni smeri že več kot 25 %o proti Severinu na Kupi, v katero postajo naj bi se zlila tudi ona iz Črnomlja čez Vinico projektirana zveza belokranjske železnice. Šele 1 km po zapustitvi postaje Severin na Kupi se obrne ta železniška trasa proti morju, to je proti zahodu in pelje z vzponom !5°/oo proti postaji Lukovdol 338 m. Takoj nato se obrne proti jugozahodu ter prevrta v 5'SO km dolgem tunelu kraški plato Lovnik, da se 3 km zahodno sedanje postaje Vrbovsko v nadmorski višini 392 m zveže s prejšnjo ogrsko državno železnico Zagreb-Sušak-Reka. Zvezuje se tako, da se morajo vlaki od in na Ogulin-Split obračati. Dolžina nove železniške trase Kočevje-Severin n. K.-Vrbovsko-Sever znaša 59-4km. Ona nova zvezna trasa Črnomelj-Vinica-Se-verin na Kupi pa znaša 24 km, skupaj torej 83-4 km, k čemur so radi višinskih diferenc po 1097 m vra-čuniti še 48 km kot obratni kilometri. V gospodarskem, industrijskem ter pro-metno-političnem pogledu je reči, da ta trasa dodiruje samo na progi Rajndol-Knežjalipa-Nemškaloka večje listnate šume, dočim gre na ostali progi skozi puste, slabo naseljene kraje, slabše kot Musilova; ker so za obe trasi ponovno potrebne dragocene dovozne ceste, večinoma v težavnem terenu, in ker konečno tako neugodno prehajajo v obstoječo železniško linijo, je podig novih industrij nemogoč. Konečno se zdi, da obe trasi zgrešujeta glavni cilj najbližje in najcenejše zveze Slovenije z morjem, ker gre zveza mimo obstoječe železniške linije spodaljšavo v skoro nasprotni smeri k morju. Razun tega vodita obe trasi proti kulp-ski dolini, ki je proti vzhodu vedno bolj strma, ter morata napravljati vedno večja krožna pota, da premagata večje vzpone in da dosežeta čez silne kraške planote Risnjak-Velike kapele in Pliš-Tuhevič-Medvednjak-Bistorci-Delnice-Lokve-Fužine-Lič in Plaze. To vse bi se na občutljiv način izražalo v obratovalnih kilometrih, s katerimi bi bil promet na obeli teh linijah stalno obremenjen in kar bi napravilo njih konkurenčno zmožnost nasproti inozemskim linijam vprašljivo. KUPR IZVIR VRBOVSKO SEVER ŽUPNEKDVR PRDGH MU55ILOVR KLODIČEVR ------ Pri tretji teh tras, pri Župnekovi liniji, nimamo teh pogreškov in težav. Ta ima premagati na relativno kratki progi nekaj vzpona, čigar najvišja točka znaša 11 °/oo, gre na ostali popolnoma v ravnini ter prekorači Čabranko in njeno dolino na njenem najožjem mestu pri samo 70 m znašajoči daljavi od dolinskega dna. ' Kot je razvidno iz skice pelje ta trasa iz Kočevja 471 m v južni smeri s skromnim vzponom do Štalcarjev, kjer naj bi se pri 9 72 do 10-1 km napravila velika križna postaja za železnico Črnomelj Štalcarji-Del— niče. Višina 535 metrov. Od tu pelje trasa proti zahodu ter doseže pri 15'50 km postajo Kočevska Reka 545 m. Potem prekorači trasa Jeleni Vrh borovskega in med-vedega platoja ter doseže pri km 23 postajo Belica-Žurge kot nakladalno postajo za borovške in medvednjakove gozdove. Južno Črnega potoka 548 m, kjer se napravi nakladalna postaja za gozdove Loškega potoka, prekorači trasa s kratkim viaduktom 'ozko čabransko dolino ter doseže pri Gornjih Žagarjih postajo za Čabar in Prezid ter za gozdove Babnega polja. Loške doline, Milanovega vrha, Črnega vrha in Zatršče. Potem se obrne trasa proti jugu ter gre s skromnim vzponom ll°/oo mimo Kraljevega vrha in Svete Gore, na katerih jugozahodnih pobočjih je projektirana postaja za Osilnico-Plešce, Zamost, Smrečje in Tršče. Z enakim vzponom prekorači trasa dolinski kotel Gerovo ter doseže jugozahodno od Gerovega postajo Gerovo v 38‘50 km (767 m višine). Na tej postaji, od katere vodijo že sedaj ceste Krzulna proti Klanska in Čabranska polica, gravitirajo visoki gozdovi, ki se razprostirajo čez ogromne kraške planote in višine, ki leže med kotlom Gerovo ter višinami Klanske in Čabranske police. Potem pelje trasa na jugovzhodni smeri, obide severno pobočje Kupičkega vrha ter doseže pri postaji Kreševiea Kupa izvir. Od te postaje se nudi začudenemu očesu grandiozni razgled v globoke doline kulp-skih jezerskih izvorov in na silni gorski panorama borovskih in snežniških pečin, ki se naslanjajo na temne smrekove in jelkove gozdove kočevske visoke planote ob levi strani kulpske in čabranske doline. Postaja Kračevica-Kupa izvir je določena kot nakladalna postaja za ogromne šumske komplekse, ki se razprostirajo čez severne izstekače Risnjaka kakor tudi čez kratko planoto Osredak, Bukov vrh, Šija, Črna, Draga, Hrib itd. Od tu pelje trasa v jugovzhodni in južni smeri skoro horicontalno ob severnem robu teh gozdov proti Biljevini, se obrne po prekoračitvi sedla med Vršičem in Tisovac proti jugu, da doseže pri km 49 postajo Biljevina-Okrug, na katero gravitirajo visoki gozdovi višin Risnjaka, Javornega in Kučnega vrha, dalje gozdovi in višine Bi-Ijevina, Okrug, Razloge itd. Ta trasa pelje dalje jugovzhodno skoro horicontalno na vzhodnem robu dolinske kotline Risnjaka, ob severnem pobočju Velikega Tumača k postaji Risnjak, ki bo nakladalna postaja za okoli ležeče visoke gozdove. Potem se obrne proga proti jugu, prepelje Ravne doline, Radeče lome in Raičevo Belovino ter doseže s km 58'50 v nadmorski višini 728 m železnico Zagreb-Sušak, 1 km zahodno sedanje železniške postaje Delnice v km 60 od Sušaka. Tukaj je v ravni dolini višine Belevina projektirana deltasta postaja na ta način, da vlaki iz Kočevja oziroma iz Črnomlja via Štalcarji peljejo takoj na proti jugu obrnjeni železniški liniji proti Lokvam in Sušaku, na drugi strani pa zopet ravno tako v vzhodni smeri čez sedanjo postajo Delnice naravnost proti Ogulinu in Splitu. Iz gornjega se razvidi, da odgovarja Župnekova linija med tremi projektiranimi najbolj našim potrebščinam. Ta otvarja na celi progi silne gozdne komplekse, ki so še deloma v prastanju, teče z malimi izjemami skoro po ravnini ter gre naravnost, izbirajoč najboljši dani teren, k cilju, to je k najbližji zvezi Kočevja in s tem celega ozadja z morjem. Ona otvarja z možnostjo izkoriščanja gozdov cele pretečene okolice ne-zaslutene možnosti zaslužka, odpira odlične naravne lepote, ki se dajo primerjati z najlepšimi švicarskhni, mednarodni turistiki ter podeluje našim industrijam in naši trgovini konkurenčno zmožnost. Komercijelna interesna sfera Kočevja bo segala globoko v Gorski kotar, ozemlje, ki je na naravnih lepotah in nevzdignjenih zakladih izvanredno bogato, s katerim je pa doslej še vsaka vlada postopala mačehovsko. Izbira med temi tremi linijami nam je torej izvanredno lahka in naloga kompetentnih korporacij bo, da delujejo z vsem pritiskom na konečno uresničitev železniške zveze, ki pomeni za nas vse eno najvažnejših življenskih vprašanj. R. Loser. Navodila za oblastne volitve. 1. Ker je treba pregledati in prešteti vrste NRS v Sloveniji ter preizkusiti njih moč, naj velja pri oblastnih volitvah temeljno načelo, da naj srezkiodborNRSspo-razumno z zaupniki v vsakem srezu postavi strankino listo NRS. Srez, ki ne bo izkazoval liste NRS pri teh volitvah, bo veljal za tako slabotnega, da še 25 vo-lilcev NRS v celem srezu ne premore, ki so potrebni za predlaganje samostojne liste. Temu primerno se bo srez in njegove organizacije taksiralo v stranki in njenemu vodstvu; mrtvih in papirnatih organizacij stranka ne rabi, kakor tudi ne neplodnih in nedelavnih zaupnikov in pred-staviteljev. 2. S kakšno drugo sorodno stranko v srezu naj pristaši NRS sestavijo skupno listo le v slučaju boljšega vspeha za stranko in ob popolnem varovanju koristi in prestiža NRS. 3. Vsak srez vlaga svojo listo pri pristojnem deželnem oziroma okrožnem sodišču, to so Ljubljana ali Novomesto ali Celje ali Maribor. Liste se imenujejo po prvem kandidatu, imenovanem tudi nositelju liste, n. pr. „Lista Janeza Kovača**. V ostalem je najbolje, da se jih imenuje po značaju volitev in stranki primerno, n. pr. „Gospodarska lista Narodne Radikalne Stranke", kot se prva imenuje kočevska. 4. Vsak srez voli toliko kandidatov in namestnikov kot je bilo to na podlagi odločbe Upravnega sodišča za dotični srez razglašeno v Uradnem listu, to je 3 do 5 kandidatov in isto toliko namestnikov. Za kandidate, naj izberejo zaupniki take može, ki jamčijo s svojo osebnostjo in ugledom za najboljši vspeh. 5. Od kandidatov in namestnikov je treba na listi točno navesti ime, prezime, poklic in bivališče. Obenem se navedejo čuvatelji Skrinjic za vsako volišče in njegov namestnik. Te naj naznačijo dogovorni zaupniki. 6. Vsako kandidatsko listo je treba, da popiše vsaj 25 volilcev dotičnega sreza. Iz previdnosti je boljše, da jo podpiše več. Navesti mora vsak točno svoj naslov poleg imena. Za vsako volišče je treba priložiti po en izvod kandidatske liste, toda podpisi 25 predlagateljev so potrebni le na eni, na originalu. Na vrhu je treba zapisati na vsako listo volišče, za katero je namenjena. 7. Vsak kandidat mora dati za svojo kandidacijo pismeni pristanek. To se zaeno s kandidatno listo in njenimi prepisi pred-oži sodišču. 8. Kandidatno listo imata predati sodišču proti potrdilu dva predlagatelja osebno. 9. Vse kandidatne liste naj se vlože do 18. decembre, pri pristojnem sodišču. 10. Ako kakšna organizacija želi pojasnila ali sodelovanja pri sestavi kandidatne liste, naj se obrne na delegata Dr. Ivana Sajovica v Kočevju, ki bo šel v vsem na roko. Organizacije Narodne Radikalne Stranke naj smatrajo volitve v oblastne skupščine kot važen preizkusni kamen za dosedanje delo, da se vidi, v koliko se ljudstvo stranke oprijemlje. Okoliščina, da predsedstvo okrožnega odbora Ljubljana-Novomesto ne vrši svoje dolžnosti že dve leti, naj ne moti; stranka rabi jasnost, ker jasnost je prvi predpogoj za smotreno delo in harmoničen napredek. Konferenca zaupnikov NRS za srez Kočevje. Kočevje, 5. decembra 1926. Predsedstvo srezkega odbora NRS za kočevski srez je sklicalo za danes konferenco zaupnikov Narodne Radikalne Stranke iz celega kočevskega sreza z nalogo, da glede predstoječih oblastnih volitev odločijo, ali naj se združijo v skupno listo s kako drugo stranko ali pa naj postavijo lastno kandidatno listo. Konferenco, ki je bila izredno dobro obiskana, je ob 10. uri otvoril srezki predsednik Dr. Sajovic, ki je poročal, da se mu je od merodajne vodilne osebe SDS pravkar ponudilo, da bi radikali iz kočevskega sreza sestavili skupno listo z demokrati, katere nosilec je od demokratov v osebi g. Ivana Rusa iz Loškega potoka že določen. Na tej demokratski listi se. nudi NRS mesto enega kandidata in enega namestnika. Konferenca je po premotritvi položaja v okraju to ponudbo soglasno odklonila, češ, da pri predstoječih oblastnih volitvah niso ogroženi nobeni državni ali nacijonalni interesi in gre le za lokalna srezka gospodarska vprašanja, vsled česar ni prav nobenega povoda za kakšno zvezo s katerokoli si bodi stranko. Vzpričo te ugotovitve se konferenca ni spuščala več v vprašanje resnosti ali enakopravnosti te ponudbe, ampak je takoj soglasno zaključila, da se postavi lastna Gospodarska lista Narodne Radikalne Stranke za srez Kočevje z nosilcem gospodom L. C. Tschinklom, industrijalcem in predsednikom radikalne organizacije v Ribnici, z gospodom Anton Jakomini je m, industrijalcem v Kočevju, kot njegovim namestnikom, Leopold Drobničem, rudarskim paznikom v Kočevju kot nadaljnim kandidatom, Alfred Twrdyjem, železniškim poduradnikom pa kot namestnikom. Glede ostalih kandidatov ozir. namestnikov se je pooblastilo predsedstvo da jih postavi v duhu smernic, kot jih je dala konferenca. Konferenco je soglasen sklep na vložitev lastne radikalne liste vidoma poživel v navdušenju za smotreno delo v okraju. To veselje za delo se bo brez dvoma prijelo tudi volilcev ter bo rodilo za stranko v okraju najpovoljnejše rezultate. Po konferenci se je izvršilo konstituiranje novega srezkega odbora NRS. Za predsednika je bil zopet soglasno izvoljen Dr. Ivan Sajovic, mestni župan in odvetnik v Kočevju, prvi pokretač Narodne Radikalne Stranke v Sloveniji, predsednik najstarejše organizacije NRS v Sloveniji, tuje mestne kočevske. Za prvega podpredsednika je bil istotako soglasno izvoljen predsednik ribniške organizacije NRS gospod L. C. Tschinkei, industrijalce v Ribnici, za drugega podpredsednika gospod Avguštin Aber, predsednik mozeljske organizacije NRS ter posestnik v Mozlju, za tajnika podpredsednik kočevske mestne organizacije gospod Jakob Jerman, za blagajnika pa predsednik novolažke organizacije gospod Peter Novak, posestnik v Novih Lazih. Vsi ostali predsedniki in podpredsedniki organizacij NRS v srezu so odborniki Srezkega Odbora NRS Kočevje. S to konferenco in izvolitvijo novega srezkega odbora je narejen znaten korak dalje. Želimo le še eno: da bi tudi drugi srezki odbori NRS konkurirali s kočevskim. B. Tedenske vesti. Odlikovan je bil z redom Sv. Save 111. stopnje gospod Fran Tominšek, odvetnik v Ljubljani in znan prvoboritelj in organizator slovenske turistike, zlasti planinske v obliki „Slovenskega planinskega društva". Poštenemu, požrtvovalnemu in nesebičnemu delu se je s tem izkazalo založeno priznanje. Čestitamo! Trboveljska premogokopna družba, ravnateljstvo Kočevje, je zopet jela razširjati obratovanje v starem stilu. Zadnje čase je sprejela ca. 200 delavcev. Išče tudi strokovnjakov. Kvaliteta premoga je vedno boljša. Kot znano je njen šef v Kočevju gospod ing. Vitold Biskupski, odličen organizator in strokovnjak v svetu rud. Prvi sneg je padel v Kočevju od 3. na 4. decembra i. 1. Nekaj izvanrednega; običajno napravi prvi obisk že koncem oktobra. Kanalizacija in promenada spodnjega dela mesta Kočevje je v splošnem dovršena. S tem je odklonjena vsakoletna povodenj po mestu. Trg Kralja Petra Osvoboditelja je z nasutjem ter lepo izpeljanim robom pridobil izvanredno na lepoti; sistem kanalizacije zajamčuje izniveliranje vode pod zemljo mesto nad zemljo kot je bilo doslej. Spomladi pride na vrsto gornji del mesta in zlasti postranske ulice. Želeti je le, da bi se tudi okrajni cestni odbor pobrigal in osnažil ter spravil v red cesto tako kot se za mesto spodobi. Ker je kočevsko kamenje mehko in prhko, a vozovi težki in ozkokolesni, bo treba misliti resno na tlakovanje s granitom ali čim podobnim. 1. december v Kočevju se je proslavil letos izvanredno slovesno in resno kot doslej še nikdar. Seveda ob sodelovanju le Slovencev. Božje službe so se udeležili tudi nekateri rezervni oficirji, kar je napravilo jako ugoden vtis. Mladina osnovnih šol in realne gimnazije je priredila dnevu primerne prireditve, prva igre, druga resno akademijo s pomembnimi govori in predavanji profesorjev in učencev, pod vodstvom ravnatelja Antona Burgarja in ob sodelovanju prof. Pacheinerja in Sivca. Slednji je v uniformi dirigiral srednješolski pevski zbor, izbran iz najboljših grl in odlično discipliniran. Cela prireditev je napravila resen in jako pomemben vtis. Zvečer je priredil kočevski „Sokol" družabni večer, ki je zgodovinski dan jako prijetno zaključil. Zlasti v Kočevju se je letos opazilo, da dela čas in razvoj v ogromni, dasi neopazljivi meri za nas. Veliko zanimanje vlada v Kočevju za najnovejši projekt zveze Slovenije in zapadne Hrvatske z morjem, za takozvani „Župnekov projekt". Krajev vešči večini se zdi, da bi bila to najboljša, najrentablejša in najsolidnejša rešitev tega vprašanja. Po tem načrtu bi šla železnica na Štalcarje, kamor bi se izpeljala tudi brzovozna proga Zagreb-Črnomelj-Štalcarje, od tod na Kočevsko Reko in od tu pod kapelo Sv. Lenarta v 3 km dolg tunel, ki bi se prenehal pred nosom Čabra. Od tu do obstoječe železniške zveze Zagreb-Sušak je malenkost. Kaj bo z načrtom, se še ne ve. Zaenkrat je tu le ideja; uresničila bi jo pa lahko tudi oblastna skupščina, ako država nima smisla, ker bo železnica visoko rentabilna. Iz NRS. Demisija zunanjega ministra je dala povod za demisijo cele vlade. Dr. Ninčič je pravilno demisijoniral, ker je zidal na poštenost italijanske politike, a se mu je ta temelj podrl, na kar se ga je od strani Slovencev in Hrvate v neprestano, toda zastonj opozarjalo. Sedaj se je preko Albanije jela zajedati rimska zvestoba tudi v srbsko meso; naj pazi, da si ne polomi zob kot si jih je pri njih. že marsikdo 1 Vzrok demisije kabineta Uzunovič leži pri nezanesljivosti, nedelavnosti in tudi nelojalnosti kluba Stepana Radiča; z neresnimi ljudmi je vedno težko delati, posebno pa urejevati državo. Gospod ministerski predsednik Nikola Uzunovič je pokazal angeljsko potrpljenje z Radičevci in mojsterske politične talente v razdrapanih naših političnih razmerah. Ako bi obetale nove volitve kakšno izpremembo na boljše, bi bile še najboljše izhodišče. Toda težko je izigrati ta zadnji adut, ko je tolika masa nezrelih volilcev, dostopnih za prazne fraze vsakemu pustolovcu, ali pa preokornih, da bi se mogli tako hitro prilagoditi potrebam nove države. To je treba tudi voditi; upravljati na znotraj in zunaj, in ne samo od nje pričakovati. Mandat za sestavo nove vlade je dobil zopet gospod Nikola Uzunovič, ki ga je pa med tem zopet vrnil, da kralj konzultira šefe strank. Predsedstvo Okrožnega Odbora Ljubljana-Novomesto še ni sklicalo že skoro dve leti nobene seje, dasi bi bilo silno nujno izdati organizacijam parolo, ukreniti potrebna preddela, organizacijo, agitacijo, tisk itd. To je tipičen primer, kako se odgovorno vodstvo ne sme gerirati. Organizacije ne dobe nobenih navodil, ni nobenih sestankov, niti shodov, kaj šele inicijativnih idej ali dejanj. Bog živi, gospod predsednik. Srezki odbor NRS Kočevje se je na svoji seji dne 5. decembra t. 1. vsled izvolitve novih odborov posameznih organizacij v srezu sestavil takole: predsednik Dr. Ivan Sajovic, odvetnik in mestni župan v Kočevju, L podpredsednik Ludvik Tschinkei, industrijalce v Ribnici, II. podpredsednik Avguštin Aber, posestnik v Mozlju, tajnik Jakob Jerman podpredsednik Mestnega odbora Kočevje, in blagajnik Peter Novak, posestnik v Novih Lazih. Vsi Ostali predsednik in podpredsedniki mestnih, to je krajevnih organizacij v srezu, so odborniki Srezkega Odbora NRS. Dopisi. Kočevje. Bivša deželna, sedaj celo le okrajna cesta, ki gre skozi Kočevje iz Ljubljane na Sušak, je edina cesta, ki veže Slovenijo z morjem. Avtomobili kar frče v eni ali drugi smeri. Toda v to cesto se izlivajo v Kočevju kot važnem prometnem križišču baš pred mestom vse ceste; vsled tega je ta del ceste v tako škandaloznem stanju, da se to ne more več imenovati cesta, ampak kvečjemu razriti gozdni jarek Koliko trpi žival, ko vleče težka bremena, in kaj si morajo misliti tujci ob takem stanju? Tudi nezdravo je, ker ko se blato posuši, se vzdigujejo silni oblaki prahu, ki ob zaprtih oknih zaprašuje ceste. Mesto da se različni poslanci in drugi dobrotniki ljudstva prepirajo po shodih in časopisih za oslovo senco, naj bi si rajši ogledali ta jarek ter pritisnili na ministerstvo gradjevin za primeren prispevek, da se ta upravni škandal v nujnem javnem interesu odstrani. Apelujemo tudi na Okrajni cestni odbor, da stori svojo dolžnost. Ribnica. Postavitev lastne radikalne liste za kočevski srez je izzvalo v tukajšnjih krogih splošno zadoščenje. To zadoščenje je pa v radikalnih in njim prijaznih krogih prešlo naravnost v navdušenje, ko se je doznalo, da bo nosilec radikalne liste v okraju gospod Ludvik Tschinkei, eden ^ ________________________________________________________ . ■_________________________ ________ __________________ §&. ^ Glavnica . 3,000.000 Din Rezerve proti 700.000 „ Stanje vlog ca 20,000.000 „ Brzojavni nasl.: Merkantilna — -^1 Telefon interurban: Kočevje št. 3 - Ribnica št. 4. MERKANTILNA BANKA centrala KOČEVJE, podružnica RIBNICA kupuje in prodaja dolarje in druge valute, vrednostne papirje, srečke itd. Izvršuje nakazila in vnovčenje v tu- in inozemstvu. Izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča posla. Zveza z Ameriko. Je dragevolje strankam na razpolago brezplačno z informacijami glede kateregakoli denarnega posla. Obrestovanje vlog do dneva |V. pologa do dneva dviga: brez odpovedi . . . 50/(> na 1 mesečno odpovt d 6% ^ na 3 mesečno «'dpoved 7°/o §§•■ na 6 mesečno odpoved 8°/o Rentni in invalidski davek plača ^ banka sama. Uradne ure: od VsO. do 12. pred- ^ pol. in od 3. do 5. ure popoldne. najodličnejših in najdelavnejših gospodarjev v celem kočevskem srezu in sploh daleč na okoli. Take delovne in dalekovidne gospodarje rabi bodoča skupščina. Ko se je zaznala ta novica, so tudi pristaši drugih strank prišli čestitat našemu odličnemu članu na kandidaturi. Ker niti demokratski niti Pucljev kandidat nima izgleda na izvolitev, se pričakuje, da bodo vsi pravi naprednjaki volili le listo gospoda Tschinkla, da spravimo tako vsaj enega naprednega poslanca v oblastno skupščino. Razen Pucljeve liste so nosilci vseh resno v poštev prihajajočih list le duhovniki, tako v Ribnici dekan A. Skubec, za Kočevje pa župnik Eppich. Fara pri Kostelu. Pri nas je veliko vznemirjenje provzročila vest, da naši edini dobri sedanji zagovorniki, kočevski Slovenci, opuščajo Musilovo progo in se zavzimajo bolj za Župnekovo, ki bi šla čez Štalcarje na Kočevsko Reko in od tu s 3 km dolgim predorom na Čabar in na progo Zagreb-Sušak. Ako so kakšna nesoglasja, smo pripravljeni, da jih popravimo. Poslanec Škulj hodi k nam samo na lepo besedo in po krogljice; naj nam pomaga, če kaj pomeni. Ako pa nič, naj nas pa pri miru pusti. SLS še toliko nismo vredni, da bi bila vzela vsaj enega namestnika kandidata na svojo listo za sedanje volitve; vsled tega bomo tudi mi vedeli, kaj nam je 23. januarja storiti. Kočevska Reka. Dne 1. t. m. smo prvič po osvoboditvi proslavili praznik ujedinjenja, Spored je odgovarjal svojemu namenu ter se je proslave kljub slabemu vremenu udeležilo precejšnje število gostov. Šolski upravitelj gospod Kleindienst iz Škrilja je v zbranih besedah obrazložil pomen proslave, improvizirani pevski zbor pa je pod vodstvom gosp. Dolinarja, šolskega upravitelja iz Dol. Brige, zapel par lepih pesmi. Gospa Černetova je za svoj solo-spev „Slovenskim mladenkam14 žela obče priznanje. Alegorična slika „Ujedinjenje44, katero je izvajala deca, ter istočasni nastop pevcev s pesmijo „Iz bratskog zagrljaja44 je napravila na goste najboljši utis. Prosta zabava, ki se je razvila po sporedu, Je potekla v najboljšem razpoloženju. Tujemu in domačemu učiteljstvu, kakor tudi vsem, ki so s sodelovanjem ali s svojo udeležbo pripomogli, da se je proslava tako lepo završila, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo! Osilnica. Neumorni naši prijatelji hvala Bogu še niso pozabili na nas. Pred par dnevi so nam oskrbeli železniške inženirje in strokovnjake, ki so si ogledali naš svet ter od očili, da ako se izpelje žele- niča Kočevje-Borovec, da bo za nas post j- v bližini Pleše. Kaj to pomeni, nam ni treba razlagati ; delavnega našega gospoda župana Kovača vabimo, da posveti temu za nas silno važnemu vprašanju vso svojo pozornost, in da zlasti skuša pridobiti za to železnico take može, ki imajo pri vodilnih strankah in krogih kaj besede. Kdor bo za nas, za tistega bomo tudi mi. Toda rabimo dejanj, ne besed. Kočevje. Kočevska Čitalnica izvaja pod spretnim vodstvom sedanjega odbora zelo srečno idejo prirejanja stalnih družabnih večerov, na katerih se ob prcogrnjenih mizah predava, debatira, poje itd. Čitalnica združuje 'v sebi vse kočevske Slovence brez razlike strank. Dne 5. decembra smo v hotelu Trst doživeli zopet en tako lep družabni večer. Predaval je gospod sodnik Anton Šavel j o interesantni temi: „O običajih na Gorenjskem44. Gospod predavatelj je v interesantnih izvajanjih nudil znatno več kot običajno folkloristiko; dokazal je, da je izvrsten opazovalec in srečen kombinator, ki pozna dušo, žitje in bitje našega Gorenjca do dna. Žel je bogato odobravanje. Prihodnjič nadaljuje, na kar opozarjamo bralce. Izdaja za konzorcij in urejuje Ivan Bedina, Kočevje. Tiskarna (. Pavliček, Kočevje. Delavci-profesionisti se sprejmejo, i. s. en železostrugar, dva kovača, tri kovaški pomočniki, en ključavničar. Ponudbe je vpo-slati ali se osebno zglasiti pri Rudniškem vodstvu v Kočevju. Prosto stanovanje vzame v Kočevju mirna uradniška rodbina iz treh oseb. Ponudbe pod „Prosta pogodba" na uredništvo lista. Učenca sprejme Ferdinand Wo!f, slikarski in pleskarski mojster v Kočevju. Kavarna Zurl-Schleimer se priporoča p. n. prebivalstvu iz mesta in okolice. 3—3 Prvovrstna postrežba. P. t. potnikom in posetnikom Kočevja ter cenj. meščanstvu se priporoča HOTEL „TRST“, Kočevje Prvovrstna kuhinja. Najboljša vina. Sobe za tujce. — Avtogaraža. J. Klemenčič hotelir. "TV ZOBNI ATELJE BORIS BAN, Kočevje vis a vis župne cerkve, hiša tvrdke Peter Petsche izvršuje solidno in zanesljivo vsa v zobotehnično stroko spadajoča dela. — Vsak delavnik od 8. do 12. in od 2. in 5. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. Zlate, srebrne, porcelanaste in cementne plombe, zlate mostičke in krone, umetno zobovje, čiščenje zob, pritrjevanje, obnova. CENE IN DELO BREZ KONKURENCE I 'TTS _o— 'TiV Pozor! Pozor! Poljedelci in obrtniki! Brezkonkurenčno si nabavite Vaše potrebščine, kakor: železo, pločevino, žičnike, žico, štedilnike, razno kovaško, ključavničarsko, mizarsko in drugo obrtniško ter poljedelsko orodje, barve, razne lake, bencin, olje, firnež itd. Poljedelski stroji, razni plugi, brane, slamoreznice, mlatilnice, čistilnice pri stari na novo urejeni tvrdki Fr. Goderer nasl. FR. HUBER, Kočevje. Zaloga najboljšega cementa in Zaloga smodnika in vseh drugih drugih stavbenih potrebščin. lovskih potrebščin. DIJAŠKI KOČEVJE. Največji tovrstni internat Jugoslavije. Prvovrsten internat za srednješolsko učečo se mladino pod pedagogičnim vodstvom in nadzorstvom aktivnih srednješolskih profesorjev. Krasna igrišča. — Smrekovi gozdovi. — Lastni vrtovi. — Lastna ekonomija. Popolna prvovrstna oskrba. — Radiokoncerti. — Nizke cene. —-----..... ■■ ŠTEVILO MEST OMEJENO NA 100 GOJENCEV.--------------'=— * I m m KSOt hI 5°!. Mestna hranilnica v Kočevju Stanje vlog dne 1: julija 1926: Din 20,836.000 — Obrestna mera za hranilne vloge (brez odbitka rentnega davka 5°/o. Obrestna mera za hipoteke 8%. Obrestna mera za menice 12%. Uradni prostori so v Oradu Trg Kralja Petra Osvoboditelja. Uradni dnevi vsak dan od 8. do 11- ure dopoldne in ob sejmih od 8. do 12. ure dopoldne.