Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Savinjska 4, 3331 Nazarje L 3000 Ceije GRAFIČNE STORITVE - BARVNO in CB fotokopiranje in tiskanje grafično oblikovanje vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske naloge ...) izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) plastificiranje sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice Na trgu 51, Mozirje Tel.: 839-50-80 info@unigraf.si Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 ŠTEVILKA 16 LETO XL 18. APRIL 2008 CENA 1.35 EUR Počasnejša vožnja je varna pot Pizzerija ^4°“ale! m vrtičkarji vse za vas! Zadruga mozirje Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje J3§j2in*^ Gsm za naročila : 031/892-685 http:www.izoles.si ai n _ , ■t 'O Delovni cas : VSAKODNEVNE MALICE £•;£ 91.04. Zrezki w omaki dušen riž, solata Ned. in prazniki od 8.00 do 23. ure 99.04. Čufti « omaki pire k rompe, solata 93.04. Polnjena rebrca, kruhova rulada, solata 94.04. Piščančji paprikaš, puding 95.04. Ocvrt oslič, krompirjeva solata 94.04. Hrenovka na žaru, solatna obloga PRIPRAVLJENE MALICE: - Solatni krožnik s šunko ki sirom, jètljska .ZJ3-0— gnojilaWkgiz -jagode %ilttäswniec r ^.okrasno trato ;’ -rododendrum - vrtnice konjski gnoj 30I 4^0 EUR bioorganik 90119,40 EUR Malice do 21. Wi ta «amo 3,3o €! Trgovina z obutvijo Odprto: pon. - pet. od 8. do 19. sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOISS Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33 Jurček KOPITARNA fedŠJ NOVA PRODAJALNA V ŠOŠTANJU VABUfNII [Poraba: 4.5 - 9.31/100 km; emisija COz: 224 g/km. Slika je simbolična. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj MOŽNfpTPUCIEifAKOJ! Novi FordFocus bo zaigral na prave strune vsakogar, ki od vozila pričakuje popolno uglašenost kinetičnega oblikovanja, navdušujočih voznih lastnosti, udobja bogate opreme Trend, preverjene zanesljivosti in kakovosti ter izjemne varnosti - vi pa boste na novega Focusa lahko zaigrali že s pritiskom na gumb. že od 13.880 EUR tl pit briketi K-19 briketi JećmenJMMi Avtocenter Krbavac Rečica ob Paki 45 3327 Šmartno ob Poki Tel: (386) 3 891 5: 23 Fax; (386) 3 896 52 22 avtocenter.krbavac@siol.net www.avtocenter-krbavac.si Delovni čas: Pon.-Pet.: 8.-Ì 7. ure Sob.: 8.-13. ure H)Sl7317 OŽC Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Okrasno rastlinje pelargonije begonije jjjj mačehe '*• surfinije Vabljeni v frizerski salon DALIA. Od pon. do pet.: od 8.00 do 19.00, sob. od 7.00 do 14.00. Tel.: 839 52 71 Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 517 024 - TPC Šoštanj 898 -19 88 ali 051 559 069 - KT Velenje 897 28 50 ali 051 555 785 Velika izbira kardanov za različne priključke (obračalniki rotacijske kosilnice, cisterne, silokombajni...) Mreža tamanet 3.150 ni isfoaftap Ugodna ponudba vrtnih kosilnic Ugodna ponudba krmnih /.it v in motornih kos na nitko! rinfuzi programa SKOP in KOP! 39£3Sf8slE KNJIŽNICA i'Ct ffe' ______________ Tretja stran Kdo je še zaveznik kmetov? Konec marca so številni lastniki zemljišč prejeli odločbe Davčnega urada Republike Slovenije o odmeri katastrskega dohodka s pripisanimi pavšalnimi zneski subvencij. Reakcije na pavšalno obračunavanje davka za preteklo leto so bile ostre, še posebej začudeni in jezni pa so bili tisti kmetje, ki subvencij sploh ne prejemajo. Seveda so se takoj odzvale tudi politične stranke, zlasti opozicijske, in ministrstvu za finance očitale, da bo v nasprotju s predhodnimi zagotovili veliko davčnih zavezancev dodatno obremenjenih, pri čemer naj bi bil še posebej na udaru srednji socialni sloj. Sporni naj bi bili tudi pripisi visokih subvencij zaradi nerealnega stanja v zemljiškem katastru, ki odstopa od dejanskega stanja zemljišč. Na ministrstvu za finance so se na kritike odzvali s stališčem, da subvencije, ki so namenjene opravljanju dejavnosti, nesporno pomenijo prihodke kmetijske dejavnosti, zato jih je treba upoštevati pri izračunu oziroma oceni dohodka, ki predstavlja davčno osnovo pri odmeri dohodnine. Pri ugotavljanju dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za katero ni treba voditi nobenih evidenc o prihodkih in odhodkih, se dohodek iz prodaje kmetijskih pridelkov določa na podlagi katastrskega dohodka, v katerem so upoštevani prihodki od prodaje in vsi stroški kmetovanja. Subvencije so torej neposredno dodatni dohodek. Izjemoma so iz obdavčitve izvzete subvencije za izvajanje okoljskih ukrepov, vendar le zato, da del dohodka ne bi bil dvakrat obdavčen. Na ministrstvu za finance tudi zatrjujejo, da je bil nov način obdavčevanja subvencij sprejet s soglasjem in podporo kmetijske stroke, osnovni razlog zanj pa naj bi bila poenostavitev sistema izračunavanja akontacij dohodnine za dohodke od subvencij. Tak način obdavčevanja subvencij naj bi poenostavil tudi postopek odmere dohodnine za zavezance, ki jim ni več treba prerazporejati teh dohodkov med člane kmečkega gospodinjstva. Takšno rešitev, torej vključitev subvencij v obdavčitev kot del pavšalne davčne osnove, pozna večina držav članic EU, ki obdavčujejo dohodek iz kmetijske dejavnosti fizičnih oseb na podlagi pavšalne davčne osnove. Kmetje zdaj ne vedo več, kdo je v tej državi sploh še njihov zaveznik. Verjetno se bodo s tem vprašanjem ubadali tudi septembra, ko se bodo morali odločiti, katerega od kandidatov na glasovnicah za poslanske sedeže v državnem zboru bodo obkrožili. Vsekakor lahko že sedaj napovemo, da bodo letošnje volitve zelo zanimive. IZ VSEBINE: Oblina Mozirje: Znana imena letošnjih občinskih nagrajencev................6 Dan Zemlje: Vsak po svojo vrečo smeti Izletnik Celje d.d.: Možnost ukinitve nezasedenih linij SASA ORA: Štipendij bish/eno več od interesentov.9 Zdravstvena postaja Nazarje: Nova pridobitev za odkrivanje periferne arterijske bolezni........7 GZ Zgornje Savinjske doline: Nov poveljnik v korak s starim predsednikom..............11 Kulturni dom Mozirje: Cicido - ISSN 0351-8140, leto XL, št. 16,18. april 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkosneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. TEDNA ] DAVEK OD KMETIJSKIH SUBVENCIJ, KI SO JIH PREJELI SAMO NEKATERI, BODO OČITNO PLAČEVALI VSI Nezadovoljni kmetje razmišljajo o puntu Člani svetov območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) zahtevajo, da se plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druge državne pomoči izvzamejo iz obdavčitve. Če zahteve ne bodo upoštevane, predstavniki kmetov omenjajo tudi možnost protesta. O obdavčenih subvencijah v kmetijstvu je bilo že precej izrečenega, tudi to, da imajo slovenski kmetje težave pri kmetovanju. Stanje na področju kmetijstva se sicer izboljšuje, vendar ni dobro, marsikaj je nedorečenega tudi pri organizaciji vodenja tega področja. Zdi se, da je vse nekoliko zastalo, kar škodi predvsem kmetom in tudi vsem drugim državljanom. Zgodilo seje, kar so nekateri napovedovali pri sprejemanju novega zakona o dohodnini. Katastrski zavezanci, torej lastniki kmetijskih zemljišč, so pri odmeri dohodnine za preteklo leto doživeli presenečenje. Za tiste, ki prejemajo visoke kmetijske subvencije, je presenečenje prijetno, tisti, ki subvencij sploh ne prejemajo, pa verjetno niso ravno zadovoljni. Ukrep prištevanja povprečnih subvencij h katastrskemu dohodku v praksi pomeni, da naj bi davek od posamezno prejetih subvencij plačevali vsi. Prejšnji zakon o dohodnini je predvideval obdavčenje dejansko prejetih subvencij, 25 odstotkov v letu 2005, 50 odstotkov v letu 2006,75 odstotkov 2007 in celoten znesek od leta 2008 naprej. Katastrski dohodek je tudi osnova za prispevke za zdravslveno zavarovanje, gozdne ceste, plačilo članarine zbornice. Inje osnova za dohodnino. Torej vpliva na to, v katerem obdavčitvenem razredu je posameznik. Pri najrevnejših pa vpliva tudi na socialne dodatke in pomoči ter na štipendijo otrok. Novi davčni ukrep bo tako vplival na vse to, razen v primeru, če bo kdo dokazal protiustavnost zakona. POJASNILO FINANČNEGA MINISTRSTVA Na ministrstvu za finance pravijo, da so bile v novem zakonu o dohodnini v zvezi z obdavčitvijo dohodka od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti sprejete nekatere bistvene nove rešitve. Najpomembnejša je gotovo rešitev, da se dohodek iz naslova plačil subvencij, ki se je po starem zakonu upošteval kot dohodek zavezancev kmečkega gospodinjstva, ki je subvencije dejansko prejelo, po novem pripisuje vsem kmetijskim in gozdnim zemljiščem v enakem povprečnem znesku. S tem se obdavčljive subvencije kot del davčne osnove razporeja na vse zavezance za ta dohodek, saj se jih prišteva h katastrskemu dohodku. Povedano nekoliko enostavneje: zadeva deluje tako, kot če Štefka Goltnik težko razume finančno ministrstvo, ki ga ne zanima niti to, če lastnik kmetijskega zemljišča subvencijo sploh uveljavlja (foto: EMS) bi finančniki dejansko izplačane nagrade direktorjev in nadzornikov sešteli in nato delili s številom vseh zaposlenih v Sloveniji. Dobljen povprečni znesek nagrade bi potem vsem zaposlenim, ne le tistim, ki so nagrade dobili, pripisali v osnovo za dohodnino. Za preteklo leto je davčna uprava na podlagi katastrskega dohodka vpisala 782.938 posameznikov, ki so uporabniki kmetijskih in gozdnih zemljišč - to pa seveda ne pomeni, da je toliko tudi prejemnikovsub-vencij. Število upravičencev se vsa- ko leto spreminja, vsako leto se spreminjajo pogoji za pridobitev subvencij, posamezniki pa prejemajo zelo različne zneske in pomemben del lastnikov uporabnikov subvencij sploh ne dobiva. Po navedbah finančnega ministrstva v Sloveniji uveljavlja subvencije 100 tisoč zavezancev, ki predstavljajo 61 tisoč kmečkih gospodinjstev in imajo 40 odstotkov zemljišč. Ostala zemljišča so v neregistriranem zakupu, tako da lastniki zemljišč subvencij praviloma ne prejemajo, saj jih uveljavljajo zakupniki. Tako naj bi se dohodek poslabšal samo okrog 9 tisoč zavezancem, ki imajo najmanj 2,5-krat večji bruto dohodek od povprečne bruto plače v Sloveniji. Gre za zavezance, ki imajo relativno visoke dohodke, kar pomeni, da ne drži, da so z davčno reformo najbogatejši manj obdavčeni, kartrdijo nekateri, zaključujejo na finančnem ministrstvu. KMETJE GROZIJO Z ULICO V KGZS v nasprotju s finančnim ministrstvom predlagajo izločitev vseh plačil kot ukrepov kmetijske politike in druge državne pomoči iz obdavčitve. Subvencije naj bi namreč imele naravo plačila kmetom zato, da skrbijo za ohranjanje okolja na podlagi ekološkega načina kmetovanja. Zato jih ne bi smeli obravnavati kot dohodek. Kmetje se torej ne strinjajo z novim načinom vključevanja subvencij v obdavčitev dohodkov iz kmetijske dejavnosti, ki se po novem ne obdavčuje kot dohodek dejanskega prejemnika, ampak se pripišejo vsem uporabnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč v nekih povprečnih zneskih kot morebitni dohodek. Član sveta KGZS in kmetz Ljubnega ob Savinji Stanko Zagožen sodi med tiste, ki dobijo dohodnino vrnjeno, vendarkljubtemu meni, da so subvencije popolnoma zgrešena zadeva. »Če bi država naše pridel- Za davkarijo so subvencije osnova za obdavčitev celo pri tistih lastnikih kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih niso nikoli uveljavili (foto: EMS) ke plačala po ekonomski ceni, subvencij sploh ne bi rabili. Več kot 75 odstotkov slovenske dežele je poraščene z gozdovi, v Zgornji Savinjski dolini je slika še slabša, in če hočemo ohraniti podeželje, bo Subvencije se izplačujejo dokaj redno, kar je po mnenju Stanka Zagožna zasluga KGZS in kmetijskega ministra Iztoka Jarca (foto: EMS) potrebno resno razmisliti, da malim kmetom država avtomatsko dodeli podporo. Problem je, ker so obdavčeni vsi po vrsti, tudi kmetje, ki subvencij sploh niso prejeli,« izraža nezadovoljstvo s finančno politiko na račun kmetov Stanko Zagožen. Vsem, ki so neupravičeno obdavčeni, KGZS ponuja brezplačno pravno pomoč, dodaja Zagožen. Pasovi so očitno dovolj zategnjeni, saj ima večina kmetov trenutno negativen katastrski dohodek, zato je na mestu vprašanje, kako naj za neustvarjeni dohodek plačajo še dohodnino. Če zahteve kmetov ne bodo upoštevane, bodo uporabili vse možnosti, ki so jim na razpolago, tudi protest. NEUSKLAJENO KATASTRSKO IN DEJANSKO STANJE Za vodjo mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Štefko Goltnikje glavni problem v neurejenih katastrskih razmerah, saj se stanje v katastru in dejansko stanje kmetijskih zemljišč močno razhaja. Nič manjše zlo ni, ker ni izvzeto, katera zemlja subvencijo dobi in katera ostane brez. In kot tretji problem Goltnikova omenja vprašanje socialnih transferov, saj bo zaradi zvišanega katastrskega dohodka ostala pod vprašajem marsikatera štipendija za kmečke otroke in še marsikaj drugega. »Ob vseh problemih svoje dodaja tudi javnost, ki misli, da kmetje dobivajo »suh« denar. V resnici morajo izpolnjevati kopico obveznosti do okolja, ravnanja z živino in še marsikaj. Če kmet od standardov odstopa, mora subvencijo vrniti,« dodaja Štefka Goltnik, prepričana, da slovenske razmere ne dopuščajo primerjave z državami, ki subvencije obdavčujejo. Gre za ohranitev kmetijske zemlje, zato v KGZS že pripravljajo pobudo za presojo kmetom tako nenaklonjenega zakona o dohodnini. Savinjčan Kmetje so že prejeli odločbe o odmeri obveznosti iz kmetijstva, iz katerih izhaja, da so jim poleg katastrskega dohodka pripisali tudi povprečen znesek subvencij (foto: EMS) Na kratko Sofinanciranje stanovanjske gradnje V Solčavi si prizadevajo, da bi čim več mladih družin zadržali v tem okolju, zato so se za pomoč obrnili na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, kije že v decembru objavil program sofinanciranja izgradnje neprofitnih najemnih stanovanj za leti 2008 in 2009. Podžupanja Katarina Prelesnik ugotavlja, da bodo tako oplemenitili lastna sredstva, saj je delež iz proračuna znatno premajhen za nakup in izgradnjo stanovanj. EMS Vizija razvoja turizma Na zadnji seji ljubenskega občinskega sveta je prisotnim predstavil vizijo razvoja turizma v občini Ljubno znan turistični delavec in podjetnik Edi Jurjevec. Po njegovem se pojavlja nekaj šibkih točk, med katerimi izstopa slaba cestna povezava s smučiščem na Golteh. Sploh bi po mnenju Jurjevca morali bolj skrbeti za goste, ki občino obiščejo v zimskem času. Precejšen poudarek je po njegovem potrebno dati tudi smučarskim skokom, kjer se je v letošnjem primeru pokazalo, da samo peščica ljudi razmer ne more obvladovati. Zato bo potrebno vključiti več ljudi, v kolikor želi Ljubno obdržati pomembne mednarodne tekme, saj je smučarsko skakalni klub premajhen za organizacijo tako velikih projektov. EMS Za bolj učinkovito kulturno udejstvovanje Kulturno-umetniško drušlvo Utrip z Rečice ob Savinji vsako leto pripravi pogovor o kulturi in umetnosti. Na tokratni okrogli mizi, v ponedeljek zvečer ob 19. uri, v avli tamkajšnje osnovne šole, bodo predstavniki kulturnih društev in mozirske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti spregovorili o medsebojnem povezovanju in sodelovanju, izobraževanju in pridobivanju razpisnih sredstev ter potrebi po ponovni oživitvi nekdanje zveze kulturnih društev. Organizatorji pričakujejo, da bodo sodelujoči odstrli nove možnosti sodelovanja, kar naj bi zgornjesavinjsko ljubiteljsko kulturo dvignilo še na višjo kakovostno raven. EMS Občina bo plačala odlaganje odpadkov Občina Solčava že od prvega marca svojim občanom poravnava strošek za odlaganje odpadkov na odlagališču v Podhomu. Občina pokriva stroške na podlagi mesečnega obračuna odloženih odpadkov, pri tem pa direktorica občinske uprave Mateja Brleč Suhodolnik opozarja, da se morajo občani na odlagališču identificirati z osebnim dokumentom, pris- tojne na občinski upravi pa predhodno obvestiti o vrsti in količini odloženih odpadkov. Občina je takšno odločitev sprejela v želji, da občani čim prej odstranijo zdravju škodljive odpadke, ki vsebujejo azbest. Po besedah Suhodolnikove bo enako kot doslej potekalo spomladansko in jesensko odvažanje kosovnih odpadkov. EMS Policijska izkušnja kot nasvet V spomladanskem času policisti izvajajo poostrene aktivnosti nad vozniki in potniki na motornih kolesih in kolesih z motorjem, med katere sodijo tudi preventivne akcije. Mozirski policisti bodo eno od njih pripravili že jutri ob 15. uri pred pod- jetjem Elkroj na Prihovi, kjer bodo skupaj s kolegi s celjske prometne policije na voznike motornih koles in koles z motorjem prenašali svoje bogate izkušnje in znanje, ki so za varno udeležbo v cestnem prometu poglavitnega pomena. EMS S POTRJEN PROJEKT TURISTIČNE INFRASTRUKTURE SOLČAVSKEGA MOZIRJE Povezati želijo vse Znana imena letošnjih dejavnike in ljudi občinskih nagrajencev V občini Solčava so trdno odločeni razvijati turistično infrastrukturo na štirih različnih lokacijah. Obsežen in finančno zahteven projekt nameravajo pretežno uresničiti s sredstvi, ki jih za neposredne spodbude namenja vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Solčava postaja vse starejša in neperspektivna vas, zato je župan Alojz Lipnik trdno odločen negativne trende ustaviti in pripraviti pogoje, da bo zaposlitev v domačem okolju zanimiva tudi za mlade domačine. Pri Pentlji na skrajnem koncu Logarske doline načrtujejo zgraditi večjo leseno stavbo, ki bo služila kot razstavni prostor in informacijska točka, kjer bo na razpolago turistično prop-agandno gradivo Solčavskega. V tem koncu Slovenije se vsako leto mudi okoli 150 tisoč gostov, zato bodo uredili tudi parkirišče in celotno območje Pentlje spremenili v park. Parkirišča nameravajo urediti tudi v središču vasi, pri mrliški vežici, kjer bo po napovedih župana Lipnika prostora za trideset avtomobilov, in pri Rogovilcu, za obiskovalce Robanovega Kota. Z ureditvijo prireditvenega prostora pri osnovni šoli in izgradnjo novega kulturnega doma ter telovadnice naj bi Solčava v nekaj letih bistveno spremenila podobo. Celotno dogajanje želijo povezati z informacijskimi točkami, kar ne bo ravno enostavno. Tega se zaveda tudi župan Lipnik, zato je formiral odbor za turizem. »Mislim, da dozoreva čas za drugačno obliko organiziranosti. Naš cilj je, da osnovno turistično infrastrukturo zgradimo do septembra 2009. Celotna investicija je ocenjena na 840 tisoč evrov, od tega bo 85 odstotkov prispevala država, ostala sredstva bo potrebno zagotoviti iz občinskih virov. Smo realisti, zato sodelujemo samo na razpisih, kjer lahko zagotovimo tudi lasten delež. Podobno je v primeru Rinke, kjer čakamo na rezultate razpisov evropske unije,« pojasnjuje Lipnik, ki želi s povezovanjem turizma s kmetijstvom in gozdarstvom podpreti tudi okolico Solčave. Savinjčan Prvi ponudniki bi most zgradili za 280 tisoč evrov, celjski Nivo bo delo opravil za 75 tisoč evrov LJUBNO OB SAVINJI Nov most v Rosikah Po kar nekajletnih prizadevanjih bodo krajani Rastk nad Ljubnim dobili nov most. S tem bo stari most, ki je precej dotrajan, odslužil svojemu namenu. Občina je nameravala izvesti investicijo že v preteklem letu, vendar so se zaradi previsokih cen ponudnikov odločili počakati. Tako so na jesenskem razpisu izbrali celjski Nivo, ki bo most, vreden 75 tisoč evrov, zgradil do konca maja. Leseno ograjo bodo v lastni režiji postavili domačini, za asfaltna priključka na most pa bo sredstva zagotovila Občina Ljubno. Županja Anka Rakun pravi, da gre za pomemben infrastrukturni objekt, tudi zaradi cestne navezave s smučiščem na Golteh. Še bolj pa bo most pomemben za domačine, je prepričana Rakunova, saj bo nekoliko spremenjena trasa poleg ostalega zagotavljala boljšo prometno varnost. Savinjčan Solčavski župan Alojz Lipnik: »Ljudje so pripravljeni na spremembe, predvsem pa mora biti turizem prijazna zgodba za domačine.« (foto: EMS) Mozirski občinski svetniki so na pobudo komisije, ki je zbirala predloge za prejemnike letošnjih občinskih nagrajencev, za dodelitev naziva častni občan potrdili Alojza Plaznika. Med nosilce ostalih občinskih nagrad so se vpisali Turistično društvo Mozirje, Tomaž Guček in Ekološko hortikulturno drušlvo Mozirski gaj. Nagrajencem bodo nagrade podeljene na slavnostni prireditvi, ki bo 23. aprila ob 17. uri v prostorih kulturnega doma Mozirje. V obrazložitev podelitve naziva častnega občana so predlagatelji zapisali, daje Plaznikov prispevek h gospodarskemu, infrastrukturnemu, izobraževalnemu in društvenemu razvoju občine neprecenljiv. Nagrada Občine Mozirje gre letos v roke Turističnemu društvu Mozirje. Slednje je v lanskem letu praznovalo 115 let obstoja. Vseskozi si prizadeva za so- delovanje z ostalimi občinskimi društvi, pripravlja in organizira različne prireditve, skrbi za ozaveščan-je občanov o urejenosti okolja in podobno. Zlato plaketo s priznanjem letos prejmeta Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj in dirigent godbe na pihala Tomaž Guček. Slednji za vsestransko glasbeno udejslvovanje, ki ga zadnje desetletje zaznamuje tudi vodenje domače godbe na pihala in zavidljiv nivo, ki gaje z njo dosegel. EH D Mozirski gaj pa v letošnjem letu praznuje 15 let delovanja in upravljanja z Mozirskim gajem. Z intenzivnim delom so vnesli vta prostor nove pristope ter poskrbeli za bistveno povečanje števila vsakoletnih obiskovalcev parka. Vanj so postavili kopico novih objektov in iz cvetličnega naredili tudi etnološko zanimivega. Benjamin Kanjir ZA ODPRAVO POSLEDIC PO LANSKIH POPLAVAH VLADA NAMENILA 98 MILIJONOV EVROV w »Se nobena vlada ni bila tako velikodušna« V naslednjih treh letih bo vlada zagotovila skupaj 98 milijonov evrov za odpravo posledic neposredne škode na stvareh, ki jih je povzročila lanska poplava. Od tega bo država dobrih 39 milijonov namenila neposredno občinam, dobrih 50 milijonov evrov pa vzdrževalnim delom na vodotokih, kar je po mnenju ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika nadvse pomembno, saj nameravajo vodotoke sanirati tako, da bi tudi dolgoročno lahko preprečili takšne poplave. Podobnik opozarja, da morajo občine najprej porabiti denar, ki so ga že dobile, in nato pripraviti elaborate za sanacijske projekte, da bodo lahko podpisali pogodbe za črpanje letošnjega denarja. Zato je, tako Podobnik, odvisno predvsem od občin, kako hitro bodo dobile denar. Na območju celjske Agencije RS za ZDRAVSTVENA POSTAJA NAZJ Nova pridobitev za odkrivanie PAB ter zaplete srčno-žilnih in možgan-sko-žilnih dogodkov. Preiskava ni zahtevna, poda pa hitre in pregledne rezultate. Direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Ida Pustoslemšek Kramerje v zahvali predstavnicama Krke poudarila, da je sodelovanje zdravstvenih postaj s slovenskimi farmacevtskimi družbami dobro, veselijo pa jih tudi sponzoriranja v izobraževanju, ki v končni meri najbolj koristijo ravno pacientom. Nov aparat bo "služboval" v ordinaciji Andreje Podbregar Marš, glavne pobudnice donatorske akcije. ArtPuk Maja Lipuš in Martina Lopatic sta v imenu farmacevtske družbe Krka iz sklada Srčni prijatelj Zdravstveni postaji Nazarje podarili nov dopplerski aparat v vrednosti 867 evrov, namenjen odkrivanju periferne arterijske bolezni (PAB). PAB je ena najpogostejših in najresnejših bolezni starejših ljudi v razvitem svetu, saj jo ima vsak peti človek, star nad 70 let. Povezana je z nastankom srčno-žilne in možgan-sko-žilne bolezni, mogoče pa jo je učinkovito preprečevati in tako zmanjšati kritične motnje prekrvitve udov, ki lahko vodijo do amputacij, Ida Pustoslemšek Kramer je v zahvali predstavnicama Krke poudarila dobro sodelovanje zdravstvenih postaj s slovenskimi farmacevtskimi družbami (foto: ArtPuk) okoljeješkodav21 občinah ocenjena na dobrih 29 milijonov evrov. Za obnovo funkcionalnosti objektov je vlada namenila 16,7 milijonov. Za občino Gornji Grad je predvidenih 461 tisoč evrov, na območju občine Ljubno je predvidena sanacija Mlinarjevega jezu in radmirskega grab- Zagotovila ministra Janeza Podobnika, da so se resno in zavzeto lotili sanacije po poplavi, predstavnikov občine Rečica ob Savinji ne morejo prepričati (foto: EMS) na v višini milijon evrov. Podivjana Savinja je hudo poškodovala brežino pod Trnovcem, poleg tega je v Var-poljah poškodovan nasip na levi brežini Savinje, kar neposredno ogroža stanovanjske objekte. Na Rečici naj bi porabili 849tisoč evrov, v vsoto je zajeto tudi čiščenje struge potoka Suha. V nazorski občini je predvidena sanacija Bastlovega jezu v Lačji vasi, Govekovega jezu v Kokarjah ter praga v Pustem Polju. V Nazarjah in Žlabru sp še vedno precejšnje količine naplavin, za vse skupaj pa naj bi porabili 868 evrov. V občini Mozirje bodo urejali Mozirnico, predvideno je čiščenje naplavin pod Delejevimjezom na Savinji, na Trnavi pa stabilizacija korita in brežin pod Žekovcem. Mozirju je skupno namenjeno 1,4 milijona evrov. Savinjčan \RJE ZEMLJE Vsak po svojo vrečo smeti EKOLOŠKA AKCIJA OB DNEVU 22. april je po vsem svetu znan kot dan Zemlje in vta namen bo potekala vseslovenska akcija Vsak po svojo vrečo smeti. Pri www.svet-je-lep.com in www.pozitivke.net letos želijo, da bi zbrali vsaj 10.000 pobranih vreč smeti po vsej državi. Čistilno akcijo bodo na spletni strani www.danzemlje.si zabeležili s kratkim opisom akcije s fotografijami, ki jih bo lahko vnesel vsak, ki bo napolnil svojo vrečo smeti. V sklopu akcij se bodo lahko posamezniki ali skupine sami organizirali in z veliko vrečo odšli do bližnjih javnih površin, cestišč,jarkov, potok- ov, zelenic, travnikov, ograj..., nato pa vreče skrbno odložili k najbližjim zabojnikom. K sodelovanju vabijo vrtce, osnovne in srednje šole, študentske klube, občine in njihove župane ter županje, knjižnice, revije, časopise, televizijske in radijske postaje, spletne strani, podjetja, drušlva, or- ganizacije in posameznike tervse, ki delujejo na področjih zdrave prehrane, kvalitete bivanja in ekologije. Več o čistilni akciji si lahko preberete na www.danzemlje.si, kjer bodo sproti objavljali lokacije, kjer se bodo odvijale akcije. ID SPREMEMBE ZAKONA 0 GRADNJI OBJEKTOV Pridobivanje gradbenega dovoljenja po novem V prejšnji številki našega časopisa smo že predstavili nekaj pomembnejših novosti, ki jih s 15. aprilom prinaša novi zakon o graditvi objektov. Danes nadaljujemo z drugim delom članka, v katerem investitorjem, torej vsem, ki nameravate graditi, podajamo nadaljnje koristne informacije o gradnji. POENOSTAVLJENA TUDI SPREMEMBA NAMEMBNOSTI Ena izmed pomembnejših olajšav, ki jih novi zakon prinaša podjetnikom, je gotovo spreminjanje namembnosti, kjer se ne posega v konstrukcijo objekta. Že za zasebnega investitorja gradnja ni enostavna zadeva, za podjetnike, ki gradijo poslovne ali proizvodne prostore, pa še veliko manj. Spreminjanje namembnosti za potrebe podjetja v veliki večini ne predpisuje več grad- benega dovoljenja, kar je za obrtnike in podjetnike gotovo dobrodošla novost. Gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti namreč ni potrebno, če se objekt ali del objekta spremeni znotraj skupine upravnih in pisarniških stavb, znotraj razreda trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, iz pisarniških prostorov v prostore za trgovinsko ali storitveno dejavnost, mogoča je tudi sprememba iz gostinskega objekta v prostore za pisarniško, trgovinsko ali storitveno dejavnost. Kot pa je povedala višja svetoval- ka na upravni enoti Mozirje Milena Cigale, je gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti še vedno potrebno, če: »se objekt ali del objekta glede na svoj namen spremeni v zabaviščni park ali podoben zabaviščni objekt; stavbo za kulturo In razvedrilo; skladišče ali odlagališče odpadkov; bencinski servis; trgovinsko skladišče z namenom prodaje ali v gostinsko stavbo«. Pri tem Cigaletova opozarja, da sprememba namembnosti objekta ali dela objekta, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom, prav tako ne sme biti v nasprotju z gradbenimi predpisi, če dela v zvezi s spremembo namembnosti vplivajo na predpisane bistvene zahteve. NADOMESTNA GRADNJA Pojem »nadomestna gradnja« nov zakon ukinja, saj naj bi se njegove določbe preveč zlorabljale. Po novem je nadomestna gradnja lahko le rušitev starega objekta in nato nova gradnja ali pa je to rekonstrukcija objekta. Za slednjo se šteje le do 10-odstotno povečanje prostornine objekta, v vseh drugih primerih je to nova gradnja. OBČINA LAHKO ODREDI NUJNA VZDRŽEVALNA DELA NA OBJEKTU S SPREJETJEM ODLOKA Med novosti, ki jih prinaša novi zakon o gradnji, spadajo tudi določbe v zvezi z možnostjo prisilnega vzdrževanja objektov. Nujno potrebna vzdrževalna dela lahko odredi občina, če ugotovi, da so na objektu večje pomanjkljivosti, ki zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine ter so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine. Na podlagi navedenega odloka pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku. V odloku lahko občina predvidi tudi višino sredstev, ki jih bo prispevala za pokritje dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli. Tatiana Golob Spreminja se vloga občine v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Po novem pristojna upravna enota po prejemu vloge za izdajo gradbenega dovoljenja nemudoma obvesti občino in jo pozove, da v osmih dneh prijavi svojo udeležbo v postopku. Določbe, ki urejajo pridobitev potrdila, ki nadomešča uporabno dovoljenje za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1967, za enostano-vanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja, ter za objekte gospodarske javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred 25.6.1991, so ostale nespremenjene. IZLETNIK CELJE D.D. Možnost ukinitve nezasedenih linij Že od leta 1995 se javni potniški cestni promet zmanjšuje v povprečju za deset odstotkov letno in sicer s 121 milijonov prepeljanih potnikov v letu 1995 na 37 milijonov prepeljanih potnikov v lanskem letu. Samo v obdobju zadnjega leta so se stroški poslovanja avtobusnim prevoznikom povišali v povprečju za 9,7 odstotka, povišanje stroškov poslovanja pa povzroča nerentabilno poslovanje večine avtobusnih prevoznikov. Prav tako je cena goriva (običajen strošek, ki si ga upošteva povprečen Slovenec, ki se vozi v službo z avtom) bistveno nižja od cene mesečne vozovnice v javnem cestnem potniškem prometu. Morda za primerjavo še podatek, da v Avstriji stroški prevoza zjavnim prevozom predstavljajo le tri odstotke povprečne plače zaposlenega, medtem ko mora v Slov-eniji uporabnik javnega avtobusnega prevoza za to nameniti kar deset odstotkov svoje povprečne plače. Sekcija za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu Združenja za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije, v kateri sodeluje tudi Izletnik Celje, je že v lanskem letu podala ministrstvu za promet pobudo o znižanju prodajnih cen avtobusnih vozovnic. Ker po več kot štirimesečnih pogovorih ni bila najdena ustrezna rešitev, so se 26. marca odločili za protestno vožnjo avtobusov mimo ministrstva za promet, katerega seje udeležilo petnajst avtobusov, med njimi tudi avtobus Izletnika Celje. »Člani sekcije smo nad neuspešnostjo iskanja rešitev ministrslva ogorčeni, saj smo pričakovali predlog ministrstva, ki bi ponudil možnost vsaj delne kratkoročne rešitve položaja javnega cestnega potniškega prometa v Sloveniji,« je v izjavi povedal direktor podjetja Izletnik Celje d.d. Darko Šafarič. Trenutno se manj oziroma nezasedene avtobusne linije še vedno izvajajo, vendar v kolikor ministrstvo za promet ne bo reagiralo takoj, bo večina teh linij ukinjenih. Predlog vseh avtobusnih prevoznikov je, da se cena avtobusne vozovnice zniža za polovico, razliko cene pa pokrije ministrstvo, tako kot v železniškem prometu. Stanje v Zgornji Savinjski dolini je enako kot drugje v Sloveniji, saj število potnikov iz leta v leto upada. Tako je bila že ukinjena redna linija do Logarske doline, kije sicer aktivna od 30. aprila do 30. oktobra. Da bi linija obratovala skozi vse leto, bi bilo potrebno sofinanciranje občine in (ali) države. Lahko torej v kratkem pričakujemo dodatne ukinitve linij v naši dolini in posledično prekinitev povezanosti z mesti in ostalimi kraji? ArtPuk Portal Savinjsko dolino Ciini DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Starka neznancu plačala darilo Zgodilo se je povsem blizu vas in če ne boste pozorni, bo lahko zgodba, ki jo berete, tudi vaša osebna izkušnja. V gornjegrajskem društvu upokojencev so žalostni in ogorčeni, kako tudi ne, saj sijih je neznanec privoščil na najbolj nizkoten način. V omenjenem drušlvu že vrsto let člane in članice, ki so dopolnili devetdeset let starosti, na vsak rojstni dan počastijo s skromnim darilom. Za kaj več ni denarja, pripominja predsednik Jože Božič. Tako so nameravali storiti tudi v primeru 93-letne Marije Pikel, ki, dovolj vitalna, da skrbi zase, živi sama v Zgornjem Dolu. Vendar jih je nekdo prehitel, prišel voščit, za pet skodelic za belo kavo poka-siral dvajset evrov in izginil. Vse seje menda zgodilo tako hitro, da "obdarovanka" niti pomislila ni, daje lahko kaj narobe. Žalostna resnica je prišla na dan, ko so z darilom in voščilom na vrata potrkali resnični predstavniki upokojenskega društva. »Nič nam ni uspelo izvedeti o neznancu, niti tega, ali je bil domačin. Ogorčeni smo, ker se zlorablja ime upokojenskega društva, veste z denarjem moramo gospodariti zelo preudarno, da lahko sklenemo začetek s koncem. Obdarovanje starostnikov nas vse skupaj plemeniti in navdaja z občutkom, da se tem ljudem s skrom- V Savinjsko-šaleški regiji so podjetja lani razpisala 278 štipendij, od tega jih je bilo realiziranih samo 50, kar kaže, da se tudi na tem območju večina dijakov oziroma študentov odloča za družboslovne programe. Očitnoje, da se študentje ne želijo vezati na delo v podjetju, na drugi strani pa podatki kažejo, da bo, če hočejo zagotoviti razvoj podjetništva, potrebno pridobiti 70 mizarjev. Zato je občutek, da je težko dobiti zaposlitev, po mnenju direktorice SAŠA ORA Jasne Klepec nekoliko nerealen, je pa res, da so bili interesenti o možnostih štipendiranja morda premalo obveščeni. Agencija je v preteklem letu pridobila status spodbujevalca razvoja, zato lahko opravljajo številne naloge s področja pospeševanja in promocije podjetništva, spodbujanja skladnega regionalnega razvoja ter razvoja turizma in podeželja. Za Jasno Klepec je bistvenega pomena, daje ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj že objavilo razpis za občine, na katerem se bo z enajstimi projekti za sredstva potegovalo vseh deset savinjsko-šaleških občin. Za to obdobje imajo občine na razpolago 3,9 milijona evrov, vso potrebno dokumentacijo pa morajo na agenciji pripraviti do 15. maja. Savinjčan no pozornostjo oddolžimo za vse, kar so vživljenju dobrega naredili. Potem se zgodi tole...« Božič ne skriva gneva do neznanca, ki je na tako neplemenit način zlorabil ime upokojenskega društva. Savinjčan Jože Božič: »Ogorčeni smo, ker se zlorablja ime upokojenskega društva.« (foto: EMS) V dolinah, kjer prevladuje gozd, manjka kadrov lesarske stroke (foto: EMS) BANKA CELJE Z 18-odstotno rastjo na 4. mestu Poslovno leto 2007 je bilo za Banko Celje zelo uspešno, saj je dosegla obseg bilančnega poslovanja v višini 2.305 milijonov evrov in se z 18-odstotno rastjo zavihtela na 4. mesto med bankami v Sloveniji. Hitri rasti bilančne vsote je sledil tudi zelo dober finančni rezultat; Banka Celje je lani ustvarila 20,8 milijona evrov čistega dobička, kar je za celo četrtino več kot leto poprej. Rast obsega poslovanja in nova bančna zakonodaja sta v letu 2007 pogojevala dinamiko količnika kapitalske ustreznosti. Banka Celje je z namenom okrepilve kapitalske ustreznosti izdala za 97 milijonov evrov podrejenega dolga, od tega 37 milijonov evrov podrejenih obveznic in 10 milijonov evrov podrejenih dolgoročnih potrdil o vlogi, ki jih je banka vključila v dodatni kapital, ter 50 milijonov evrov inovativnih obveznic za vključitev v temeljni in dodatni kapital. Banka Celje je v preteklem letu uspešno vstopila v SEPA območje, sodelovala pri vzpostavitvi SISBON-a in v svoje poslovanje implementirala novo kapitalsko ureditev (Basel II). Pospešeno je nadaljevala tudi s projektom uvedbe podatkovnega skladišča. V okviru strateškega povezovanja je ostala pridružena članica Skupine NLB. V letu 2008 so poslovni cilji Banke Celje usmer-jeni v zmerno in kakovostno rast. Obseg poslovanja naj bi se povečal za 12 odstotkov, predvideni poslovni izid pred obdavčitvijo pa naj bi znašal 34,5 milijona evrov. Stem bo delničarjem zagotovljen donos na kapital pred obdavčitvijo (ROE) najmanj v višini 16 odstotkov. Z aktivnostmi izdaje lastnih podrejenih finančnih instrumentov v letu 2007je Banka Celje izčrpala zakonske možnosti nadaljnje krepitve kapitala preko izdaje podrejenih dolžniških instrumentov. Na letošnji skupščini delničarjev bo uprava banke za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti osnovnega kapitala delničarjem predlagala, da sprejmejo sklep o dokapitalizaciji banke po sistemu odobrenega kapitala. Banka Celje bo v letu 2008 nadaljevala s širitvijo mreže bankomatov, z namenom zagotavljanja večje varnosti poslovanja pa bo do konca maja zamenjala vse svoje plačilne kartice Adiva s čipnimi karticami Activa/Mastercard. Tudi letos bo Banka Celje aktivno tržila bančno zavarovalne produkte NLB Vita in premoženjska ter nezgodna zavarovanja Zavarovalnice Maribor. Franci Kotnik SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA (SAŠA ORA) Štipendij bistveno vei od interesentov MLADI IN PODJETNI Dober frizer ne izpolni vsake želje Intervju, Organizacije Armin Karamehič (foto: Tatiana Golob) Armin, star 25 let, po poklicu frizer, samostojni podjetnik. Prijeten nasmešek, deluje sproščeno. Zadaj pa verjetno precej poguma, saj se je precej mlad odločil za samostojno poklicno pot. Mlad in podjeten torej. Kje se kaže njegova mladost in kje podjetnost, pa v presojo prepuščamo vam. - Razlika med modo in trendom? Moderne pričeske k nam v Slovenijo, sploh pa na podeželje, prihajajo počasneje. Pravzaprav večina ljudi odreagira šele na podlagi na primer trač revij, kjervidijo Victorio Beckham, ki sije omislila visok paž in kmalu množica punc želi nositi podobno pričesko. - Kaj je moderno in kaj v trendu? Trenutno je v modi pričeska imenovana »levja griva«, lasje so spredaj krajše postriženi, zadaj so daljši. »Levja griva« je že bila modna pred leti, tokratna je bolj izrazita v kontrastu krajših in daljših las. Trend je tisto, kar ljudje trenutno nosijo, tokrat je to pričeska imenovana »paž«. Najbolj priljubljen je visoko postrižen paž. - Modna pričeska? Pravzaprav nismo moderni, če nosimo pričesko, kije videna na vsaki drugi glavi, ampak smo moderni takrat, kadar izstopamo iz okolice. V Zgornji Savinjski dolini je težko delati moderne ali izstopajoče frizure, vsi bi se radi predvsem zlili z okolico. Frizerji se temu pač prilagajamo, hkrati pa poskušamo v ljudeh vzbuditi vsaj nekaj drznosti, poguma za drugačnost. Zakaj bi samo Ljubljančani izstopali s svojim videzom ... drugačnost ni nujno negativno ocenjena. - Odštekana pričeska - in ali out? Pravzaprav »odštekane« pričeske trenutno niso zelo trendovske, prevladujejo elegantne frizure, takšne »fancy«. - Dober frizer izpolni vsako željo? Nikakor ne! Če sem mnenja, da bo določena frizura stranko vse prej kot polepšala, stranka pa vseeno vztraja, ji raje svetujem drugega frizerja. Tukaj se ravnam po načelu, da pri frizerstvu ne gre samo za striženje na ukaz, ampak za svetovanje in pomoč pri urejanju videza. - Izobraževanja? Ker sem sam sebi delodajalec, mi sklad za izobraževanje določene stroške povrne, kar je zelo dobrodošlo. - Diploma na steni? Ni na steni, ampak v predalu, na željo jo tudi pokažem. V vednosttistim, kijih zanima le stena polna raznih potrdil: ni vsako potrdilo o opravljenem seminarju tudi zagotovilo, da smo od njega kaj odnesli. Pričeske govorijo same zase. - Frizerski salon kot center za opravljanje? Nimam pojma o čenčah, zato kupujem trač revije! K sreči sem pozabljiv in mi raznorazni trači ne ostanejo v glavi... -Odnos do strank? Ne maram pretvarjanja oziroma lezenja nekam. Vsekakor pa ne vidim razloga, da bi bil nadut, vzvišen. Iskrena prijaznost, torej. -Stranke, ki uidejo? Pa naj... saj se vrnejo tudi. Nekako tako gre: stranka, ki se vrne, je najboljša stranka. Nikakor ne zamerim, če želijo preizkusiti še koga drugega. - Mazanje dobrega imena? Jaz ga nikomur ne mažem in to je najvažneje. Meni ga ponavadi mažejo tisti, ki me sploh ne poznajo. Kar je pravzaprav smešno. -Frizer kot psiholog? Absolutno! Skozi spontani čvek spoznaš karakter stranke, kar je v veliko pomoč pri izbiranju primerne frizure. Lahko je problem, če zapriseženo rokerico urediš v rejverko, ha, ha. Tatiana Golob DRUŠTVO ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE MOZIRJE Pustno brezvladje Na prvem rednem občnem zboru po novem zakonu o društvih se je 4. aprila zbralo okoli dvajset članov starega Pusta mozirskega z novim imenom. Po obsežnem poročilu o dosedanjem delu so sodelujoči potrdili nove člane društvenih organov, ki jim je bilo zaupano vodenje pustne druščine. Mozirski Pustnaki so izvolili člane novega upravnega odbora društva (foto: Benjamin Kanjir) Marsikaj je takšnega, s čimer se lahko mozirski Pustnaki brez sramu pohvalijo. V zadnjih osmih letih so tradicionalni torkov pustni karneval pripeljali do zavidljive kvalitete. Zavoljo tega so na srečanju razmišljali v smeri pridobivanja novih pustnih skupin, predvsem takšnih iz domačih logov. Želja je, da bi se jim pridružile zgornjesav-injske šole, kakor je to običaj na karnevalih v nekaterih slovenskih krajih. V lanskem letu so poleg priprave tradicionalnih prireditev ob prazno-vanju pusta člani bratovščine obiskali veliko karnevalov v drugih krajih. Med njimi si bodo najbolj zapomnili obisk Vrnjačke Banje, na katerega so s sabo peljali ekipo RTV Slovenija. Pripravili so martinovanje in ob tem izvolili pustno kraljico, letošnje pustovanje pa bo ostalo v spominu zavoljo velikega števila mask. Po trgu se jih je sprehodilo okoli 800. Kljub zaključku sezone delo še ni opravljeno. Vrniti morajo obiske, zaradi tega se bodo junija udeležili karnevala v Banji Luki, mesec kasneje pa v Novem Vin-odolskem. Po dolgotrajni razpravi je bilo izvoljenih enajst članov novega upravnega odbora društva. Pred novimi močmi, pred mladimi, ki so bili izvoljeni ob bok izkušenejšim kolegom, je veliko dela. Potrebno bo skrbeti za ohranjanje dobrih sto let stare kulturne dediščine, ob tem pa se lotevati novih izzivov, ki naj bi zadovoljili vse bolj zahtevno občinstvo. Izmed sebe bodo izvolili novega predsednika. Do takrat pa lahko rečemo, da v Mozirju vlada pravo pustno brezvladje. Benjamin Kanjir GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Nov poveljnik v korak s starim predsednikom Janko Žuntar (levo) in Slavko Bric se bosta očitno dobro dopolnjevala na najbolj odgovornih gasilskih funkcijah v Zgornji Savinjski dolini (foto: EMS) Gasilci iz sedmih občin združeni v Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline so na rednem občnem zboru med drugim potrdili načrt dela za letošnje leto ter izvolili vodstvene ljudi in organe zveze. Predsednik ostaja Janko Žuntar, poveljniško funkcijo pa je dosedanji poveljnik Boštjan Cigale predal dosedanjemu poveljniku nazorskega občinskega poveljstva Slavku Bricu. Tako kot marsikaj, so v preteklem letu tudi gasilstvo na tem območju zaznamovale septembrske poplave. Poročilo zdaj že bivšega poveljnika Cigaleta pravi, daje v prvih petih dneh pri reševanju in odpravi posledic sodelovalo 427 gasilcev in bilo opravljenih 3.843 delovnih ur. »Lahko trdim, da smo se gasilci dobro organizirali, kar pa ne velja za ostale sile v sistemu, ker je bil odzivni čas predolg ali pa ga sploh ni bilo (izjeme so Rdeči križ, štaba Civilne zaščite Mozirje in Gornji Grad). Posebej bi izpostavil odlično delo ljudi na Regijskem centru za obveščanje Celje. Škodo na gasilskih domovih in opremi bomo morali, vsaj tako kaže, nadomestiti gasilci s svojim prostovoljnim delom. Preveč je obljub in premalo konkretnih dejanj ob dejstvu, da se narava spreminja. Zanašati se na stavek, saj bodo gasilci opravili, je premalo. Tudi odgovorni v občinah in višjih nivojih bodo morali spoznati, da se moramo gasilci opremljati tudi v tej smeri in da po- moči niso potrebni samo na Gorenjskem. Probleme ob poplavah je potrebno reševati, ko je voda najnižja in ne, ko zaliva hiše in odnaša mostove,« je med drugim izpostavil Cigale. Voda je odtekla, gasilci in nerešene obljube očitno ostajajo. Lokalne skupnosti in društva so v preteklem letu za delovanje zveze name- nile dobrih 11 tisoč evrov, kar je po mnenju Janka Žuntarja še vedno premalo za nemoteno delovanje zveze. Bistven poudarek bo še naprej na izobraževanju ter pripravi in sodelovanju na tekmovanjih. Po številu članov sodi zgornjesavinjska gasilska zveza med večje v državi, zato bo potrebna sloga in predanost dolgoletni tradiciji, je izpostavil Žuntar, kar pomeni, da bodo modro in preudarno reševali naloge ter tudi probleme. Podobno razmišlja tudi Slavko Bric, ki med prioritetami mandata prav tako izpostavlja izobraževanje in usposabljanje. Po njegovem je za uspešno delo bistvenega pomena povezanost med društvi in zvezo. Prav tako se ne strinja z mnenjem nekaterih, da je gasilcev preveč, še posebej na hribovitem območju Zgornje Savinjske doline, kjer še posebej pridejo do izraza gasilske vrline, kot so medsebojno razumevanje, požrtvovalnost in nesebičnost. Savinjčan PRVOMAJSKA RAZSTAVA V MOZIRSKEM GAJU Glavni atrakciji drevored EU in tulipan Mozirski gaj Vratarnici pri vhodu v gaj (foto: Ciril M. Sem) V dneh od 24. aprila do 4. maja bo v Mozirskem gaju potekala tradicionalna spomladanska cvetlična razstava, s katero upravljavci parka začenjajo praznovanje 30-letnice gaja. Prireditev se bo začela v četrtek, 24. aprila, ob 14. uri z odprtjem drevoreda EU v čast predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Slavnostni govornik bo minister za okolje in prostor Janez Podobnik, dogodka pa se bodo udeležili številni konzularni pred- stavniki evropskih držav v Sloveniji. Sicer pa bo v prihodnjih dneh in tednih v Mozirskem gaju več kot dovolj razlogov za obisk. Zacvetelo bo 8.000 primerkov tulipana, ki so ga na Nizozemskem vzgojili posebej za 30-letnico parka ob Savinji in ga tudi poimenovali po našem turističnem biseru. Povsem nov je japonski vrt z značilno postavitvijo infioro, pomembno novost pa predstavlja tudi kozolec, kije kot etnografski objekt dos- lej manjkal v parku. V času prvomajske prireditve bo v Mozirskem gaju tudi razstava maket slovenskih kozolcev, izdelanih v merilu 1:25, ki bo zaradi njihove filigransko natančne izdelave brez dvoma prava paša za oči. Po besedah predstavnika Ekološko hortikulturnega drušlva Mozirski gaj Boža Plesca priprave na jubilejno leto tečejo v skladu z načrti. Pred vhodom v park postavljajo nova lesena objekta, od katerih bo eden v funkciji vratarnice, drugi pa bo namenjen za komunikacijo z obiskovalci in deponiranje promocijskih materialov. Osrednja slovesnost ob 30-lefnici Mozirskega gaja bo 14. avgusta, ko v parku med ostalimi gosti pričakujejo tudi predsednika države. Franci Kotnik Damjan! Jc res že 20 let minilo, odkar vstopil si na vlak življenja? A nikar se ne sekiraj, ostani naprej še, kot zdaj si, iskren, simpatičen, čeden, marljiv m pošten. Vsi, ki te imamo radi VELENJE Sermekovi odprli prodajno razstavno galerijo Arsin Na Prešernovi cesti v Velenju sta podjetnika Marija in Ivan Sermek v prostorih nekdanje uprave Vegrada odprla veliko prodajno razstavno galerijo Arsin. To ni edini poizkus tovrstne kulturno gospodarske dejavnosti, je pa zagotovo najbolj smelo zastavljen, saj je v to, poleg podjetništva, vpeta vsa družina. Ljubiteljska likovna kultura naj bi Sermekovim poleg hranjenja njihove zasebne zbirke slikarskih del v prihodnosti prinesla tudi zadovoljstvo in novo vrednost. Na 180 kvadratnih metrih so ob predaji prostorov v uporabo odprli razstavo uglednih slovenskih slikarjev Rajka Čubra, Borisa Zaplatila, Rudija Skočirja, Jožeta Šubica, Etka Tutte in Metke Erznar. Prisotnim je spregovoril akademski slikar Boris Zaplatil in poudaril pomen zasebne iniciative ter investiranja v galerijsko dejavnost. Dejal je, drugje spet doda, njegova se igra nikdar ne konča. Vse lepo ti želijo Tvoji domači! Družina Sermek ob odprtju razstave in nove galerije (foto: Jože Miklavc) da je dogodek velikega pomena za Velenje, širšo okolico in tovrstno kulturno ter umetniško dejavnost v Sloveniji. Otvoritev so pospremili s kulturno umetniškim programom, ki so ga izvedli harfistka Marina Ružič, tolkalci profesorja Davorja Plam-bergerja ter Nina Tratnik, ki je program in olvoritev galerije povezala v prijetno doživetje. Da je razstava dokaj odmevna, so poskrbeli tudi zlikovci, ki so že prvo noč po otvoritvi strli, odstranili veliko okno galerije in si imeli namen v miru ogledati razstavljene eksponate. Vendar sta jim zagodla alarmni sistem in zvok razbijajočega stekla, kije privabil najprej občane, nato pa še varnostnike ter policiste. Dragocena zbirka na razstavi je tako ostala neokrnjena in je vredna ogleda. Jože Miklavc Jožetu Robniku za 45. rojstni dan Voščiti ne znam, ti šopek podam, naj šopek pove, kaj čuti srce! To so želje tvojih najdražjih Financiranje vozil, opreme in nepremičnin. NLB® Leasing NLB Leasing Velenje, d.o.o. Tel: 03 899 53 13, 899 53 12 Organizacije, Ljudje in dogodki ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Ponovno obujanje prijateljskih vezi DicMt©; Čebelarske turistične poti 'VINA ODLirWiP! ČEBELARJEV Branetu Zakrajšku je uspelo v desetih minutah potegniti iz Drete 63 centimetrov dolgo potočno postrv (foto: EMS) Pod naslovom Domovina odličnih čebelarjev in s podnaslovom Čebelarske turistične poti je Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) nedavno izdala zanimivzbornikoturistični ponudbi slovenskih čebelarjev. Med predstavljenimi sta tudi Zgornja Savinjska in Šaleška dolina. »Pred vami ni samo nekaj povsem novega, ampak nekaj posebnega in edinstvenega. Gre namreč za prvo predstavitev čebelarskega turizma v Sloveniji, v domovini kranjske čebele in kakovostnih čebeljih pridelkov,« je v nagovoru zapisal predsednik ČZS Boštjan Noč. V zborniku je predstavljena Pot čebelarja Mlinska Velenje - Šoštanj in Zgornja Savinjska dolina kot Dežela smrekovega medu. Hkrati z nekaterimi čebelarstvi so v kratkih vrsticah predstavljene najpomembnejše turistične zanimivosti obeh dolin. Zbornik se odlikuje po lepih fotografijah, povedanoje nekaj o zgodovini čebelarjenja, dodani pa so še recepti za uporabo medu v gastronomiji. Zbornik bo mogoče dobiti v hotelih, na turističnih društvih, turističnih kmetijah in TIC-ih. Lahko pa ga dobite neposredno na ČZ SA-ŠA, kije zadolžena za distribucijo (razdelitev) na našem območju. Marija Lebar Od 2. do 5. aprila se je v srbski občini Čajetina mudila na obisku delegacija zgornjesavinjskih občin Nazarje, Luče in Mozirje ter se tako odzvala vabilu tamkajšnjih osnovnih šol in Občine Čajetina. Župana Ivana Purnata in Cirila Rosea ter direktorico mozirske občinske uprave Nado Brinovšek so spremljali predstavniki osnovnih šol, ki so s srbskimi kolegi sklenili načelen dogovor o ponovnem sodelovanju. Za časa Jugoslavije so bili stkani precej pristni odnosi med predstavniki družbenega in kulturnega življenja pobratenih občin Mozirje in Čajetina, ki so bili z razpadom Jugoslavije ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE m Predstavniki obeh delegacij ponovno sodelovanje na področju športa, šolstva in kulture so se dogovorili za prekinjeni. Po mnenju nazorskega župana Ivana Purnata so za začetek Izšel prvi zbornik o čebelarskem turizmu odprte možnosti za sodelovanje na kulturnem, športnem in šolskem področju ter nekoliko manj na ekonomskem, čeprav so Srbi zainteresirani za slovenske investitorje. »Dogovorili smo se, da bo po 15. septembru delegacija iz Srbije obiskala Zgornjo Savinjsko dolino. Srbi so se ponovno izkazali kot nadvse gostoljubni in Slovenci v njihovih očeh še vedno uživamo visok ugled. Prav je, da politična razhajanja med obema državama niso pustila trajnejših posledic med preprostimi ljudmi obeh narodov,« dodaja Purnat. Savinjčan GORNJI GRAD Pričetek sezone z rekordnim ulovom S prvim aprilom seje začela sezona ribolova postrvi v Savinji in Dreti. Član RD Mozirje Brane Zakrajšek se je odločil preizkusiti ribiško srečo v zgornjem toku Drete, kjer so bile postrvi očitno "razpoložene". Pred tremi leti je Zakrajšku uspelo uloviti 54 centimetrov dolgo potočnico, tokratje po desetih minutah naprezanja potegnil na suho 63 centimetrov dolgo in 2,43 kilograma težko lepotico. Ponosen ribič pravi, dajo je zalezoval že od lanske jeseni, ko gaje pretentala in mu ušla. Tokratje bil Zakrajšek spretnejši in predvsem vesel zaradi kapitalnega ulova. Savinjčan arcu/€va U P Brezplačno vodenje transakcijskega računa za eno leto, če sklenete: • modro ali rentno varčevanje za 5 let I banka celje Ponudba velja do 31.12.2008, če sklenete modro ali rentno varčevanje najmanj v višini 50€ na mesec. ^ SKUPINA VIATOR VEKTOR zaposli na področju Celja, Velenja, Mozirja, Slovenskih Konjic, Krškega, Hrastnika, Sevnice in Šmaija pri Jelšah več voznikov/voznic avtobusov Vloge sprejema kadrovska služba Izletnik-a Celje, d.d., Aškerčeva ulica 20. Podrobnejše informacije lahko kandidati dobijo na telefonu 03 425-34-36 oz. 051 362-140. termotehnikci toplotne črpalke hladilni sistemi Termo-tehnika, d.o.o., Braslovče Orla vas 27/a 3314 Braslovče Informacije: 041 605 951 Razpisuje prosto delovno mesto: TEHNIČNI SVETOVALEC - projektant simor okna in vrata Potrebujete nova okna, vrata, senčila,...? Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03 42 55 800 www.simer.si (((*080 10 27) ) www.ortopedijaorg ORTOPEDSKA AMBULANTA v zdravstvenem domu Nazarje OBRATUJE v soboto 26. aprila, 24. maja in 28. junija NAROČANJE na tel.: 041 781 978 od ponedeljka do četrtka med I6. in I8. uro. Ordinira: Stanko OVNIČ dr.med. spec. ortoped - za načrtovanje ogrevalnih, hladilnih in prezračevalnih sistemov s toplotnimi črpalkami - svetovanje in prodaja - ogledi objektov - izobraževanje (monterjev, projektantov) - sodelovanje s projektanti - aktivno sodelovanje z državnimi institucijami na področju obnovljivih virov energije Od vas pričakujemo: - VI. ali VII. stopnjo izobrazbe strojne smeri (energetik) - poznavanje ogrevalne tehnike - komunikativnost, dinamičnost in samostojnost pri delu - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika Omogočamo: - prijetno, kreativno in urejeno delovno okolje v mladem kolektivu - samostojno in dinamično delo na atraktivnem področju obnovljivih virov energije - možnost strokovnega izobraževanja in napredovanja - varno zaposlitev (po preskusni dobi za nedoločen čas) - odlične osebne dohodke z možnostjo dodatne stimulacije. Pisne prijave sprejemamo na naslov: Termo-tehnika d.o.o. Orla vas 27/a 3314 Braslovče Dodatne informacije: 03/703-16-20 Kmečka dela pozimi Piše: Aleksander Videčnik Koje sneg onemogočil delo zunaj hiše, so se kmetje oprijeli raznih popravil orodja in predvsem priprave preje. Hiša je postala delavnica, kjer se je zbrala vsa družina. Za razsvetljavoje skrbel pastir, posebno v časih, ko so si svetili s treskami. Skušajmo razumeti tedanje življenje na hribovskih kmetijah, ko so bile te še redko posejane po krajini, kar je dediščina nekdanjih fevdalnih hub, ki so bile obsežne, okoli trideset hektarjev na enoto. Seveda je ta podatek veljal za čas fevdalnega podložništva, saj je fevdalec želel na večjih kmetijah dobiti večje prihodke. Res so se kmetije takoj po kmečki odvezi hitro delile, največkrat v "zgornje" in "spodnje" posestvo, denimo Zgornji Jamnik in Spodnji Jamnik. Pa vendar, še med obema vojnama so bile hribovske kmetije precej oddaljene druga od druge. PRIPRAVA VOLNENEGA PREDIVA Najprej so predli predivo iz lanu, ki so ga otrli še v zadnjih kopnih dneh. Ob tem naj povemo, daje izrazito opravilo moških krtačenje volne. Če so želeli imeti sivo prejo, so natehtali okoli 65 odstotkov bele in okoli 35 odstotkov črne volne. Koje bila vsaka zase dobro "precufana" z roko ali na mlatilnici, so ju dobro zmešali in pobasali v vreče. Kadar so krtačili volno med dvema krtačama, so jo jemali iz vreč v presledkih in to količino za enkrat, v spodnji del krtač, ta je bila podobna nepokritemu zaboju, katerega ena stranica je bila precej dolga. Če se je ta zaboj zvrnil tako, da je krtačar lahko sedel na podaljšani stranici, je bila odprtina zaboja obrnjena proti krtačarju. Ko je bila volna prvič prekrtačena, so jo spet pobasali v vreče, kjer je ostala, dokler je niso predle "boljše" predice. Ko seje to zgodilo, so volno ponovno precufali in skrtačili na lepše plasti, da so predice lažje predle. S krtačenjem so pričeli ob štirih zjutraj in so delali do zajtrka. Nato so opravljali druga dela in potem nadaljevali s krtačenjem do devetih zvečer. Nato so prejo zvili v klobčiče, ter jih spet dali v vreče. Tam sojih shranili, dokler jih niso predali tkalcu, ta je prihajal v štiro ponavadi poleti. TKALEC SE 1E NAPOTIL NA KMETIJO Kmet, ki je povabil tkalca v štiro, se je z njim dogovoril, kakšne tkanine se bodo tkale in koliko. Navadno je na domačije prihajal že znani tkalec, tako je bil dogovor o ceni njegovega dela lažji. Tkalci so obračunavali po dolžinskih merah (palice). Znano je, po pripovedi starejših ljudi, da so bili rokodelci na kmetijah lepo sprejeti. Prinašali so razne novice, pa tudi družabni so bili. Tako je v času njihovega bivanja med družino na kmetiji nekako vse oživelo. Veliko prijetnega seje dogajalo, posebno večeri so bili pestri. PRIČETEK DELA TKALCA Tkalec je s seboj prinesel potrebne dodatne delovne pripomočke. Statve pa so navadno imeli na vseh večjih kmetijah. Prvo tkalčevo deloje bilo "snovanje". Zato je potreboval "reme", škatle in loparju podobno orodje, to je imelo kratek ročaj in luknjice. Remi so zajemali dva velika okvirja s skupno pokončno osjo. Na križ razmaknjena sta zavzemala kar precejšen del hiše. Škatle so bile neke vrste predali brez dna, tkalec jih je pritrdil na tla in spusti vanje klobčič. Nit vsakega klobčiča je morala skozi luknjice na loparju, tega je tkalec držal z eno roko, z drugo pa je vodil niti, ki so potekale iz loparja. Obenem je porival reme. Navijanje je začel zgoraj in nadaljeval navzdol. Čim dlje je navijal, več skupin niti je dobil. Če je imel 16 klobčičev, je navil naenkrat 16 niti ali eno skupino. Koje prišel prvič od spodaj navzgor,je imel navitih 32 niti ali dve skupini. Med tem delom je tkalcu pomagala mati, kije sedela blizu škatel in kot so rekli, "je pasla klan-čiče". Koje klobčič stekel, je ustavila tkalca z glasnim "ohal". Toje pomenilo, da sta potem v prazno celico spustila nov klobčič, zvezala pa sta konce niti starega in novega klobčiča. SNOVANJE SE JE KONČALO Tkalec je snel štreno z remov in jo zložil vjerbas. Sedaj se je pričelo delo na statvah ali kot so jih ponekod imenovali "stol". Tkalec pri delu ni sedel, temveč je naslonjen stopal na nogavnici inje vsakokrat vrgel čolnič z odvijajočo se nitjo skozi nast- alo zev. Vsako nitje zbil k prejšnji z "zlagami". Seveda vse skupaj ni bilo tako enostavno, kot je morda tu opisano. Vsekakor so bila vsa dela v pripravi, kot pozneje pri samem tkanju, kar zahtevna. Od znanja tkalca je bila odvisna kakovost izdelka. KAJ VSE SO TKALI Če je šlo za platno, sta bila osnutek in votek iz lanene preje. Raševino so tkali, kadarje bil osnutek iz lanene, votek iz volnene preje. Kovtrovina pa je nastajala, če je bil osnutek iz lanene preje, votek pa deloma iz črne, deloma pa iz bele volne. Če sta bila tako osnutek kot votek iz volnene preje, je bil tkalski izdelek sukno. Pri tkanju sukna je tkalec imel nekoliko drugačne pripomočke. Sukno je zahtevalo še posebne postopke, saj so ga namreč morali še poravnati. V ta namen so uporabili dva 10 x 10 cm debela trama. Ko so na enega izmed obeh navili sukno, so ga odvili toliko, da so nekaj lahko navili na drug drog. Na oba so bili nameščeni močni kavlji. Sukno so položili na dve klopi, da so ga vmes lahko gladili in otepali s palicami terga tako ravnali. Seveda to še ni pomenilo konec postopkov s suknom. O tem bomo pisali prihodnjič. Takoje tkalstvo opisoval Franc Hribernik, kije leta 1951 tudi zapisal, da se v mozirskem predelu s tkalstvom bavijo tile možje: Irnik (Janez Preložnik) na Brezju, Repelšek v Radegundi in Potočki v Šmihelu. Navedel je tudi, da utegne kmalu dobiti tkalca tudi Lepa Njiva (op. p. verjetnoje menil Gabra). Zapisal je še, da se ti tkalci v glavnem ukvarjajo s tkanjem platna in nekaj raševine, sicer pa nimajo več dosti naročil. Seveda je domače tkalce povsod izpodrivala industrija, pa tudi ljudje so si kupovali vse več blaga izdelanega v tovarnah. Takoje čas zahteval svoje in domače tkalstvo je tonilo v pozabo. Sedanji čas zopet spreminja zahteve potrošnikov, vendar povsod prevladujejo moderne tkanine, ki seveda niso tako "večne", kot je bila na primer raševina. V Šoštanju so leta 1970 Francu Hriberniku odkrili spominsko obeležje, slavnostni govornik na prireditvi je bil Franjo Vajd, ugleden šolnik in prijatelj Hribernika. Eksplozija močnih barv in pomladne KARIN BITENC svetovalka za modo Svet mode se nenehno spreminja čedalje več oblikovalcev išče navdih v preteklosti, kar je staro, je novo, in bolj kot kadarkoli je pomemben tudi originalni izvor. Moda je feministična, glavne smernice so športna eleganca, etno tropski stil in piflarski šik. Tiskanine po vsej površini doživljajo ponovno rojstvo in jih uporabljajo v skoraj vseh kolekcijah. Grafični in rožni vzorci ostajajo zelo pomembni. Tudi črte v vseh kategorijah in variacijah, tudi v karo vzorcih. Nepogrešljiv za letošnjo pomlad je hlačni kostim. Ženske ga obožujemo, v njem se počutimo zelo sproščeno. Letošnji zahteva najrazkošnejše med tkaninami in za poletje vi- dez, ki sije. Poudarki in detajli so krojaški, velikokrat izdelani ročno. Hlače so krajše in se ustavijo nekje okrog gležnjev. Zato je zelo pomemben njihov kroj. Zraven sodijo tako balerinke kot salonarji z visoko peto (lahko spredaj odprti). Pasje še vedno višji, ki deluje zelo damsko. Drznost nizko spuščenega in klasiko pasu pod prsmi so združili tako, da so nizkemu prišili korzet. Hlačnice tu in tam ostajajo oprijete in se pod koleni razširijo. K širokim hlačam kombiniramo pisano bluzo, ki jo zatlačimo v hlače, ali navadno majico s potiskom. Če želite biti vitkejše in večje, oblecite pulover z V-izrezom ali odpnite dva gumba na srajci. Če pa je vaša postava polnejša ali brez oblin, izberite opazen tanek pas in tako bo silhueta videti bolj ženstvena. K hlačam seveda še vedno sodijo mini kratke jakne. Lahkojih kombiniramo s krilom, hlačami z visokim pasom, čez prosojno bluzo... Celo leto energije nas že spremljajo obleke, dolge, kratke,zvisokimi pasovi, prosojnimi materiali, cvetličnimi in grafičnimi poslikavami, etno vzorci, skratka so največji hit tudi nove sezone. Tudi tunike bodo najbolj vroča tema poletja, ker laskajo postavi in so modne. Večno modni jeans kombiniramo z razgibanimi zgornjimi kosi oblačil fluorescenčno rožnate in bleščeče črne barve na modnih dodatkih, ki spominjajo na punk modo osemdesetih let. Torej, nosimo vse žive, močne barve, od rumene, oranžne, pink, zelene, rdeče... Vse te najlažje kombiniramo s črno ali belo barvo. Bela in črna sta namreč barvi, ki nikoli ne zaideta. Ne pozabimo na modne hlačne nogavice vseh barv in vzorcev, dokolenke, nadkolenke ali najbolj vroče samostojeće nogavice. Privoščite si tudi najbolj modno in praktično ogromno torbo s kratkimi ročaji. Izbira močnih barv je vaša! SVETUJEMO Kako pri avtomobilu prihraniti kakšen evro Pomlad je tu. Sonce sije vedno močneje in večina voznikov je že zamenjala pnevmatike. Letne so sedaj boljše in zanesljivejše, nudijo boljši oprijem cestišča ter krajšo zavorno pot. Upam, da ste cene preverili na internetu in tako v žep "vtaknili" nekaj evrov. Varčevati je treba! Če sodobni trendi govorijo o ekologiji in je zelena barva »in«, potem moramo varčevati tudi na ostalih področjih. In pri našem jeklenem konjičku z lahkoto privarčujemo kar lepo vsoto, kar na letnem nivoju prinese za dober dopust. NAKUP AVTOMOBILA Že ko se odločamo za nakup avtomobila mislimo na njegove stroške vzdrževanja. Kakšen je servisni interval, koliko nas stane zavarovanje, koliko je ekološko čist in kakšno dodatno opremo ima. Vse to se bo še kako seštevalo pri nadaljnji prodaji čez nekaj let. Izguba vrednosti ni majhna postavka. Mini moriš v štirih letih ostane na 68 odstotkih vrednosti, medtem ko kakšen drug model pride pod 40 odstotkov. KJE KUPUJEMO? Seveda so cene na trgu enake, vendar dober kupec vedno doseže do- / 16 __ ber popust, ali v obliki gotovine ali dodatne opreme. Lahko pa se uzremo tudi po uvozu iz tujine, kjer so zaradi različnih davkov lahko ugodnejše cene. Poglejte na internet. KAJ KUPUJEMO? Novega ali rabljenega. Res je, da novi modeli dišijo po novem in daje soseda zavistna. V bistvu pa nam obremenijo družinski proračun preko vseh meja in čez nekaj letje izguba vrednosti največja. Nakup rabljenega avtomobila je tako boljša odločitev... ali pa poglejmo po starih modelih, saj ko pride na trg nov model, se predhodniki ponujajo po nizkih cenah z vso dodatno opremo. Posebno pomembno je varčevanje pri gorivu, kjer lahko naredimo kar nekaj: ZRAČNI UPOR IN OBTEŽITEV Strešni kovček povzroča velikzrač-ni upor. Poraba goriva lahko zraste za deset odstotkov in več. Večja je hitrost, večja je poraba. Nad 100 km/h se drastično poveča upor in s tem poraba. Imate v prtljažniku vedno zimske verige in rezervno posodo za gorivo? Vse to povečuje težo avtomobila in s tem porabo. Pa še kaj drugega bi se verjetno našlo notri. SPELJEVANJE IN VOŽNJA Z RAZUMOM Takoj po vžigu speljite. Ne vrtite motorja v visoke vrtljaje, raje hitro prestavite v višjo prestavo. Mrzlemu motorju tako ali tako bolj paše vožnja kot pa delovanje na mestu. To povečuje obrabo vitalnih delov, saj olje le počasi priteče do vseh delov. Vozimo umirjeno, s primerno varnostno razdaljo. Kdor doda plin pred rdečo lučjo, spremeni energijo v takojšnje zaviranje. Tekoča vožnja s čim manj zaviranja! PRITISK V PNEVMATIKAH Redna kontrola je večini voznikov tabu. Premalo napolnjene pnevmatike povečujejo zračni upor in s tem otežujejo premikanje vozila. NOGO S PLINA IN KLIMA Ko avto dobi zalet in se pelje navzdol, ne troši nič. Le nogo moramo dati s plina in to povsem, saj potem avtomatika zapre dotok goriva. Klima naprava pa pri mestni vožnji doda do tri litre več porabe. IZKORISTIMO ZALET Ko je vozilo v zaletu, izkoristimo energijo gibanja. Mogoče ni potrebno dodati plina, saj bomo potem takoj zavirali. Peljimo se z energijo avtomobila. Igor Pečnik Posek na golo(l) KAJ JE POSEK NA GOLO? Posek na golo je odstranitev vsega gozdnega drevja v nepomlajenem gozdu (sestoju) na površini, kjer je povprečna razdalja med nasprotnimi robovi preostalega sestoja večja od ene višine odraslega drevja na tem rastišču. Kadar na neki površini posekamo vsa drevesa zaradi odobrene spremembe namembnosti zemljišča, govorimo o krčitvi gozda, na primer za kmetijske namene. Na tej površini gozda ne bo več. Če torej posekamo vse drevje vgozdu, kjer je prisoten podmladek gozdnega drevja, torej na pomlajeni površini, to ni posek na golo. V tem primeru govorimo o končnem poseku. Ta površina sestoja je lahko tudi nekoliko večja. Seveda se veliko površinskemu gospodarjenju z gozdovi načeloma izogibamo, vendar je le-to na določenih rastiščih najboljša rešitev. Prav tako niso poseki na golo preseke zaradi spravil z gozdarsko žičnico, kadar gre za redčenja ali pomladitvene sečnje, ki se izvajajo v ozkih, ponavadi daljših pasovih ob trasi žičnice. ZNAČILNOSTI POSEKOV NA GOLO Kot ima vsaka medalja dve plati, imajo tudi goloseki svoje prednosti in slabosti. Očitno so slabosti bolj izražene, saj ne bi prepovedim v Švici in pri nas sledile tudi druge gozdarsko bolj razvite dežele. Prednosti golosekov so v tem, da imajo goloseki kratkotrajni ekonomski učinek. Stroški pridobivanja lesa so v primerjavi s pridobivanjem pri sonaravnem gospodarjenju nižji. V zelo kratkem času dobimo na razmeroma majhni površini veliko količino lesa. Sečnja in spravilo sta enostavna in poceni, možna je uporaba strojne sečnje. Gradnja in vzdrževanje prometnic sta omejeni na območje pridobivanja lesa, torej sta cenejši. Pri sečnji in spravilu ni poškodb na ostalih drevesih v sestoju, saj teh dreves ni. Goloseki nudijo življenjski prostor mnogim rastlinskim in živalskim vrstam, ki v strnjenih sestojih nimajo tako ugodnih pogojev. Začasno in lokalno se poveča biotska pestrost. Na površinah se razraste »posečna vegetacija«; maline, robide, jagode, borovnice, bezeg, leska..., ki nudi prehransko osnovo za živali, na primer za divjega petelina, srnjad in metulje. Konec prihodnjič PREDAVANJE NINE ŠTROS OB DNEVU ZEMLJE Izginjanje gozda po svetu Vsako leto na naši majhni Zemlji izgubimo 13 milijonov hektarjev gozdov (približno 12-krat več kotje gozdov v Sloveniji in enako vsej površini Grčije). Od tega je kar šest milijonov hektarjev primarnih gozdov, ki imajo izjemno biotsko raznovrstnost. Ta ekološka katastrofa nastaja v glavnem zaradi prekomernega izkoriščanja, ilegalne sečnje ter spreminjanja gozdnih v kmetijske površine. Predvideva se, da bodo naravni gozdovi ob trenutni hitrosti sečnje v Papui Novi Gvineji in Indoneziji izginilido leta 2020ter da bo 50 odstotkov amazonskega deževnega gozda uničenega oziroma izjemno degradiranega do leta 2030. Evropejci svojih gozdov ne uničujemo več, z njimi gospodarimo bolj ali manj trajnostno. Spoznali smo različne okoljsko in družbeno pomembne Z nakupom tropskega lesa lahko nehote prispevamo k žalostni zgodbi Če vas zanima, kaj se dogaja po svetu, katere države trenutno vodijo v tej grdi tekmi, ki jo narekujeta revščina in človekova zagledanost vase, vabljeni na predavanje Nine Štros, vodje projekta Slovensko predsedovanje EU pri Greenpeace Slovenija. Predavanje bo v okviru dneva Zemlje v sredo, 23. aprila, ob 19. uri v domu kulture Nazarje. funkcije gozda, ponosni smo na ohranjeno naravo, karje je še ostalo. Žal pokriva Evropa le manjši del površine Zemlje. Tudi Evropejci kar precej prispevamo k uničevanju gozdov v Sibiriji, Afriki in še kje, kot trgovci in kupci lesa... Damjan Jevšnik MARKO ARNIČ revirni gozdar v krajevni enoti Gornji Grad, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Kot način gospodarjenja je posek na golo (golosek) v Sloveniji prepovedan že od konca druge svetovne vojne. Slovenija je bila druga država na svetu, kije prepovedala golosek kot način gospodarjenja z gozdovi. Prva je bila Švica. Ne glede na to se lahko določena površina gozda poseka na golo, če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu zaradi načrtovanih gozdno gojitvenih ukrepov. To se primeri zelo redko, a včasih je treba storiti tudi to. Golosek je dovoljen tudi, če je to potrebno zaradi sanitarnih sečenj, na primer vetrolomov ali opravljanja preventivnih varstvenih del v gozdovih, na primer sanacije plazu. Golosečni način gospodarjenja je bil prepovedan zaradi velike nevarnosti erozije, ki jo je povzročila hkratna in nenadna odstranitev vsega gozdnega drevja, zlasti na velikih površinah. Erozija je lahko na pobočjih, kjer lahko nastanejo hudourniški jarki, zemeljski ali snežni plazovi, ali pa na kraškem svetu, kjer ob nalivih le koreninski pletež rastlinja, zlasti drevja, preprečuje izpiranje tanke plasti zemlje na prepustnih kraških tleh. Zato odraslega sestoja ne smemo odstraniti, predenje sestoj pomlajen. Z načrtom predviden golosek v gozdnem predelu Srnjak (foto: Franci Strmšek) ETNOGRAFSKO DRUŠTVO MLAJEVCI 10. plezanje na mlaj Etnografsko društvo Mlajevci iz Mozirja že desetič zapored organizira tradicionalno plezanje na mlaj. Najbolj spretni plezalci se bodo v soboto, 26. aprila, pomerili za pokal Mozirskega gaja. Zbortekmov-alcev ob 16. uri na sejmišču, startnina pet evrov. Prijave zbira Franc Marolt na tel. št. 041 753 387. PR [Oglasi OSNOVNA SOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 Nazarje -©f-j 1 -©jmovma šs&fe NA ZARJE VPISUJE OTROKE V VRTEC NAZARJE IN ŠMARTNO OB DRETI za šol.l. 2008/2009 Prijavo za vpis otroka v Vrtec Nazarje in Šmartno ob Dreti pošljite na OSNOVNO ŠOLO NAZARJE, Zadrečka cesta 37,3331 NAZARJE. Podrobnejše informacije in obrazce za vpis pa dobite v tajništvu OŠ Nazarje-tel.št. 839-13-60, v Vrtcu Nazarje-telit. 839-13-61 in v Vrtcu Šmartno ob Dreti - telit. 5-845-220. Izpolnjene obrazce pošljite do 30.04.2008. Trgovina ZAGOZEN Ljubija 121, Mozirje Tel.: 839-48-01 Delovni čas: od pon. do pet. od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 DELOVNA IN MODNA , ■ \ OBUTEV UG3DN1 CENE KaVALIiTETiÉ r r Gasilni aparati, vikend plinske jeklenke, gorilniki, parni likalniki, šivalni stroji in pribor! Tel.: 839 48 01 ali gsm: 031 513 752 Na podlagi 10. in 11. člena Odloka o priznanjih Občine Ljubno (Ur. glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 1 /98), objavlja komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE UUBNO ZA LETO 2008 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Ljubno za leto 2008: - NAZIV ČASTNI OBČAN Občine Ljubno - ZLATO PRIZNANJE Občine Ljubno - SREBRNO PRIZNANJE Občine Ljubno - BRONASTO PRIZNANJE Občine Ljubno - SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Ljubno -DENARNA NAGRADA. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: - za NAZIV ČASTNEGA OBČANA Občine Ljubno se predlaga posameznika za njegov izjemni prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo Občine Ljubno; - za ZLATO PRIZNANJE Občine Ljubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Ljubno; -za SREBRNO PRIZNANJE Občine Ljubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo; -za BRONASTO PRIZNANJE Občine Ljubno se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo; -za SPOMINSKO PRIZNANJE Občine Ljubno se predlagajo zaslužni vidni znanstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki obiščejo Občino Ljubno; - za DENARNO NAGRADO se predlagajo zaslužni vidni zdravstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki so s svojim prostovoljnim delom in osebnim angažiranjem omogočili organizacijo in razvoj posameznih prostovoljnih aktivnosti ali prireditev, ki so javnega pomena. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Ljubno lahko podajo občani, podjetja, zavodi, politične in druge organizacije, županja ter občinski svetniki. 4. Pisni predlog mora vsebovati: - osnovne podatke o predlagatelju - podatke o predlaganem kandidatu za priznanje -vrsto priznanja ki se predlaga za kandidata - utemeljitev predloga in predlaganega priznanja - podpis predlagatelja 5. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ljubno, najkasneje do 06.06.2008. Komisija bo proučila prispele predloge in obrazložene predloge posredovala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika v petek 01.08 2008. Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo mogla obravnavati in upoštevati. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA KULTURNI DOM MOZIRJE Cicido - otroci pojejo U n Konec prejšnjega tedna je bila dvorana kulturnega doma Mozirje v znamenju pesmi. Kar dva dni je trajala območna in medobčinska 49. revija otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske doline, ki jo je s pomočjo Osnovne šole Mozirje in Kulturnega drušlva Mozirje organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna enota Mozirje. Prvi dan, včetrtek, 10. aprila, so se na odru mozirskega kulturnega doma večinoma predstavili mladinski, dan kasneje pa otroški pevski zbori. Okoli petsto otroksejevobeh dneh predstavilo vsem, ki so prišli prisluhnit ubranemu zborovskemu petju tako vrtčevskih kot osnovnošolskih otrok. Namen zborovskega petja seveda ni bil le v razveseljevanju občinstva, navzoča je bila tudi strokovna spremljevalka revije, Anka Jazbec, ki spremlja napredek mladih pevcev in njihovim zborovodjem podaja mnenja in pohvale o njihovem delu. Vsi zbori in njihove zborovodje, ki so se v teh dveh dneh predstavili zbrani publiki, si zaslužijo glasen aplavz za trud vložen v končno predstavo prikazano na mozirskem odru. Žal poimensko naštevanje ni mogoče, gre pa za otroke z vseh šol in nekaterih vrtcev Zgornje Savinjske doline. Gotovo pa med njimi ne bo zamere, če vendarle izpostavimo otroški pevski zbor osnovne šole iz Luč, ki ga vodi Mitja Venišnik. Ta se je v začetku aprila preizkusil na 21. reviji otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ter si z brezhibnim nastopom prislužil zlato priznanje z odliko in priznanje za najuspešnejši celoten nastop na reviji. Tatiana Golob V dveh dneh se je na območni in medobčinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske doline predstavilo okoli petsto otrok (foto: Tatiana Golob) 21. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZAGORJE 2008 Lučki osnovnošolski pevci prepričljivo najboljši V Zagorju je v sredo, 2., in v četrtek, 3. aprila, potekala 21. revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje 2008. Pripravila sta jo Občina Zagorje in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. To tradicionalno bienalno državno tekmovanje kljub tekmovalni noti predstavlja pravi praznik otroškega in mladinskega zborovskega petja ter druženja najboljših zborov iz cele Slovenije. Na sedmih koncertih seje namreč predstavilo 37 otroških in mladinskih pevskih zborov. V njih je zapelo več kot 1.300 pevcev, med njimi tudi pevci otroškega pevskega zbora Osnovne šole Blaža Arniča Luče z zborovodjem Mitjem Venišnikom. Nastopajoče je spremljala strokovna komisija s predsednico dr. Dragico Žvar, ki je ocenjevala kakovost prijavljenega zbora, umetniško vrednost sporeda in primernost sporeda glede na zasedbo zbora. Lučki pevci so za nastop izbrali slovensko srednjeveško nabožno pesem Jezus je od smrti ustu, Lastovico Jakoba Ježa in Pesem poskočnico Alexandrua Pascanua, za katero je slovensko besedilo prispeval Jože Humer. Ob klavirju jih je spremljal Toni Acman. S svojimi ubranimi glasovi in izvedbo programa so komisijo prepričali o kvaliteti, zato so s 93,3 točke osvojili zlato priznanje z odliko in posebno priznanje za najboljši otroški pevski zbor ter bili proglašeni za najboljši otroški pevski zbor revije. Posebno priznanje za najbolj prepričljivo izvedbo celotnega nastopa na reviji pa je prejel tudi njihov zborovodja Mitja Venišnik. Lučki otroški zbor, kjer prepeva 46 otrok, pod Venišnikovim vodstvom vrsto letžanje odlične uspehe. Že pred štirimi leti so na reviji v Zagorju osvojili zlato priznanje. Pred tremi leti so si na prvem regijskem tekmovanju Od Celja do Koroške vSIov- enj Gradcu »pripeli« srebrno priznanje, na drugem lansko leto pa celo zlato. Svoj nastop bodo »zlati lučki slavčki« ponovili na koncertu 6. junija v Ljubljani v Slovenski filharmoniji, kjer bodo poleg njih nastopili še ostali najbolje ocenjeni otroški in mladinski pevski zbori letošnjega tekmovanja v Zagorju ob Savi. Marija Sukalo ^YR 43731 Nazarje Na OŠ Nazarje so se v tem šolskem letu štirje devetošolci odločili, da se spoprimejo z raziskovalnim delom, zato so se prijavili na razpis gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Selmar d.o.o. Mariborska 119, 3000 Celje telefon: (03) 42 44 000 Urška Plaznik in Eva Remic sta predstavili nalogo z naslovom Vpliv športa na učni uspeh Doživite višji nivo tehnologije vožnje v novem BMW 318d pod posebej atraktivnimi finančnimi pogoji. Že za tri obroke po 10.050,00 EUR* lahko postanete lastnik BMW tehnologije prihodnosti in vrhunskih storitev, posebej ustvarjenih za BMW voznike. Ponudnik BMW Financial Services v Sloveniji je Summit Leasing do o. Q Veselje do vožnje V državnem zboru se je sestal nacionalni otroški parlament v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije. Mladi parlamentarci so v svojih razredih, potem na ravni šole, občine in regije razpravljali na temo Zabava in prosti čas mladih. V uvodu letošnjega zasedanja sojih nagovorili predsednik državnega zbora France Cukjati in drugi gostje. Med udeleženci je bil kot edini Zgornjesavinjčan Matija Veninšek z rečiške osnovne šole, ki meni, da si mladi želijo zabave posvoji meri, kar ne pomeni, da niso dojemljivi za pobude in predloge odraslih, predvsem svojih staršev. Čeprav je kvaliteta zabave pogosto pogojena s sredstvi in družba vpliva na prosti čas otrok, je Veninšek v razpravi poudaril, da rek: »Povej mi, s kom se družiš, pa povem ti, kakšen si!« še kako drži. Matija Veninšek iz Osnovne šole Rečica ob Savinji (foto: MŠ) Z njim so se strinjali tudi številni mladi parlamentarci, saj so ga podprli z bučnim aplavzom. Delo v parlamentu so popestrili s programom Z glavo na zabavo. Osnovnošolci so si ogledali tudi parlamentarno menzo, kjer malicajo številni poslanci. Marija Sukalo ; Monika Štrukelj je naredila raziskovalno nalogo z naslovom Turizem je, turizem bo, v kateri je raziskala prepoznavnost Zgornje Savinjske doline na širšem območju Slovenije in nanizala nekaj smernic za nadaljnji razvoj turizma v naši dolini. Urška Plaznik in Eva Remic sta v nalogi z naslovom Vpliv športa na učni uspeh raziskali, kako šport vpliva na učni uspeh učencev osnovnih šol na zgornjesavinjskem območju. Ivo Ribežl je v nalogi z naslovom Živeti s hibo opozoril na problem sprejemanja ljudi s hibo v današnjo družbo, raziskal pa je tudi šolsko zakonodajo stega področja in prilagojenost javnih ustanov v naši dolini potrebam teh ljudi. Naloge so nastajale s pomočjo intervjujev, anket, pisnih virov, ogledov terena in drugih raziskovalnih metod. Delo je potekalo celo šolsko leto, z nasveti pa sta ves čas pomagali mentorici Mateja Tevž Srčič in Nataša Krk. V petek, 11. aprila, so mladi raziskovalci svoja dela predstavili recenzentom in širši javnosti v veliki predavalnici Medpodjetniškega izobraževalnega centra v Velenju (MIC). Predstavitve so bile izvirne in zelo zanimive, zato so avtorji za svoje delo prejeli buren aplavz, veliko pohval s strani recenzentov in vzpodbude za raziskovalno delo v bodoče. Nataša Bele ŽIVALI IŠČEJO DOM MUC SENTAI m •V treh obrokih po 10.050,00 EUR. Prvega plačate ob nakupu, drugega čez 12 mesecev in tretjega šele čez 24 mesecev. Na dan 07.03.2008 je EOM 0,00% in se lahko spremeni, če se spremenijo elementi izračuna. Izračun finančnega leasinga je zgolj informativen in velja za vozilo 318d (MPC = 30.150,00 EUR). NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT OSNOVNA SOLA NAZARJE Zabava in prosti čas mladih Mladi raziskovalci OŠ Ljudje in dogodki, Organizacije Na Farban« je res lepo Farbanca, zbirališče nazorskih planincev in prijetno postajališče mimoidočih planincev, lovcev, kolesarjev.... je prijetna postojanka tudi za najmlajše planince, člane planinskega krožka OŠ Nazarje in POŠ Šmartno ob Dreti. Vsako leto mladi planinci z nestrpnostjo pričakujejo, kdaj bodo lahko odšli na planinski vikend na Farbanco. Zanimanje za dvodnevno bivanje je vsako leto večje, zato smo se letos odločili, da na Farbanco povabimo učence od 1. do 3. razreda. Prijavilo se je 21 učencev. Število, ki dokazuje, da so učenci in starši s tovrstno obliko dela z mladimi planinci zadovoljni. Ekipa Dušan, Stanka, Jure, Martina in Vanja smo pripravili vse potrebno za prijetno bivanje naših najmlajših na Farbanci. V petek, 4. aprila, smo se zbrali, se razporedili po sobah, se medsebojno spoznavali in fantje so hitro ugotovili, da jim gozd nudi idealno priložnost za gradnjo bunkerja. Dekleta sojim tu in tam lahko priskočila na pomoč, seveda, če so odkrila njihovo geslo za vstop na zastražen teritorij. Čas nam je hitro mineval. Šli smo na nočni pohod na Gole vrtače. V soboto so se nam pridružili vodniki Verica, Anja in Lucija. Z njimi smo spoznavali planinsko opremo, pravila varne hoje, orientacijo. Opravili smo tudi orientacijski pohod in odšli na »občni zbor gozdnih živali«. V soboto se nam je pridružila še kuharica Zalka. Kuharska ekipa nam je v soboto zvečer pripravila slastno pico, kar je postalo tradicionalno kot naši planinski vikendi. Po slastni večerji smo opravili tudi planinski krst in pripravili kulturni program. V nedeljo sta nas Anja in Bojan popeljala na prijeten pohod do vranskega planinskega doma. V času, ko nismo bili zaposleni s planinskimi ak- tivnostmi, smo izdelovali vetrnice, rožice, stenski časopis in se igrali. Po nedeljskem kosilu so začeli na Farbanco prihajati starši, ki so v prijetnem okolju poklepetali med seboj. Ob slovesu smo bili vsi enotnega mnenja, da nam je bilo lepo. Ob slovesu nas je spremljala misel, da se bomo na Farbanco še vrnili. Člani planinskega krožka se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili prijetno bivanje na Farbanci. Za planinski krožek OŠ Nazarje Martina Zakrajšek ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE Dejavna pomoč ljudem Na letnem srečanju so se prvo aprilsko nedeljo zbrali člani mozirske župnijske karitas, ki jo vodi Alenka Brezovnik. Uvodoma so poslušali predavanje Lučke Skube, ki je govorila o umetnosti ljubezni, nato pa so se ob pregledu dosedanjega ozrli na delo v prihodnje. Člani karitas so v preteklem letu opravili veliko dela, na katerega so lahko resnično ponosni. Že januarja so obiskali nazorske sestre klarise, marca pa sodelovali pri organizaciji dobrodelnega koncerta za Materinski dom Mozirje. Istega meseca so organizirali delavnico izdelovanja suhega cvetja, pripravili darila in pred veliko nočjo obiskali 220 Mozirjanov. Konec maja so sodelovali pri organizaciji srečanja za ostarele, ki sojih pravtako obdarili in pogostili. Drugi teden v avgustu je potekal v znamenju otroških delavnic. Udeležilo se jih je 47 otrok, ki so na ta način preživeli aktiven in ustvarjalen teden. Konec oktobra so zbirali ozimnico za domače in tuje potrebe. Nabralo se je je za cel kombi. 18. novembra so v dvorani mozirskega kulturnega doma organizirali tradicionalni dobrodelni koncert. V predbožičnem času so obiskali 210 starostnikov in jim s svojim obiskom in klepetom polepšali praznične dni. Skozi vse leto so skrbeli za razdeljevanje hrane, obiske novorojenčkov, na drugi strani pa so se s prižigom svečke karitas poslovili od 26 župljanov. Člani karitas se udeležujejo različnih predavanj, na katerih pridobivajo potrebna znanja. Ob vsem tem pa je najpomembnejše srce in volja pomagati sočloveku. »Mnogokratje dan, teden, mesec prekratek, da bi lahko postorili vse, kar vidi naše srce in kar smo si zadali v naš celoleten program,« pravi Alenka Brezovnik. S pomočjo okoli petdesetih sodelavcev pa opravlja veliko delo, s katerim marsikateri družini olajša stiske, o katerih se večini ljudi niti ne sanja, da obstajajo. Benjamin Kanjir Alenka Brezovnik (levo) vodi mozirsko župnijsko karitas že pet let (foto: Benjamin Kanjir) Oglasi ZA UREJENO OKOLJE VRTNI CENTER tel.: 03 5866 363 5320 VeleEije» Koroška c. 4C V letu 2008 se izhodišča za ureditev balkona in terase niso preveč spremenila. Kot vedno je potrebno najprej vzeti v obzir, koliko časa bomo zasaditvi lahko namenjali, to pa je tudi pomembno izhodišče, saj je balkonsko cvetje takšno, ki potrebuje več, in tisto, ki potrebuje manj nege, pri čemer mislimo seveda na zalivanje, dognojevanje in zaščito pred boleznimi in škodljivci. Zelo pomemben je seveda izbor glede na lego, torej izbor rastlin za senčno, polsenčno ali izrazito sončno lego močno vpliva na želeni končni efekt. Ko definiramo lego, se osredotočimo na barvo ograje in fasado ter izbiramo rastline v odtenkih barve fasade, temnejše tone oziroma povsem kontrastno barvo. Torej lahko pri rumeni fasadi naredimo izbor rastlin v odtenkih rumene barve, ali pa se odločimo za vijolično barvo, ki bo izrazito nasprotje rumene fasade. Ob barvi fasade je seveda pomembna tudi barva balkonske ograje, kjer mora biti povsem jasno, da na belo balkonsko ograjo ne dajemo belo cvetočih rastlin ali rastlin z belo pisanimi listi, ali pač, če želimo biti kljubovalni in nam je čistina bele barve tako blizu, da ne moremo brez nje. Seveda pa je povsem drugače pri temni ograji, kjer so žive in vse svetle barve zelo dobrodošle. Če je ograja kovinska in je slog hiše tudi modernejši, potem mora biti temu primerno usklajen tudi izbor sezonskega cvetja za balkon. Nikdar torej ne smemo zanemarjati sloga hiše in prav je, da se z rastlinskim izborom prilagodimo, ker bomo le tako dosegli harmoničen izgled. Torej; hiše grajene v meščanskem, podeželskem, alpskem ali kot je danes trendovsko - minimalističnem modernem slogu, zahtevajo premišljen izbor rastlin, tako po barvi cvetov, obliki cvetov in listov, načinu razrasti in seveda vsem drugim zahtevam, ki ustvarjajo optimalne pogoje za rast in razvoj. Ko izberemo rastline, pa je pomembno tudi kam in kako jih bomo posadili. Pravi izbor posod je velikega pomena, tako pri barvi kot materialu ( PVC, les, glina, kovina, kamen...). Nadalje pa je zelo pomemben izbor ustreznega substrata, saj rastlina potrebuje dobro talno osnovo za razvoj korenin, kar je osnova za možnost črpanja hranil in s tem nadalje kvalitetno razrast. Torej substrat naj bo kvaliteten, če je mogoče specialen za balkonsko cvetje ali pa celo za rastlinsko vrsto, katero sadimo (pelargonije, vodenke, fuksije, surfinije ...). Poprosite vrtnarja, pri katerem kupujete cvetje, naj vam proda še substrat, ki ga sam uporablja v profesionalni rabi. Nadalje pa je pomembno tudi založno gnojenje, to je dodajanje hranila na zalogo, za dobo šest ali devet mesecev, ter ustrezen izbor gnojil za dognojevanje. Ker rastline v poletnem času zalivamo včasih celo dvakrat na dan, s tem močno izpiramo hranila in ta moramo definitivno dodajati, včasih tudi dvakrat tedensko, če želimo dober nastavek za cvetenje. Kar nekaj je potrebno vedeti, da naredimo prave korake, zato se ni odveč posluževati nasvetov strokovnjaka. Ne pozabimo, da so pokončne in prevešajoče pelargonije še vedno številka 1, da se ne zmotimo, če v senco posadimo vodenke ali fuksije, prav pa je tudi, da poskušamo biti drugačni, da eksperimentiramo. Zakaj bi na balkonu morale biti cvetoče rastline, če so lahko tiste z močno pisanimi listi, ki prav tako dajejo izrazit efekt barvitosti in zahtevajo manj skrbi!? Naj bo naš balkon letos pravzaprav kombinacija okrasnih trav in barvitih dišavnic!!!! Uporabimo samo vijoličnocvetne rastline ali pa samo tiste, ki cvetijo modro!!!! Imejmo na balkonu hladno belino, ker kljubujemo poletni vročini!!! 'M -if ► - Vi ' Ali pa posadimo ognjeno oranžne rastline in pokažimo svojo energičnost in ognjevitost!!! ' ■ tÈjf Ne bodimo vsakdanji, bodimo drugačni in svobodni. PUP VELENJE d.d. Vodia PE Vrtnarstvo 1 .. Prepričajte se v lepoto in kakovost naše ponudbe, obiščite nas o cvetličarni Pr 'uprav v Mozirju, tel.: 03 5832 840. GORSKA REŠEVALNA ZVEZA SLOVENIJE Vodniki reševalnih (lavinskih) psov na Okrešlju Gorski reševalci imajo v svojih vrstah tudi vodnike reševalnih psov. To so reševalci, ki poleg običajnega reševanja izgubljenih, pomoči potrebnih in poškodovanih v gorskem svetu, pomagajo tudi pogrešanim v snežnih plazovih. Poleg tečajev vsako leto opravijo še zimski in letni preizkus. Tokratni zimski preizkus so opravili v krnici nad Logarsko dolino, na Okrešlju, ki je pred leti krepko zaznamoval slovensko gorsko reševalno službo. Gorski reševalci se v to okolje velikokrat podajajo s precej mešanimi občutki in toliko večjim spoštovanjem do gora in njihovih zakonov. OPRAVLJANJE PREIZKUSA NA OKREŠLJU Med 29. in 30. marcem seje na Okrešlju zvrstilo trideset vodnikov reševalnih psov, tudi kinologi in policisti. S seboj so pripeljali dva mešanca, štiri zlate prinašalce, eno mejno ovčarko, dvanajst nemških ovčarjev, šest labradorjev in pet belgijskih ovčarjev - malinojev. Reševalci morajo za uspešno opravljen preizkus, ki je ločen glede na starost psa in predhodno usposobljenost, odkriti eno ali več zakopanih oseb v snegu. Časovno je preizkus omejen. Poleg praktičnega dela se obdela tudi vnaprej določena teoretična tema iz dela vodnika reševalnega psa. Psi treh vodnikov so pokazali premalo izurjenosti. Razmere so bile zaradi precejšnje količine novo-zapadlega snega zahtevne in preizkus je zahteval dobro pripravo reševalne dvojice. VODNIKI REŠEVALCI V SAVINJSKI DOLINI Snežni plazovi so se ob sončnem obsevanju trgali predvsem na južnih, soncu izpostavljenih straneh. Bučanje, ki so ga povzročali, psov prijatelji so bili glavni organizatorji in izvajalci tokratnega preizkusa. ZAČETKI DELA Z REŠEVALNIMI PSI V slovenskih gorah so bili začetki dela z reševalnimi psi opravljeni v letu 1951. Gorska reševalca Marjan Perko in Dušan Škerlep sta se ude- Vodja prvega delovišča Matej Špeh ležila tečaja v Avstriji ter nato svoje znanje uspešno nadgrajevala in širila. Prvo uspešno, vendar žal tragično reševanje zasutega v snežnem plazu seje odvijalo na poti, ki vodi s Korošice proti Vodolam (KSA). Tam je snežni plaz zasul 19-letnika. Sopotnika sta plazovini ušla in obvestila gorske reševalce, ki so ga naslednje tri dni iskali s sondiranjem. Četrti dan po nesreči ga je v treh minutah našel lavinski pes - vodnika Nace Horvat s Črtom in Franci Krajnerz Lesijem (več v knjigi Franceta Malešiča -Spomin in opomin gora). Od takrat je preteklo že precej let, veliko tečajev, preizkusov in iskanj. Znanje se prenaša iz roda v rod in je postalo tradicija. Poleg gorske reševalne službe so se s tem delom pričeli ukvarjati tudi kinologi in drugi vodniki reševalnih psov. Vendar zaradi specifične narave dela reševanje zasutih v snežnih plazovih opravljajo gorski reševalci, drugi pa sodelujejo, kjer se pokaže potreba. Boris Stupar ni motilo. Vodniki, ki uspejo vzpostaviti dober odnos s svojim psom, se vedno znova vračajo in pomagajo, kjer le morejo. Takšen primer je tudi gorski reševalec Jože Peljhan s psičko Murko iz Radovljice, ki je vodnik reševalnega psa že od leta 1969. V tem času je izuril že osem reševalnih psov in je s tem pravi vzor za mlajše kolege iz reševalnih vrst. Za območje Savinjske doline in gora nad Savinjo so pomembni vodniki reševalci Iztok Iva-kič s Tiso, Matej Špeh z Reo in Rafko Vodišek s Tigy. Prav oni s svojimi fSft Upravni Center Mozirje OBVESTILO Upravna enota Mozirje, DURS, Davčni urad Velenje, Izpostava Mozirje in Občina Mozirje bodo namesto prve sobote v mesecu maju poslovali drugo soboto, to je 10. maja 2008, od 8.00 do 12.00 ure. mm Drage bralke, dragi bralci! V uredništvu Savinjskih novic smo se odločili, da vas povabimo k sodelovanju in hkrati na izlet z nami. Prav sotovo vam ob prebiranju naših in vaših novic ostane v spominu kakšen članek v tekoči številki, ki vam je še posebej zbudil pozornost in vam je bil všeč oziroma zanimiv. Vabimo vas, da nam sporočite, kateri prispevek v aktualni številki je to. Vsak teden bomo izžrebali enega izmed vas, ki se nam bo pridružil na izletu Savinjskih novic. Izmed prejetih kuponov iz 15. številke smo izžrebali odsovor Marije Felicijan z Dobrovelj. _____________________________________________________=žr-_ Ime? in nriime?k: Naslov: b Telefonska št.:. v 16« številki Savinjskih novic mi je bil najbolj všeč članek z naslovom: ZGORNJESAVINJSKO MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV MOZIRJE Povabilo v članstvo V soboto, 5. aprila je v domu planincev v Logarski dolini potekala skupščina Zgornjesavinjske-ga medobčinskega društva invalidov (ZMDI) Mozirje, katere seje udeležilo 51 delegatov. Udeležila sta seje tudi podpredsednica Zveze delovnih invalidov Slovenije Zdenka Ornik in koordinator celjske regije Valter Golob. Na skupščini so izglasovali nov statut društva, potrdili nove člane in poverjenike ter si zadali plan dela za tekoče leto, podkrepljen s finančnim planom. Letos se bodo držali preteklih ustaljenih smernic, največja skrb pa za društvo ostaja pomoč socialno ogroženim težkim invalidom. ZMDI Mozirje šteje že preko tisoč članov, med njimi 977 invalidov. Predsednik Anton Gračner vabi v društvo vse invalide s statusom, saj jim članstvo prinaša veliko razvedrila, športnih aktivnosti in druženja nasploh. Pisarna društva se nahaja na Praprotnikovi 7 v Mozirju, odprta pa je vsako sredo od osme do desete ure. ArtPuk Predsednik ZMDI Anton Gračner vabi v društvo vse invalide s statusom OBČINA GORNJI GRAD Spomladanska očiščevalna akcija Občina Gornji Grad v sodelovanju s tamkajšnjim komunalnim podjetjem, osnovno šolo in društvi načrtuje za jutri veliko spomladansko očiščevalno akcijo. Predstavnik Komunale Zdenko Purnat pravi, da bodo čistili okolico cest, bregove vodotokov ter črna odlagališča. Akcija se bo pričela ob osmi uri zjutraj in sicer bo v Gornjem Gradu zborno mesto pred nekdanjo trafiko, v Novi Štifti pa pred zadružno trgovino. Na zbornih mestih bo možno prevzeti vrečke za odpadke in malico, poskrbljeno bo tudi za odvoz pobranih odpadkov na odlagališče. EMS ____________________y ERIK ROZENSTEIN BO VOZIL NA DIRKI OKOLI SLOVENIJE (DOS) Tekma s progo, časom, razmerami, predvsem pa s samim seboj Erik Rozenstein (foto: Marija Šukalo) Slovenci se radi ponašamo s pestrostjo naše dežele, ki na zelo omejenem prostoru združuje raznolikosti, prav ta majhnost nas pogosto sili v ekstreme. Eden tovrstnih ekstremov je prav gotovo mednarodna ultramaratonska kolesarska dirka, ki bo letos drugič popeljala najdrznejše in vrhunsko pripravljene kolesarje, da bodo obkrožili Slovenijo. Marsikomu ta dirka, ki bo 8. maja, pomeni več kot navadno tekmovanje. Vsak udeleženec, ki bo v približno treh dneh prekolesaril od Postojne, Obale, Krasa, doline Soče, Gorenjske, Štajerske in Koroške ter se prek Prekmurja, Kozjanskega, Dolenjske in Notranjske vrnili v Postojno, bo tekmoval s progo, časom, razmerami, predvsem pa s samim seboj. Med njimi bo tudi Erik Rozenstein z Ljubnega ob Savinji. - Kaj zate pomeni ta tekma? Zame je to izziv, podvig, ki ga ne zmore vsak, in cilj letošnje sezone. DOS bo organiziran kot mednarodna ultramaratonska kolesarska dirka in je letos uvrščena v nabor dirk za evropski in svetovni pokal s strani svetovne ultrakolesarske zveze. Premagati bo potrebno 1.182,3 kilometrov in preko 13.000 višinskih metrov v enem kosu. Ustaviti se bo potrebno le na časovnih postajah, kjer se bo udeleženec podpisal. Ena izmed dvanajstih časovnih postaj bo tudi v Radmirju. Dirka se prične in konča v Postojni. - Sam se letos prvič udeležuješ te tekme. Kako se na njo pripravljaš in ali je prisotna trema? Za takšno dirko je potrebna vrhunska fizična in psihična priprava, tako da mi ni bilo lahko, saj hodim še v službo. V načrtu imam še kar nekaj dolgih treningov. Številka se bo ustavila nekje pri 9.500 prekolesarjenih kilometrov, ampak z veseljem do tega športa se da marsikaj. Ker med tednom ni veliko časa za trening, izkoristim vikende in tudi kakšno noč prebedim, saj bo dirka okoli Slovenije potekala tudi ponoči. Vem, da sem sposoben prevoziti traso, saj sem letos opravil nekaj podobnih treningov. Seveda sem imel težave z utrujenostjo in pomanjkanjem spanca, ampak dokler ni ogroženo zdravje, sem pozitivnih misli. Trema in napetost pa sta vedno prisotna. - Za dobro pripravljenost rabiš tudi dobro spremljevalno ekipo. Kdo jo sestavlja? Ekipa, ki me bo spremljala, je sestavljena iz šestih članov, ki jim popolnoma zaupam. Ženo Tinkaro sem izbral za vodjo ekipe in bo skrbela za ves protokol ter navigacijo, Roman bo zadolžen za foto-video in opremo spremljevalnega avtomobila, Staša za medicinsko oskrbo, Gorazd za masažo, Zdenko bo mehanik in voznikter Jure kot glavni voznik spremljevalnega avtomobila. - Kaj je tvoj cilj DOS-a in kdo ti bo pri tem pomagal moralno in finančno? Cilj, ki smo ga postavili z ekipo, je priti do konca v časovnem okviru in brez hujših zdravstvenih zapletov, če pa bo pri tem dosežen tudi dober rezultat, tem bolje. Ob strani mi poleg ekipe stojijo starši, ki so me do sedaj in me bodo, vsaj upam, tudi v prihodnje moralno podpirali in bodrili. Finančno pa so me podprli številni sponzorji. A sredstev ni nikoli preveč, zato upam, da bom uspel pridobiti še kakšnega darovalca. - DOS ni tvoj edini podvig. Na kakšnih tekmah si sodeloval in kakšni so bili tvoji dosežki? V preteklih letih sem se posvečal bolj gorskemu kolesarstvu, sploh v vzponih sem naredil največji napredek. Lansko leto sem sodeloval na koroškem pokalu v vzponih in zmagal. Dosedanji vidnejši rezultati v Sloveniji pa so: državni podprvak v disciplini vzpon leta 2004 in 2005, drugo mesto v skupnem seštevku slovenskega pokala, disciplina kros pred dvema letoma, lani državni podprvak v maratonu z gorskimi kolesi ter zmagovalec mnogih cestnih in gorskih dirk rekreativnega značaja. V tujini maraton Parenzana (class UCI 1)5. mesto pred tremi leti in maraton Terra Magica (class UCI 1 ) 8. mesto pred dvema letoma. Marija Šukalo KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE - IZPOSTAVA MOZIRJE Tečaj predelave mesa v Savini V organizaciji Kmetijsko svetovalne službe Mozirje je na turistični kmetiji Loger v Savini potekalo izobraževanje o predelavi mesa na kmetiji. Poleg zgornje-savinjskih slušateljev se ga je udeležilo tudi nekaj zainteresiranih iz Šaleške in spodnje Savinjske doline. Tečaj je zbudil tolikšno zanimanje, da so morali slušatelje pri praktičnem delu zaradi omejenega prostora razdeliti v dve skupini. Med moškimi je bila tudi predstavnica nežnejšega spola. Najprej so poslušali teoretični del o zakonodaji s tega področja, zagotavljanju sanitarno tehničnih pogojev, vplivu pasme in prehrane na kvaliteto mesa, osnove dobre higienske prakse in podobno. V praktičnem prikazu so lahko spremljali razsek klavne polovice, oblikovanje kosov, nasoljevanjeter izdelavo raznih vrst mesnih in suhomesnih izdelkov. Čisto na koncu pripravijo še praktično ocen- jevanje kvalitete izdelkov, ugotavljanje senzoričnih lastnosti izdelkov in napak pri izdelavi. Na ekskurziji v Zreče pa si bodo ogledali primer dobre prakse predelave mesa na eni tamkajšnjih kmetij. Trideseturni tečaj je podlaga za pridobitev certifikata in je namenjen tistim, ki jih zanima predelava mesa na kmetiji, ali pa se s to dejavnostjo že ukvarjajo in bi se želeli usmeriti v dopolnilno dejavnost. Po zaključku dobijo slušatelji potrdilo o udeležbi na tečaju. Vsebine so namreč povzete po katalogu standardov za pridobitev poklicne kvalifikacije predelovalec mesa, za kar pa je potrebno izdelati še portfolio (mapo) in svoje znanje po potrebi dokazati pred komisijo. Marija Lebar Predavatelj Stanislav Cartl je udeležencem predstavil razrez in pripravo svinjskih polovic za razsol (foto: Marija Lebar) JU-JITSU KLUB SAMURAJ GORNJI GRAD Debeljaku in Virantovi naslov državnega prvaka Prvo aprilsko soboto se je v športni dvorani OŠ Ljubečna pri Celju odvijalo državno prvenstvo za kadete, kadetinje, člane in članice v jujitsu borbah. Na prvenstvu, ki ga je organiziral Policijski klub borilnih veščin iz Celja, je nastopilo približno 90 tekmovalcev iz 10 klubov. Barve Ju-Jitsu kluba Samuraj je kljub okrnjeni postavi zastopalo deset borcev. V kategoriji kadetov do 46 kg je Matej Debelak vfinalni borbi klonil proti aktualnemu in lanskoletnemu državnemu prvaku iz Šempetra. Ani Sovinšek (kadetinje do 57 kg) je za boljšo uvrstitev od doseženega tretjega mesta zmanjkalo borbenosti in fizične pripravljenosti, veni kategoriji višje pa je nastopila Sandra Vajda, ki se je zavihtela na stopničke po bron. V najtežji kategoriji kadetinj je nastopila Rebeka Pečnik, kije osvojila drugo mesto. Med kadeti do 66 kg je drugič vsvoji borbeni karieri nastopil Jure Podkrižnik. Pohod na stopničke mu je tudi tokrat, tako kot pri mladincih minuli mesec, za las ušel. Bil je peti. V članski kategoriji so nastopili stari mački kluba. Po skoraj polletni vrnitvi je Barbara Virant (članice do 55 kg) premagovala svoje nasprotnice vse po vrsti in tako postala državna prvakinja. Poleg omenjenega naslova je na koncu prejela tudi nagrado za najboljšo tekmovalko na državnem prven-sh/u. Pri članih do 69 kg je nastopil Gašper Plevel. Z dobro prikazanimi borbami si je prislužil borbo za tretje mesto. Nasprotnika je premagal z največjim možnim številom točk, imenovanim tuli ip-pon, zato seje okitil z bronom. Gledalci so pri članih do 77 kg spremljali napete borbe. Tadej Debeljak in Gregor Ročnik sta se srečala v finalni borbi, kjer je Tadej izkoristil svojo borbenost in Gregorja premagal z največjim izkupičkom točk. Kot zadnji izmed članov kluba je nastopil David Sedušak. Med člani do 94 kg je tudi on stopil na stopničke, na mesto za bron. Konec marca je potekalo tudi državno prvenstvo v duo sistemu za vse kategorije, tekmovanja v Globokem sta se udeležila dva para iz JJK Samuraj. Tilen Pečnik in Matej Debelak sta nastopila v kategoriji starejših dečkov. Ker je bilo tovrstno tekmovanje zanju prvo, sta se dobro odrezala. Zaradi nekoliko slabše izvedenih tehnik v primerjavi z nasprotnikoma sta izgubila tretje mesto in bila peta. Med "duaše", kot jim radi rečemo, seje po večletnem premoru vrnil trener Tomi Stankovič. V paru je tekmoval z Markom Šikonjo, registriranim tekmov-alcevm ŠD Ninja Črnomelj. Trema in želja za čim boljšo uvrstitev je bila v finalu prevelika, zato sta klonila pred tekmovalcema iz ŠD Tribor. Tomi Stankovič NEPRILAGOJENA HITROST OSTAJA KLJUČNI PROMETNO-VARNOSTNI PROBLEM Počasnejša vožnja je varna pot do cilja Neprilagojena hitrost je še vedno naj večji prometno-varnostni problem, je ob predstavitvi preventivne akcije Hitrost - počasneje je varneje, ki se je pričela v ponedeljek in bo s presledki trajala do julija, dejal pomočnik komandirja PP Mozirje, zadolžen za prometno varnost, Matjaž Sem. Lani sta se na zgornjesavinjskih cestah zgodili dve prometni nesreči s smrtnim izidom, telesno poškodovanih je bilo 46 udeležencev v cestnem prometu, kar je 21 odstotkov več kot leto prej. ni. »Nujno je, da v tem času na to opozorimo in istočasno povečamo intenziteto nadzorslvenih in drugih aktivnosti na cestah, da bi vplivali na voznike, da spremenijo svoj odnos do hitrosti,« je pojasnil namen akcije Hitrost - počasneje je Kot je poudari Sem, se nesreče s smrtnim izidom dogajajo v lepem vremenu, v najboljših voznih pogojih, predvsem pa na domačih cestah. »Pri prometni nesreči s smrtjo traktorista je bila vzrok nepravilna smer vožnje, pri nesreči, v kateri je umrl sopotnik v osebnem avtomobilu, pa neprilagojena hitrost. Pri obeh nesrečah je bil pri povzročiteljih prisoten tudi alkohol,« pojasnjuje Sem. Po njegovih besedah so za spomladansko obdobje značilne ugodne vozne razmere in vtakih primerih se hitrost na cestah poveča, ljudje za volanom pa so vedno bolj agresiv- Glede na posledice prometnih nesreč je poglavitna naloga policije zmanjšanje povprečne hitrosti pri udeležencih v cestnem prometu varneje. V času izvajanja akcije bodo policisti PP Mozirje poostreno nadzirali hitrost vožnje na celotnem območju Zgornje Savinjske doline, sodelovali pri preventivnih aktivnostih z občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zvezo šoferjev in avtomehanikov ter av-tošolami, kjer bodo predstavili problematiko hitrosti v cestnem prometu. V času akcije bodo razpoložljivi vsi kadrovski in tehnični resursi, ki jih ima policija na razpolago, je poudaril Sem in pri tem ne bo milosti, saj bodo za najhujše kršitelje predlagali tudi obravnavo na sodišču, bistveno večkrat pa bodo posegali po zasegu vozila. Najpomembnejši cilj akcije je zmanjšanje števila najhujših prometnih nesreč zaradi hitrosti, zato je prioritetna naloga policije zmanjšanje povprečnih hitrosti pri večini voznikov. Savinjčan ČRNA KRONIKA • TRČIL V KAPELO Gornji Grad: 7. aprila okoli 16. ure je voznik tovornega vozila v Dolu pri Gornjem Gradu trčil v kapelo in jo poškodoval. Vozniku je bila zaradi nepravilnega premika izrečena globa na kraju prometne nesreče. (foto: EMS) • NAPADEL GA JE Ljubno ob Savinji: 7. aprila nekaj po 22. uri je znani moški v gostinskem lokalu na Ljubnem ob Savinji napadel drugega moškega. Slednjega je poškodoval z brco v telo, zaradi česar je ta iskal pomoč v celjski bolnišnici. Kršitelju bo zaradi kršitve javnega reda in miru izdan plačilni nalog. • OSTALI BREZ RAČUNALNIKA Nazarje: 9. aprila zjutraj je bil dežurni policist s strani varnostnika podjetja Sintal obveščen, daje neznani storilec v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje ukradel prenosni računalnik. Patrulja je opravila ogled kraja kaznivega dejanja, policija pa za neznanim storilcem še poizveduje. • SKALA PO POBOČJU Solčava: 11. aprila seje v gozdu nad Solčavo na gozdni vlaki odtrgala večja skala, ki seje skotalila po pobočju in poškodovala steno lesene garaže. S tem je nastala manjša materialna škoda. • GOREČA TLA Ljubno ob Savinji: 13. aprila dopoldan se je pričelo v stanovanjski hiši na Ljubnem ob Savinji kaditi iz poda. Posredovali so domači gasilci, ki so ugotovili, da tli pod pod štedilnikom na trda goriva. Lesen pod so izrezali in pod njim pogasili tleče dele. • ZAGORELO V DIMNIKU Ljubno ob Savinji: 13. aprila okoli pol desete ure zvečer so se vnele saje v dimniku stanovanjske hiše na Ljubnem ob Savinji. Posredovali so gasilci, ki so ogenj pogasili, preventivno pa pregledali tudi dimnik in njegovo okolico. • VOZILO S CESTE Solčavo: 13. aprila dopoldan je voznik osebnega avtomobila pri Igli zapeljal z vozišča, pri čemer seje vozilo vnelo. V notranjosti sta bili dve osebi, ki nista bili poškodovani. Očividci so požar na motorju pogasili z ročnimi gasilniki, gasilci pa so vozilo potegnili na vozišče in očistili kraj dogodka. • VLOMILI V GRADBENI ZABOJNIK Ljubno ob Savinji: Pretekli konec tedna je bilo vlomljeno v gradbeni zabojnik ob cesti na Smrekovec v Rastkah. Pogrešajo motorno žago, kotno brusilko, udarno kladivo in vibracijsko iglo, škodo pa ocenjujejo na okoli 5.000 evrov. • PADEL Z LESTVE Lačja vas: 14. aprila dopoldne se je v Lačji vasi zgodila delovna nesreča. Pri prenovi ostrešja stanovanjske hiše je 48-letni delavec iz Celja po lestvi zlezel do napušča, kjer mu je med odstranjevanjem opaža zdrsnilo in je z višine okoli treh metrov padel na betonska tla. Hudo poškodovan je bil z reševalnim vozilom odpeljan v celjsko bolnišnico. (J) KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE SPOROČILO ZA JAVNOST POZIV VLAGATELJEM ZA ODDAJO ZBIRNIH VLOG D015. MAJA Kmetijsko gozdarski zavod Celje poziva vse vlagatelje, ki letos še niso oddali zbirne vloge ali se s kmetijskim svetovalcem še niso dogovorili za izpolnjevanje vloge za neposredna in izravnalna plačila, da to storijo najkasneje do 22. aprila. V skladu z Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike je potrebno vloge elektronsko izpolniti in jih oddati do 15. maja. Da bi tudi letos imeli vsi možnost pravočasnega elektronskega izpolnjevanja in oddaje zbirne vloge ter v izogib gneči in slabi volji v zadnjih dneh, pozivamo vlagatelje, ki za elektronsko izpolnjevanje vlog potrebujejo pomoč, da se na svoji izpostavi kmetijsko svetovalne službe čim prej, najkasneje pa do torka, 22. aprila, dogovorijo za datum elektronskega izpolnjevanja in oddaje vloge. Pred začetkom izpolnjevanja zbirne vloge morajo vlagatelji na upravni enoti urediti vse podatke v registru kmetijskih gospodarstev (RKG). Popraviti je potrebno napake, ki so bile sporočene na predtisku in prijaviti vsa zemljišča, ki so v uporabi. V primeru, da se vlagatelji ne bodo dogovorili za datum elektronskega izpolnjevanja vloge do 22. aprila, jim ne bo mogoče zagotoviti termina za pomoč pri izpolnjevanju in oddaji zbirne vloge do 15. maja. Prednost bodo namreč imeli tisti, ki so se že dogovorili za sestanek in pred tem na upravni enoti ustrezno uredili podatke v RKG. Ob tem velja tudi opozorilo, da se pri zbirnih vlogah, oddanih po 15. maju v 25-dnevnem zamudnem roku (do 9. junija 2008) za vsak delovni dan znižajo sredstva, ki bi jih kmetijsko gospodarstvo lahko prejelo, če bi bila zbirna vloga oddana v rednem roku. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini a Starovaška ul. 12 A Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD _________ CELJE___________ Izpostava MOZIRJE Šmihelska cesta 2 3330 Mozirje Datum: 15.4.2008 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec Zvonko PLANOVŠEK iz Lačje vasi Žara bo v petek, 18. aprila 2008, od 8. ure naprej v mrliški vežici na Rečici ob Savinji. Pogreb pokojnika bo isti dan ob 16. uri na tamkajšnjem pokopališču. Območna geodetska uprava Velenje Geodetska pisarna Mozirje Portal Savinjske doline ( V Lggjč/ QjìEubbid) Upravna enota Mozirje Šmihelska cesta 2 3330 Mozirje Tel.: (03) 839 3300 Faks: (03) 839 3402 Email: ue.mozirje@gov.si OCENA ZADOVOLJSTVA STRANK S PONUJENIMI STORITVAMI NA UPRAVNI ENOTI MOZIRJE V Upravni enoti Mozirje želimo izvedeti, kako ste stranke zadovoljne z našimi storitvami. Zato bomo tudi letos na sedežu Upravne enote Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje izvajali anketiranje strank in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Anketiranje bomo izvajali v času od 21.4.2008 do predvidoma 9.5.2008. Želimo, da se v čim večjem številu odzovete našemu anketiranju in izrazite svoje mnenje ter nam tudi na ta način pomagate k boljši in učinkovitejši upravi. Za sodelovanje se vam zahvaljujemo. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE ZAORECKE NOVICE Ej, ljudje, jaz dvigujem roke od nove zakonodaje. Tako visokih kazni si še jaz ne morem privoščiti. JEJTE, KAR 5 TE 51IÄVCLILI Po novi dohodninski zakonodaji bo na primer direktor dobil mesečno eno delavsko plačo več, delavci pa v celem letu le za en tank bencina. Vendar kljub enkrat letno polnemu tanku bencina ne bo uspel dohajali inflacije. DOBER ZA POSEL, NE ZA 5TRANKE “Imate kakšna priporočila?” vprašajo Marjana na turistični agenciji, kjer želi dobiti zaposlitev. “V agenciji, kjer sem delal prej, so se naši turisti le redko vrnili iz Kenije, Egipta, Alžirije brez pritožb čez slabe razmere, teroriste in podobno." “In to imate vi za dobro referenco?” “Se razume. To je dokaz, da uspem prepričati vsakega turista, da gre tja, kjer so še neizpolnjene kapacitete.” Pojva, dokler naju ne pride Sazas obrat. Se bova vsaj znebila bolh. (---\ 28 ___/ Z UTRIPAJOČIMI LUČMI ZA DOMOVINO NAPREJ! Zna se zgoditi, da bodo kazni za prometne prekrške kmalu znižali. Če se ne bo trend prometnih nesreč zmanjšal, te ne bodo opravičile svoj obstoj. Da bo v proračun iz tega naslova kanilo spet več denarja, pa bo treba kazni znižati, saj se na odsekih, kjer ima država izpostavljeno policijsko blagajno, redko kdo odloči, da bi naredil kakšen prekršek. Samo Sprožilec 5UB VENCI JE ZA ENE, DAVEK ZA VSE Kori je pri Micki, ki rada da. Ampak Micka svojo radodarnost zaračunava. K njej nihče ne pride s prazno mošnjo. Micka potem že poskrbi, da sta prazni obe. Kori malo pozno ugotovi, da ima eno polno, drugo pa prazno. Zato reče: “Micka, danes ne morem. Moja želja je bila večja od moje potrebe. Bom pa drugič nadoknadil.” Micka je razumevajoča: “Ni problema, Kori. 50 evrov mi daš, pa pridi kmalu spet.” “Ampak, Micka ... Spomin te zapušča. Midva danes nisva imela nič skupnega...” “Uči se, Kori, uči od zdajšnje vlade. Kmetom bo tudi pobrala davek od dohodka, ki ga sploh niso dobili.” Tugo Mernik NI OLAJŠAV ZA OTEŽEVALNE OKOLIŠČINE Nov sistem dohodnine ne spodbuja humanitarnosti, razen v smislu, da bo še več ljudi to dejavnost potrebovalo. MOŽ GLUH, ŽENA TENKOČUTNA “Stari,” reče žena možu ne-Ijubkovalno, “ali se samo meni zdi, da se bolje razumeva, odkar ni več med nama vroče ljubezni?” “Kaj praviš?” “No, če ni to, potem je pa za to gotovo zaslužen tvoj pokvarjen slušni aparat.” Blenda Tavrl Cvetke Ai kop tim VABILO IZREČENO, NE VRNE SE NOBENO Francka Voler, direktorica Centra starejših Gornji Grad: »Gospod poslanec, pri nas ste vedno dobrodošli.« Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS: »Gospa direktorica, to bom vzel zgolj kot povabilo na še kak obisk, sicer bi lahko bil še užaljen, saj dementen še nisem.« OBČI POJAV NA OBČNIH ZBORIH Miran Torkar, član nazorskega športnega društva Vrbovec (levo in na sredini): »Edo, meni se zdi, da so občni zbori bolj utrudljivi od katerega koli športa.« Edo Golob, član skoraj vseh nazorskih društev: »Miran, kote naslednjič pogledam, glej, da boš en sam. Meni se tako spi, da že dvojno vidim.« POTRJEN POJAV OBČNIH ZBOROV Nedeljko Danojevič član ŠD Vrbovec (desno): »Še dobro, da sem si prilepil veke na čelo, drugače bi zaspal kot župan.« Sandi Grudnik, član ŠD Vrbovec (v sredini): »Le kaj sanja župan?« Ivan Purnat, nazorski župan: »Ena ovca, dve ovci, tri ovce...« SESTAVIL PEPS POMOL, PRIZIDEK BESEDILO ZA OPERO TV- ZASLON ORGANSKO VEČANJE MESTO V ŠPANIJI POLICAJ KONJENIK V ZDA REKA NA PELOPONEZU, EVROTAS HERMAN MELVILLE SLOVENSKA PRIPOVEONICA- HELENA TEŽKA SVILENA TKANINA V ATLASOVI VEZAVI INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA INDIJSKI HRAST PRAVILNIK S PREDPISI O DIPLOMAT. CEREMONIALU GRŠKA ČRKA POTOVALNI NAČRT, VODNIK KOLNICA, VOZARNA, LOPA ZA TRAMVAJE KAČJI LEV (NAR.) SPREMEMBA (ZAST.) IRANSKO NOMADSKO PLEME V JUŽNI RUSIJI INDIJSKA ŽENA, KI SE DA ZAŽGATI OSVOBODILNA FRONTA VREDNOSTNI PAPIR, DELNICA VODNA RASTLINA REKA NA POLJSKEM, DESNI PRITOK VISLE VOJAK TOPNIŠKE ENOTE ITALIJANSKA RTV ENAKI ČRKI PRIPEV V PESMI TELIČEK (NAR.) REKA V VZHODNI ANGLUI ANGLEŠKA GLASBENA SKUPINA VRHNJA HALJA MUSLIMANK CVET, IZVLEČEK, IZVAREK RUSJANOVO LETALO FAŠIZEM V NEMČIJI, NACIONALSOCIALIZEM NEMŠKI FIZIOLOG- HERMANN EGIPČANSKI BOG SONCA SLOVENSKA PESNICA- MAJDA ODSTRANJEVANJE KOŽE Z ŽIVALI KOŠARKAŠKO MOŠTVO IZ RIGE RANOCEL- NIK, PADAR ALICE COOPER Portal Savinjske doline mm MINI SLOVARČEK: LERIDA- pokrajina in mesto v Španiji REMIZA- kolnica, vozarna, lopa za tramvaje LLANES- mesto v Španiji DUCHESSE- težka svilena tkanina v atlasovi vezavi OBVESTILO Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do 28. aprila pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 24/7. REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi, pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri nagrajence, tokrat nagrade podarja podjetje EN PLUS d.o.o., avtomatski bencinski servis 24/7 iz Nizke. L nagrada: bon za gorivo v vrednosti 30 eurov 2. nagrada: bon za gorivo v vrednosti 20 eurov 3. nagrada: bon za gorivo v vrednosti 10 eurov Napovednik, Oglasi, Mali oglasi V______________________________ Napovednik dogodkov • Petek (18.april), ob 17.15. Športna dvorana Mozirje Dobrodelni nogometni spektakel ■ Vsi se radi igramo_____________ • Sobota (19.april), ob 9.00. Pred cerkvijo v Mozirju Tradicionalni pohod na Radegundo__________________ _____________ • Sobota (19.april), ob 11.45. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma: Nazarje - Zlatorog (pionirji do 14 let) • Sobota (19.april), ob 15.00. Kulturni dom Mozirje Narodopisna prireditev 12. družinsko petje ___________ • Sobota (19.april), ob 20.00. Osnovna šola Lepa Njiva Gledališka igra Vdova Rošlinka ■ dobrodelna predstava___________ • Nedelja (20.aprii), ob 17.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Proslava ob dnevu upora proti okupatorju________________________ • Nedelja (20.april), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Prgl’ca ■ srečanje folklornih skupin____________________________ • Ponedeljek (21.april), ob 16.00. Avla Mestne občine Velenje Otvoritev klekljarske razstave__________________________________ • Torek (22. april), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Tat s Praprotja_______________________ • Torek (22. april), ob 19.00. Dvorana Glasbene šole Nazarje Javni nastop oddelka s strunami_________________________________ • Sreda (23.april), ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Pravljična ura za otroke: Mali Pip in mavrica želja_____________ • Sreda (23.april), ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Slovesnost ob prazniku občine Mozirje _________ • Sreda (23.april), ob 17.30. Knjižnica Ljubno ob Savinji Pravljična ura za otroke: Zgodbe iz stolpa • Sreda (23.april), ob 18.00. Galerija Mozirje Otvoritev likovne razstave Alojza Zavolovška____________________ • Sreda (23.april), ob 19.00. Dvorana Glasbene šole Nazarje Koncert Maruše Frelih (klavir) in Nine Miklavžina (flavta)______ • Sreda (23.april), ob 19.00. Dom kulture Nazarje Predavanje Izginjanje gozda po svetu____________________________ • Četrtek (24.aprii), ob 14.00. Mozirski gaj Svečana otvoritev jubilejne sezone______________________________ • Četrtek (24.april), ob 16.00,17.30. Športna dvorana Mozirje Otvoritev športne dvorane, FIT letne olimpijske igre____________ • Četrtek (24.april), ob 19.00. Dvorana Glasbene šole Nazarje Nastop orkestrskih instrumentov_________________________________ * 583 584 ŽIVALI - PRODAM Prodam velikega in malega prašiča; gsm 031/525-269. Prodam dva telička stara 14 dni; gsm 041/ 783-615. Bikca s.r., starega 10 dni - prodam; gsm 031/427-811. Prodam bikca sivca, starega 1 teden;tel.03/ 583- 54-59. Prodam simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 031/500-720. Prodam 4 burske kozice z redovnikom ali brez; gsm 031/560-066. Prodam bika simentalca, težkega 120 kg; tel. 584- 16-53. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol; gsm 031/533-745. ffzm, 30 DRUGO - PRODAM Prodam ječmen - 1.000 kg; gsm 041/357-589. Pradcrr novo diaton. harmoniko, kvalitetna, možno na obroke; gsm 041/596-584. Krmilni in jedilni krompir - prodam; tel. 04/ 252-26-37. Prodam škarpnike, dim. 44 x 44 x 17 in kanal-ete, dim. 24 x 17 x 80; gsm 031/539-941. Prodam gobeline: Jezusovo srce, pasja družina, cerkveni pripomočki; gsm 031/525-269. Po simbolični ceni prodam nerabljen pralni stroj gorenje; gsm 051/690028. Prodam rostfrei točilo za med, malo rabljeno, ročni pogon; tel. 584-6056. Prodam vile za prenos bal; gsm 051/302-934. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklorstvo-tamse.com: gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, okvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, pripravo pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. IZKOPI Z MINI BAGROM Če potrebujete izkope z mini bagrom za kanalizacijo, vodovod, plinovod ali urejanje dvorišč..., pokličite na gsm 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje. SVETOVALKA ZA ZDRAVO PREHRANO Imate indeks telesne mase nad 25? Veliko tvegate! Z mojo pomočjo vam bo uspelo izgubiti kg in vzdrževati nižjo težo: 031/642-353. Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57,3330 Mozirje. V NAJEM ODDAM POSLOVNI PROSTOR za frizerski ali masažni salon; Info: 041/423-152. TRANSTEX Avtoprevoz, Boris Vovk s.p., Varpolje 87,3332 Rečica ob Savinji. Prodam sejalnico za koruzo, znamke olt, 2-redno, zo 300 eur; gsm 041/783-615. Poceni prodam obračalnik -- pajk, na štiri vretena; gsm 041 /370-473. Drva, mešana, ugodno prodam po polovični ceni; gsm 031/627-627. Prodam 15 m3 drv; vzamem košnjo v najem; gsm 041/519-507. Prodam kostanjeve kole zo pašnik -180 cm; gsm 051/815-426. DRUGO - KUPIM Kupim greben za kosilnico - bucher (sip); gsm 041/942-169 DRUGO - IŠČEM Prosim, če kdo odda rolarje št 30 - 31 ; gsm 051/247-128. VOZILA - PRODAM Ugodno prodam R4, letnik 1989; gsm 041/ 928-590. Prodam opel corsa dizel, 1.5, let. ' 89, reg. do junija, cena 300 eur; gsm 031/764-072. Prodam moped colibrì T12 tomos, I '65 in fant. kolo rog, 24 col - ugodno; gsm 041/ 783-448. NEPREMIČNINE Prodamo zazidljivo zemljišče na sončni legi v občini Šmartno ob Paki. 719 m2, mirno naselje, komunalni vodi v neposredni bližini. Gsm: 031/395-888. V večstanovanjski hiši Varpolje prodamo 3-sobno ali enoinpolsobno stanovanje; gsm 031/589-305. V najem vzamem vrt ali njivo na relaciji Mozirje - Ljubno; gsm 041/405-621. V najem vzamem 1,5 ali 2-sobno stanovanje v okolici Mozirja, Rečice; gsm 040/481-528. OSEBNI STIKI Preprost moški išče zvesto žensko za skupno življenje; gsm 031/807-376. Iščem uspeš, podjetnika iz okolice Celja, lahko je vdovec ali ločenec, leta niso važna; gsm 051/247-142. stihi: GOZDARSKO-KMETIJSKA OPREMA MELAVC VIKING Melavo Anton s.p. TEHNOJVI - Proizvodnja, veleprodaja Ljubija 33, 3330 Mozirje Prodajalna in servis v Mozirju Tel. 839-48-08,041/643-441 In Celju, Mariborska 200 (na izvozu z avtoceste) Tel. 491-16-02, www.melavc.com S g Celje, Mariborska 200 föofte ODärffb 03060x03 to Vrtno kosilnico dobite že od 154 evrov naprej, parkovni traktor pa dobite že za 929 evrov. j Preko 50 modelov motornih kos po izjemno ugodnih j cenah FS 38 b o f f FS55Rf FS90 R od 155 evrov naprej!j. STIH L MS170 198 EUR darilo DODATNA VERIGA Na zalogi preko 50 modelov motornih žag lema O- Pallosi za nakup: - popusti pri plačilu z sotovino - darila - najnižje cene - strokovno svetovanje pri nakupu - zagotovljeni potrošni material -_tJ 'JM $A jJlU ddjjdtóaJjàj) m'£i Io JH-x'Jiù JiiJ IZJEMNA DVA PRIMERA: Castclgarden kosilnica, pocinkana pločevina, honda motor 5,5 KM, širina reza 53 cm, koš 70 litrov, oležajana kolesa, centralni dvis, cena s popustom 411 evrov r OV1 P/ ZAVOP mi, za TKŠM V/ MOZIRJE Zavod za TKŠM Mozirje Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje ztksm@siol.net, www.ztksm-mozirje.si »VSI SE RADI IGRAMO!« OGBRGDilJil NOGOMETNI SPEKTAKEL 2008 HUMANE ZVEZDE ZA OTROKE MOZIRJA Izkupiček je namenjen nakupu igral za vrtec Mozirje Igralci: Z. Jankovič, B. Oblak, M. Kek, Z. Zahovič, P. Vilfan , S. Udovič, M. Pavlin, M. Simeunovič, R. Pušnik, T. Hrovatič, U. Šerbec, Tof, D. Repenšek, J. Potrebuješ, Magnifico, Z. Predin, selektor: Ivo Milovanovič U. Suhodolčan, U. Čop, D. Senič, A. Zavrnik, F. Kotnik, D. Mitič, I, Krivec, U. Marolt, T. Mlinar, A. Gorjup, D. Skornšek, U. Rotnik, D. Špeh, selektor: Peter Goltnik Sodnik: Vili Kranjc Voditelji programa: Andreja Petrovič, Saša jerkovič, Urban Laurenčič Nastopajoči: ansambel Golte, Alya, Zgornjesavinjski trobilni kvartet, otroci Vrtca Mozirje, navijaška skupina OŠ Mozirje Donatorji: Hervis, Iskrasistemi, EN-plus, Nivo, Iskratel electronics. Celjske mesnine, Gorenje, Davidov hram, Simobil, Telekom, Rudis, Avtotehna, TEŠ Medijski pokrovitelji: VTV, Moj radio, Savinjske novice ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE, 18. april 2008 ob 1 7.15 uri Vstopnice (cena 10 EUR) lahko kupite v Zavodu za TKŠM Mozirje, Šmihelska 2, 3330 Mozirje, 839 33 34 Si Center tehnike in gradnje Velenje Celje - skladišče D-Per 7/2008 5000022014,16’ COBISS o OPREMITE VAŠE DOMOVANJE.