adnji
3 ur)
med li ter
li P1-aveC' ank"
stre-
Bid°-
Idei»
insk®
Ibar
3
;tet • 9. V mik1 . 22'
Tli •
tual-iel°-. 18' ■no • 1. 1
nske ire-
iti»'
J9;
ipsk'
21.3»
o»
1 ; •aim
»»■
lue1'
3eU°
ž»
nat»
h2l'
IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700. POLLETNA LIH 360. TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TEL. 93-073 - 93-806 DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V S1ROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST.
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Obnovljena izdaja leto II. štev 90.
TRST SOBOTA, 9. SEPTEMBRA 1950.
Cena 15 lir
PRST
od
h
e
ot°:
jak'
se-
'die'
za-
;k»i
red-
iti»
n»i
jak1
in»'
iCer
»ruji
al«1
,eue
{»•
(#
m6-
,nie'
.de»
pa-
IČf»
n»
ts?
tei»
prto mesto
povojna politika ameriških pJ^ialiutov je usmerjena v pri-,, Ve tretje, totalne in atomske voj-tlL ad strateških baz imajo
i,	A že organiziranih po vsem sve v« ‘z katerih bi v primeru vojne
j,	‘‘Uvale veletrdnjave za bombarde od,ortih mest, od koder bi
bo-*,le ladje v nepričakovan i,Pad' preko katerih bi ameriška i, °Vna komanda pošiljala na fron« iJv°je in predvsem še tuje čete, .. ~Je, strelivo, bencin in druge vo-e Potrebščine.
i,	, 81 je tudi ena ;'"»strateških baz . »d najvažnejših; saj je oddalje-
j,	°d Madžarske, najbližje ljudske -rti Racije, komaj 200 km v zračni
Tem večjega pomena je ponj Trst kot vojaška izkrcevalna tj "< odkar je Titova fašistična kli-itit^krito stopila na stran ameri-zavojevalcev ter se z ameri-denarjem in orožjem pripra-da sproži vojno proti zaščit-
KOREJSKI^ NAR0D Sl BO V KRATKKM IZBOJEVAL SVOBODO
Desetdnevna korejska ofenziva
jespravila okupatorje v kritičen položaj
Korejski pritisk na laegu in na trikotnik Yongchon-Kygje-Angang ni - Amerikanci in njihovi sateliti so do 15. avgusta izgubili 70 tisoč mož - 1.200.000 Korejcev se je javilo pod orožje - Pobeg 200 ameriških vojakov - Povečalo se je delovanje partizanskih edinic, ki resno ogrožajo okupatorske prometne zveze
izmed takšnih in to celo ena
vseh malih narodov in glavne-S(V stebru miru v svetu
>l,"e8a spopada v i^"» Pristanišče za dobavo ame-
— proti primeru Evropi postal
tl*
‘e*ta orožja in atlantskih čet ti-
ljudske sile, ki jih je danes tr0{.95 odst. za Sovjetsko zvezo in
^»stični kliki, ki bi brez takšne ofi ne vzdržala niti en teden v
V» !	-	- —
ilil miperializmu, bi naenkrat oči-t, ' svojo, toliko namočeno domo-t|V° ^seh izdajalcev in tujih agen-Sr'«, ratka .oonovil bi se — in lii*0 "e hitreje in jasneje — i6"er Cangkajškove Kitajske in jSmanrijeve Južne Koreje.
C,«*a bi se Amerikanci in njihovi li Rovanški najemniki umaknili, i6 Jugoslavijo in naše Ozemlje Cenili iz vojaške baze v opu-
i,	"»o deželo, kakor nam najzgo-i(r eip priča primer Južne Koreje
“Jenih cvetočih in delavnih lij' Taktika Vandalov 20. stoletja tein, da spremeni v prah in ij^"1 vsa ozemlja, ki niso v njiho-ter da pobije čim več “a teh ozemljih. Le ta taktika »si " po mnenju imperialističnih ■»la d°v" preprečiti neizogiben Hj?.ž Protiljudskih sil. Tem goto-iL'.»ropasti pa so zapisane vse l^lj ske baze. ker bi jih imperiali^ °b umiku spremenili v pogo-’ da ne bi pustili sovražniku trohice koristi.
j,	0 “hodno tržaško ozemlje bi molo^ “'ti po določilih mirovne po-lra“e demilitarizirano in nevtrali--( “■ Toda današnji njegovi oku-j. I' 8a iz dneva v dan bolj spre-
, "j» v vojno oporišče, izvajajo lin 1,1 V0Jaške manevre, izkori-8a za razne politične spletke , “spodarskim in upravnim navedli na Jugoslavijo odn. na C- s preprečevanjem svobodnih Vni rskih stikov z njegovim na-zaledjem ter z nameravano v° razdelitvijo med obe so-
'(sjj^dnjih dneh pa se širijo celo ijv da nameravajo v sporazumu V °m zahodni spletkarji uvesti za >iC“i enotno upravo anglo-ame-W“ in Jugoslovanskih (po neka-skih*ril1 tudi italijanskih) okupa-v“ tet. S tem novim manevrom 'Dri ' v°Jni hujskači olajšati voj-rave Jugoslavije, obenem pa i.1 °d nje za «hvaležnost» še no-,u““cesij, to je popolno kontro-Jugoslovanskim gospodar-žg1*' Politiko in vojsko.
ÌH Drnd časom so zasedbene sile iv st° prejšnje civilne luške lilo . Postavile svojo luško komi-V“ tako prevzele naše pristali v svoje izključno nadzorstvo, tihi. ti ukrepi, ki so v kričečem t jgtju z določili mirovne pogod-Pooblastili Varnostnega sve-S n ’ Povečujejo vsak trenutek Stvarnost za bodočnost našega I) A Posebno še v primeru vojne-ra- ko hi bilo kot izrazito Ij ,k» oporišče lahek in najbližji Š atnih bombardiranj.
navdušenjem zato po-'i Jamo pobudo Tržaškega odbo-S Od’ ki zahteva, naj Trst posta-\0aprto mesto, da tako prepre-*)|i) “Je8°v° sicer neizbežno in po-'»htgv ““ičenje. Tem bolj, ker ta V. a le potrjuje v mirovni ,po-'ilil- .Močeno nevtralizacijo in de-Vg lzacijo Tržaškega ozemlja, ki Stj Pfocvitati in se izogniti pro-% ,*e z odhodom vseh okupacij-i hiinf* ter z vsestranskim in ob-1 Priznanjem Trsta kot nev-X |j.*a odprtega mesta. To zahte-SJ Jc za nas tržaške Slovence, Nša in Italijane v enaki meri iVuJJe življenja ali smrti, mora X-V1 vsak
S Ja> ki
S * dfagih življenje bolj pri srcu umazani računi ameriških 1»0Zfcev.
Nu?,ah*ev0, ki v ničemer ne na-mimimi nmiAiihi ju samo
HONG KONG — Najvecji pritisk korejske ljudske vojske je še vedno v teku na področju Taeguja. Ameriško poveljstvo se tolaži z objavljanjem vesu o «nepomembnosti» korejskega napredovanja. 1. ameriška konjeniška divizija se je morala še nadalje umakniti proti Taeguju, ki je sedaj pod neposrednim ognjem korejskega topništva.
Toda največja nevarnost za ame-
riške okupatorje prihaja iz trikota Angang-ni-Kyongju-Yongchon, kjer so korejske čete globoko prodrle v sovražnikove vrste, razbite odpor sigmanreejevih čet in spravile v težek položaj 24. ameriško divizijo. Na področju Naktonga pa so prve angleške edinice «okusile» silo korejske vojske: že prve dni je bil nek bataljon dvakrat obkoljen. Tudi pri Masanu so korejske čete obkolile večjo ameriško edinico.
Iz Japonske javljajo, da je na otoku Kokura dezertiralo 200 ameriških vojakov, ki so nato sprejeli boj z regularnimi ameriškimi četami. V bitki je bilo več mrtvih in ranjenih.
Prvega septembra se je začela velika ofenziva korejske ljudske vojske. Ofen-
Konferenca
tržaških
odborov
miru
Sinoči je bila v krožku «Tomažič» konferenca tržaških odborov miru. Tajnik tržaškega odbora miru, Angel Franza je podal izčrpno poročilo o najnovejših nalogah svetovnega pokreta miru, ki jih je omogočila uspešna podpisna akcija proti atomski bombi. Obvestil je navzoče odbornike o sklepih Svetovnega odbora miru na praškem zasedanju. Nato je orisal najnujnejši nalogi, ki ju bo pokret miru moral izvesti v bližnji prihodnosti.
Svetovna akcija proti atomski bombi je omogočila novo akcijo za postopno splošno razorožitev. Zaradi tega se tržaškemu odboru miru postavljajo zelo konkretne naloge. Med temi tudi borba za nevtralizacijo našega ozemlja in za proglasitev Trsta za odprto mesto, ker vojne priprave grozijo z uničenjem našemu prebivalstvu. Druga najnujnejša naloga pa je kampanja za solidarnost z junaškim korejskim narodom, ki se bori za svojo neodvisnost. V zvezi s solidarnostjo s korejskim narodom je treba zahtevati nevmešavanje tretjih v notranje zadeve kakršne koli dežele ter rešitev korejskega spora v duhu ustanovne listine OZN.
zivni val je takoj zajel tri najvažnejša področja okupatorskega mostišča na Koreji, bojišče med Pohangom in Kigyejem, odsek Taeguja in odsek Masana na južni obali. Drugi dan ofenzive je pet korejskih divizij začelo strahotne napade od Tuksanga (12 km južno od Taeguja) do morja. Po pričetku napadov so Korejci že prodrli v 17 točkah, prekoračili reko Naktong in začeti prodiranje v notranjost.
Tretji dan ofenzive pa se je težišče korejskega napada pomaknilo na jug, na področje Mašana. Ljudske edinice so se utrdile 8 kilometrov proč od Masana in se ustavile, medtem ko se je istočasno in za okupatorsko poveljstvo nepričakovano začela ofenziva na severni fronti na področju Pohanga. Ze takoj v začetku tega napada so korejske čete obkolile mesto in pristanišče Pohang, prodrle na iugo-vzhod, osvobodile važno cestno križišče Angang-ni. Istočasno je druga kolona razbila sigmanreejeve čete južno od Pohanga in neposredno ogrozila mesto Kyongju. Drugi dve koloni pa sta začeli svoje prodiranje v smeri Yongchona.
Na področju Taeguja pa se je začel manever za obkolitev Taeguja. Korejske čete so udrle s svojih položajev pri Hyongpungu južno od Taeguja, pri VVaegvanu in Tabudongu severno-zahodno od Taeguja.
V četrtek je bil položaj okupatorskih in njihovih satelitskih čet zelo kritičen. Sigmanreejeve čete so bile pri Pohangu in Yongchonu popolnoma ra-
zbite. Zaradi tega so morali Amerikanci izdati povelje za odhod na fronto vsem svojim rezervam. V sredo so korejske čete osvobodile Pohang in Yongchon, medtem ko se nadaljuje bitka za Kyongju. Veliko satelitskih čet je obkoljenih pri Pohangu, medtem ko ko korejske čete po osvoboditvi Waeg. vana, Tabudonga, Kasana in Tabuja pri Taeguju obkolile večje ameriške edinice.
Vesti o velikih bitkah se vrstijo. Mac Arthur je zelò zaskrbljen, čeprav še vedno trdi, da je to «zadnja korejska ofenziva». Okupatorsko poveljstvo je tudi zelo zaskrbljeno, ker se je pojavilo na bojišču številno korejsko letalstvo, ki uspešno bije ameriške zračne sile.
V tem času pa so Amerikanci popolnoma izpraznili Taegu, ki je pod neposrednim ognjem korejskega težkega in lažjega orožja. V zaledju se je pomnožila aktivnost partizanov, ki že uničujejo večje okupatorske edinice.
Prvi oddelki angleške vojske so to aktivnost močno občutili.
Radio Pyongyang je javil, da so A-merikanci in njihovi sateliti imeli do 15. avgusta 70,000 mrtvih, ranjenih in ujetih vojakov. Poleg tega pa je vrhovno poveljstvo korejske ljudske vojske sporočilo, da se je preko 1.200.000 Korejcev prostovoljno javilo pod orožje.
2 milijona angleških delavcev proti vojni
LONDON — Te dni je bil kongres angleškega sindikata trgovskih nameščencev in delavcev. Skupina delegatov je predložila stockholmsko resolucijo, ki je ob glasovanju prejela milijon 972 tisoč glasov.
ATENE — Monarhofašisiična vlada je odgodila upravne vrlitve, ki bi morale biti dne 8. oktobra.
400 milijonov
ljudi je podpisalo stockholmski poziv
VARŠAVA — Clan svetovnega od' bora miru d’Arboussier je na poljskem kongresu miru sporočil, da je že preko 400 milijonov ljudi podpisalo poziv za prepoved atomskega orožja.
Poročajo tudi, da so japonski partizani miru kljub terorju, ki ga je ameriški gauleiter na Japonskem Mac Arthur uvedel proti demokratičnim organizacijam in pobudam, nabrali preko 5 milijonov podpisov proti atomski bombi. Prav tako'so ameriški pristaši miru nabrali v ZDA preko 2 milijona podpisov. To je razkačilo ameriško vlado, ki je zahtevala, naj se pokret miru vpiše med «vohunske organizacije».
Aretacije
inozemcev v Franciji
PARIZ — V četrtek zjutraj je francoska policija, dosledna protikomunistični vladni gonji, aretirala preko 400 inozemcev, ki jih obtožuje «komunistične usmerjenosti». Med aretiranci so Poljaki, Cehi, Jugoslovani ter bivši španski republikanski borci. Aretiranci bodo morali zapustiti Francijo v teluTTS ur. Vsekakor so izvedli ta popolnoma nacistični ukrep v duhu voj ne norosti, ki je zajela «demokratične» dežele.
16., 17. in 18. t. m.
bo pri Sv. Alojziju
osrednja veselica "Meseca,,
Tekmovanje med sekcijami je že v polnem teku - Kolonkovec prednjači v širjenju « Dela» - Lepote in dobrote osrednje veselice - Jutrišnja veselic a, ki jo ZKM organizira pri «Pečarju» Veselici v Lani porah in v krožku «Rinaldi - Cankar»
Tudi ta teden smo se pozanimali za potek tekmovanja v okviru Meseca demokratičnega tiska. Zvedeli smo, da so bili tovariši z Grete «mož beseda» in da so v tem tednu prodali 17 izvod «Dela» več od običajnega števila. V Kicmanjih so prodali, izpolnjujoč obvezo, 130 izvod, v Barkovaljah 30 izvodov več, o sekčiji Luxembourg, ki je v središču mesta, pa so se obvezali prodati SO izvodov. Tudi tovariši s Skoljeta niso zaostali. Obvezali so se, da bodo dvignili razprodajo našega lista na 60 izvodov, medtem ko so Ko-lonkovčani zelo pridni: vsega skupaj prodajo 280 izvodov tedensko. Doltn-čani pa, «ne bod’mo leni», so prejik-sali, ko so prebrali v našem listu, kako so pridne vse ostale sekcije. Zato so rekli, da bodo pokazali vsem, koliko so vredni. Upamo, da nas ne bodo razočarali.
Kar se pa tiče ostalega tiska, so nekatere mestne sekcije za 20 odst. povišale širjenje nedeljske številke «TUnttd». Sv. Vid se je obvezal, da bo za 300 odst. dvignil razprodajo «Unità», medtem ko je po drugi strani zagotovil, da bo ustanovil lepo urejeno knjižnico slovenskih in italijanskih knjig. Celica Sv. Marka je v enem tednu prodala 182 knjig, medtem ko je skupina tovarišev iz sekcije «Tornane» začela s pospešenim širjenjem naše literature. Tovariši iz Sv. Ane so zelo pridni in požrtvovalni. Prvi med vsemi ostalimi so te poskrbeli preko 50 naročnin za nedeljsko številko «Unità». Upamo, da bodo ostale sekcije vzele za vzgled navedene tovariše, in da bodo v tekmovalnem duhu nadaljevale «Mesec tiska», ki mora biti manifestacija širjenja resnice in listov prvoborcev za mir.
Sekcija Sv. Ane je napovedala tekmovanje sekciji Kolonkovca, medtem
SADOVI DAVIESOVEGA „ODMORA“ V JUGOSLAVIJI
Ali je res, daj;bo upravljala Trst
tristranska okupacijska oblast?
Ta"
rešitevn bi prava nesreča za naše mesto, ki bi postalo oporišče Tita in imperiali-stov - Zahtevamo\spoštovanie mirovne pogodbe in proglasitev Trsta za odprto mesto
Te dni je nek rimski list, ki ga smatrajo kot poluradno glasilo demokrl-stjanske vlade, objavil vest, da so bila med predstavniki anglo-ameriške uprave področja A in jugoslovanskega področja STO pogajanja, na katerih se je obravnavalo vprašanje združitve oben con in ustanovitve skupne anglo-arne-riško-jugoslovanske uprave.
Takoj nato so gen. Airey, rimsko zunanje ministrstvo in titofašistična vlada «odločno» demantirali to vest kot «neutemeljeno in izmišljeno».
Toda preglejmo dejstva poslednjega časa.
Pred meseci so titojašisti očtvidno pripravljali priključitev cone B k Jugoslaviji. Tržaško vprašanje je bilo že tik pred imperialistično rešitvijo v smislu nesramnega barantanja. A naj-brže se je kaka prizadeta stranka kujala. Predvsem pa je barantače prestrašil val ogorčenja, ki je začel rasti
ODKRITA PODREPNIŽKA IZJAVA A. BEBLERJA
Tito bo prejel 30 milijonov
pospešitev oboroževalnega načrta
Ameriški trusti so nakazali novo posojilo preko svojih zahodno-nemških satelitov - "Sprejeli bomo kakršno koli pomoč s kakršne koli strani,,
pošten prebivalec mu je njegovo in pje-
l DoJ® “»rovni pogodbi , Di0„lra njene zadevne določbe, Vdl t T^aški odbor postaviti le (>(bivaitega’ ker ima v domačem ,, 'Mvu odločno oporo; saj je jSi j ® protiatomskem plebiscitu skoro 90.000 podpisov ter X v°SeO 100.000. Prav gotovo, da >ttv si ti podpisniki podprli tudi A ^ Za proglasitev Trsta za od-K**t°, ker je to le naravna f disk. v zahteve za prepoved Vskl orožJa. S to novo akcijo »I I,L?dbor miru na najprimer-V1 »Vn n izvaJa zahteve zasedanja ? se esa odbora partizanov miru, k vs.včne s Postopno razorožit-ir in# držav in da prenehajo vse X. nervencUe v raznih deželah Si Dbsebno pa še ameriška na X L Jr' Predstavlja neposredno Varnost za ves svet.
Tito bo preko adenauerjeve satelitske vlade prejel novo ameriško posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev. Te dni so se v Borami zaključila pogajanja ter pričakujejo samo še okupatorsko odobritev, ki bo najbrže kaj kmalu prišla. Jasno je, da vlada ZDA ni mogla takoj za posojilom 15 milijonov dolarjev, k jih je prejšnji teden nakazala pre ko Eximbanke, odobriti novega po soj ila. To bi očividno škodovalo u gledu titovskih fašistov, ker bi ta stalna posojila zgledala zelo sum ijiva. Zato so ameriški monopolisti odobrili novo, zelo visoko posojilo preko svojih nemških satelitov.
Vsekakor je Tito začel stati Anic-rikance zelo drago. Do sedaj so mu «posodili» preko 150 milijonov dolarjev in zgleda, da se bodo ta posojila stopnjevala, kar nam dokazuje vest iz Bonna. Daviesov obisk v Jugoslaviji je najbrže spravil v zelo dobro voljo imperialiste, ki so dobili od Tita trdna zagotovila za nadaljne vojne provokacije na Balkanu.
Denar pa je nujqq potrebep Tilu ki se mora oborožiti ter spraviti jugoslovansko gospodarstvo v vojno stanje,
Da bi to potrdil, se je oglasil znani titovski diplomatski provokator, Aleš Bebler ki je v nekem razgovoru dejal, da «bi beograjska vlada v primeru napada zaprosila pomoč Združenih narodov in sprejela kakršno koli podporo s kakršne koli strani». Nato je v nedvoumnih besedah dejal, da ta napad na Jugo-
Za nas demokrate, ki slej ko prej odločno vztrajamo pri zahtevi po uveljavitvi mirovne pogodbe, je ta pobuda Tržaškega odbora miru nad vse važna faza naše borbe za neodvisnost in demokracijo, ki naj dobi kočno z imenovanjem guvernerja, z združitvijo obeh con ter z odhodom vseh okupacijskih čet svojo zakonito potrditev in dopolnilo.
STANE BIDOVEC
slavijo lahko pride le s strani Sovjetske zveze in ljudskih demokracij, kar nam potrjuje provokatorski zna. čaj sedanjih jugoslovanskih vladnih krogov.
Ta denarna posojila, stalno provo-katorsko obnašanje titofašistov p»o. ti SZ in deželam ljudske demokra cije, njihove «obtožbe» proti tem deželam in najnovejša Beblerjeva izjava so dokaz, da ameriški imperialisti skušajo pripraviti novo Ko rejo na Balkanu in Tito si skuša pripravljati «opravičila» za vojaški napad na eno izmed obmejnih držav.
Ameriška vlada preučuje tudi način izvažanja «strateških proizvodov» v Jugoslavijo, ki so prepovedana Vzhodu. Med te proizvode spada tudi orožje, tako da bo lahko
Tito prejemal pomoč PA M v mnogo večji meri od vseh ostalih marshal-liziranih držav.
Zahodni Nemčiji dajejo orožje
WASHINGTON — Acheson je na
svoji tedenski tiskovni konferenci dejal, da bodo dopustili ponovno oborožitev Zahodne Nemčije. Dejal je tudi, da se strinja z Mač Cloyem, ki je mnenja, da se mora povečati število ameriških divizij v Nemčiji ter nuditi Adenauerju možnost za ustanovitev močne nemške armade. Te izjave potrjujejo histerične vojne priprave imperialistov, ki hočejo iz Zahodne Nemčije napraviti izhodiščno točko svojega napada na SZ.
med Slovenci, Hrvati in Italijani našega ozemlja, ki niso hoteli postati predmet mešetarske kupčije.
Zato je to vprašanje za nekaj časa umolknilo. V tem času pa se je v svetu zgodilo marsikaj novega. Imperialistične načrte je postavilo na glavo vprašanje Koreje, kjer so ameriški napadalci našli trden ljudski zid, ki jih je spravil v obupen položaj. Zaradi zmag korejske ljudske vojske, so ameriški Imperialisti morali zaustaviti akcijo titofašističnih razbojnikov na Balkanu in so zato pospešeno začeli akcijo za ostvaritev Sredozemskega pakta, ki naJ bi povezal v «trdno» zavezništvo Beograd, Rim, Atene in nato še Dunaj. Po Jugoslaviji so se vrstile po neuspehu Allenove akcije laburistične delegacije, Davies pa je očividno to delo uspešno zaključil.
Gbisk Davtesa je odprl vrata «novi» rešitvi tržaškega vprašanja, ki se ne oddaljuje od prejšnjega načrta o nesramnem barantanju, a poleg vseh drugih predpravic ponuja Titu še neko možnost, ki naj bi ga zadovoljila: t. j. sodelovanje v upravi celotnega Tržaškega ozemlja.
Načrt o tristranski upravi je predvsem strateškega pomena. Z ostvartt-vijo Sredozemskega pakta morajo an-glo-ameriški imperialisti zagotoviti tt-lolašistični vladi stalno in gotovo oporišče za pošiljanje orožja in vojaške pomoči svojemu zvestemu služabniku.
Zato je prišlo do tega «razkritja» o tristranski upravi. Vsekakor pa je značilno, da so to vest objavili italijanski vladni krogi, ki so jih v teh pogajanjih potisnili v stran, ne da bi upoštevali njihovo mnenje. Zato so titovci in anglo-ameriški krogi tako naglo demantirali to vest, ker so Jih dogodki našli v času, ko so zaključevali svojo nesramno kupčijo.
Jasno je, da je Davies dosegel vse to in še bolj jasno nam postaja, ko beremo italijanske šovinistične liste teh zadnjih dni, ki so začeli hvalevredno pisati o titofašistični upravi cone B, ki je odpravila prometne ovire med obema conama, menjala nekatere od anglo-amerlčanov nezaželene in preveč kompromitirane hijerarhe, kot so Julij Beltram, Gino Gobbo, Petek tn drugi, ki so sedaj «na počitku». Ostali tržaški krogi pa o tem molčijo. Tito-pendentisti ne govore več o mirovni pogodbi in guvernerju, tilofašistično stališče je že dovolj znano. Celo belo-
gardisti, ki so pred časom toliko kričali o guvernerju in spoštovanju mirovne pogodbe molčijo, ker njihova tedanja demagaška akcija je sedaj popolnoma nepotrebna za anglo-ameriške in titojašistične kroge.
Oživitev tržaškega vprašanja v času, ko se mednarodni položaj slabša zaradi neprenehnih izzivanj ameriških vojnih hujskačev, je zelo pomembna. Pomeni, da bi moral Trst igrati velevažno vlogo t» podiiganju vojnih provokacij v tem delu Evrope. Moral bi biti tito-/ašistično skladišče orožja in biti kot tako izpostavljeno vsem vojnim operacijam.
Zaradi tega moramo povleči svoje zaključke. Slovensko, hrvatsko in Italijansko prebivalstvo našega ozemlja ima vso pravico, da spregovori. Edtna rešitev je danes spoštovanje mirovne pogodbe z imenovanjem guvernerja. Za to se bomo borili tn se moramo bo-
riti. Poleg tega pa je potrebno, da se pred imenovanjem guvernerja proglasi Trst za nevtralno in odprto ozemlje, da se ga demilitariuru, tako da ne bo postal objekt vojnih operacij. Zavedati se moramo, da je to edina možnost, ki nas more rešiti pred uničenjem.	____
Višek narasti
BRUXELLES — Vojna histerija
je v Belgiji dosegla višek. Belgijska vlada je v torek odredila tiskanje 8 milijonov živilskih nakaznic. Ta ukrep je izzval ogorčenje in razburjenje prebivalstva.
RIM 5. t. m. je bil v Laziu in Abruzzih težek potres, ki je v okolici Pescare zahteval 5 smrtnih žrtev in po vsej pokrajini preko 200 ranjenih. Potresni sunki so se nadaljevali tudi v sredo in četrtek.
ko je Sv. Jakob napovedal boj Stari Mitnici v širjenju tiska tn v najboljši organizaciji tega širjenja.
Sedaj pa moramo spregovoriti nekaj o veliki osrednji veselici Meseca demokratičnega tiska. Vsi že šušljajo, da bo to nekaj velikanskega. Zato pa Je najboljše, da povemo takoj, da se ne motijo tn da bo ta veselica v resnici nekaj zgodovinskega za Trst.
Torej: kakor smo že zadnjič poročali, bo veselica trajala kar zaporedoma tri dni. Začela se bo v soboto 16. septembra ob 18. uri in se bo zaključila v ponedeljek 17. t. m. ob 24. uri. Sedaj vam pa brez odlašanja povemo izredno zanimiv program.
Veselica bo na griču Sv. Alojzija. Dne 16. t. m. ob 18 bo godba Rinaldi krenila iz trga Sv. Jakoba, bo šla na trg Garibaldi, po Mitnici, ulici Carducci, ulici Battisti do pivovarne Dre-her, od koder bo po stopnjicah šla k Sv. Alojziju. Ob isti uri bo godba iz Campar slavnostno otvorila veselico z zanimivim koncertom. Ob 19. se bo
Citajte na drugi strani prvi del članka jugoslovanskega joo-litemigranta R. Goluboviča: «Borba narodov Jugoslavije za osvoboditev izpod titovskega fašizma». Članek je bil objavljen v glasilu Informacijskega urada.
na prostem predvajal sovjetski film, nato pa bo prosta zabava do 24. ure.
Drui dan, t. j. v nedeljo 17. t. m. bo ob 9. uri slavnostna otvoritev pionirske republike. Ob 10. bo v «republiki» pionirski harmonikaški koncert. Ob 12. bo množično kosilo, ker v Sv. Alojziju bo nešteto kioskov za razprodajo vseh vrst hrane in pijač. Ob 15. uri bo zaključek «pionirske republike» s parado pionirjev. Ob tej uri pa bo istočasno tudi nekaj, kar bo zelo zanimalo naše ljudi: prvi del zažiganja umetnih ognjev. Ob 15.30 bosta nastopila pevska zbora iz Lonjerja In Tomažiča, takoj nato bo nastop godbe Rinaldi. Ob 16. bo tudi odhod tekme v hitri hoji, ki se Je bodo najbrže udeležili tudi uredniki demokratičnih časopisov. To bi prav za prav moralo ostati v globoki tajnosti. Smeha pa nič koliko! Ob 17. bodo govorili tovariši: senator Ottavio Pastore, tov. Vittorio Vidali in tov. Bidovec Stane. Po govorih bodo pionirji nastopili s svojim baletom in ob 19, se bo začel ljudski ples, ki bo prekinjen ob 21. uri, ko se bo izvedel drugi del zažiganja umetnih ognjev. Ob 1. uri po polnoči pa bo zaključek drugega dneva veselice.
V ponedeljek 18. bo od 19. dalje ljudski ples. Zaključil se bo opolnoči. Torej program je zelo obsežen tn bo gotovo pritegnil mnogo ljudi.
Kar se pa tiče ostalih veselic, bo jutri, 10. t. m. v Pečarju veselica, ki jo organizira ZKM: drevi ob 20. v krožku «Rinaldi-Cankar» veselica, ki jo organizirajo žene in istotako jutri ženska veselica i» Camporah s pričetkom ob 15. uri.
Kitajsko-tibetanska
pogajanja
DELHI — V sredo so se začela na kitajskem poslaništvu pogajanja med kitajsko in tibetansko delega cijo za rešitev tibetanskega vprašanja. Pogajanja ugodno potekajo.
Enakopravna slovenska šola
je pri nas neobhoden pogoj demokracije
S svojo šolsko politiko oblasti ustvarjajo narodnostno mržnjo - Slovenski starši! Vpišite svoje otroke v slovenske šole, s tem branite svoje narodne in demokratične pravice !
S prvim septemtfrom se je začelo vpisovanje v slovenske šole in zopet smo na pragu novega šolskega leta. Za nas Slovence, posebno še za demokrate je to doba, ko se znova vname trd boj za ohranitev slovenske šole in njenih pravic. Kot vsako leto, bodo tudi letos, v kolikor že niso, šovinisti vseh vrst sprožili novo gonjo okrog slovenske šole, da bi s to pretvezo še bolj poglobili mržnjo med obema narodoma.
Prav slovenska šola je tako italijanskim kot slovenskim šovinistom najljubše torišče za razvnemanje šovinističnih strasti, ker se pač oboji zavedajo, da je naše ljudstvo prav v tej točki najbolj občutljivo. Ce je gonja proti upravičenim zahtevam našega ljudstva po zadostnem številu šol v materinskem jeziku škodljiva mirnemu sožitju med Slovenci in Italijani, je prav tako škodljiva tudi politična špekulacija slovenskih šovinistov, v pr-
TITOFASIST BEBLER JE V VS GLASOVAL
ZA VOJNO IN RAZBOJNIŠKO BOMBARDIRANJE
LAKE SUCCESS — Na četrtkovih dveh sejah je Varnostni svet predvsem razpravljal o sovjetski resoluciji za takojšnjo ustavitev zločinskih letalskih napadov na korejsko ljudstvo in nacizmu podobnih zločinov proti mirnemu prebivalstvu. Sovjetski delegat Malik je s številkami dokazal ameriške in sigman. reejeve zločine, ki so slični nacističnim. Proti sovjetski resoluciji je glasovalo devet delegatov, medtem ko se je titofašistični delegat ponovno izkazal kot podrepnik svojih gospodarjev. Tudi ob tej priliki se je vzdržal, ko se je šlo le za prekinitev zločinskih letalskih napadov. To pomeni, da si titofa-šisti žele razbojništva in da podpirajo zverinske zločine proti človeštvu ameriških okupatorjev.
V tem tednu so se nadaljevale
seje Varnostnega sveta pod predsedstvom britanskega delegata, Jeb-ba. Pretekli teden so se seje zaključile z vpisom na dnevni red vprašanja ameriških letalskih napadov na kitajsko ozemlje, kar je morala celo ameriška delegacija sprejeti zaradi ogorčenja svetovne javnosti, ki opaža, da se vojnohuj-skaška kampanja ZDA stopnjuje, ker si ameriški monopolistični krogi vroče želijo razširitve spopada.
V ponedeljek je pretresla svet nova ameriška provokacija. Tokrat so ameriške letalske sile zagrešile težak prestopek proti sovjetskemu letalu. V svoji noti ZDA je sovjetska vlada obtožila ameriške letalske sile, ki so v ponedeljek ob 12.44 sklatile 140 kilometrov proč od korejske obale neko sovjetsko letalo, ki je razoroženo letelo iz Fort Arthurja
na otok Haj Yun Tao. ZDA so skušale obrniti vso zadevo, češ da je sovjetsko letalo skušalo napasti ameriško brodovje, medtem ko to ne odgovarja resnici, ker so ameriška letala sklatila sovjetsko letalo na področju, kjer ni bilo ameriških ladij.
Zelo verjetno je, da so hotele ZDA uprizoriti vojno provokacijo, a jih je takojšnji odločni nastop sovjetske vlade razkrinkal. ZDA so hotele spraviti to vprašanje na Varnostni svet, a sovjetska vlada je dejala, da se to vprašanje tiče samo ZDA in SZ.
V sredo se je poleg vprašanja sovjetskega letala obravnavalo tudi vprašanje ameriške in sovjetske resolucije glede korejskega spopada. Medtem ko ameriška resolucija zahteva odklonitev vsake pomoči
Severni Koreji in skuša zvaliti krivdo spopada na ljudsko republiko, zahteva sovjetska resolucija takojšnjo prekinitev vojaških operacij in umik vseh inozemskih čet. Za ameriško resolucijo je glasovalo 9 članov VS, en član (SZ) je glasoval proti, Jugoslavija pa se je vzdržala in s tem potrdila svoje filoameriško in filoimperialistično stališče glede Koreje. Resolucija ni bila sprejeta, ker je SZ uporabila veto. Za sovjetsko resolucijo je glasovala SZ, proti je bilo 6 glasov, vzdržala sta se Egipt in Jugoslavija. Tudi ob tej priliki je titofašistični delegat pokazal svoj provokatorski obraz in svojo naklonjenost imperialističnemu bloku. Tega se bodo ob končnem obračunu s Titovo dobro spomnili jugoslovanski narodi.
vi vrsti titofašistov, kateri je edini namen ščuvati k sovraštvu do italijanskega ljudstva.
Vprašanje slovenske šole na našem ozemlju ni težek, še manj pa nerešljiv problem. Treba je pristopiti k njemu le brez vsakega šovinizma in političnih špekulacij ter dosledno izvajati načelo popolne enakopravonsti in dati Slovencem prav tako kot Italijanom toliko šol, kolikor jih potrebujejo; ne ene več, ne ene manj.
Toda, žal, se prav pristojne oblasti, tako oddelek za šolstvo pri ZVU, kakor tudi šolsko nadzorništvo, doslej niso držale tega načela. In to vedno in dosledno na škodo slovenske šole Zapostavljanje Slovencev se prične že v otroškem vrtcu. Tu ima velik del krivde občinski oddelek za javno vzgojo s prof. Sciollsom na čelu, ki v svojih govorih zelo rad uporablja krilatico «vsakemu svoje», v praksi pa je neštetokrat dokazal, da bi rad ukinil še ona dva bore vrtca, ki jih vzdržuje občina. Ostale šolske oblasti pa skrbe za to, da bi vzele pogum slovenskim staršem, pošiljati svoje otroke v slovensko šolo.
Za slovensko šolo velja omejitev, da mora biti v okolišu najmanj 25 učencev, vendar so tudi to načelo na škodo Slovencem večkrat kršili. Oblasti še do danes, ko smo tik pred začetkom šole, niso odredile, naj se odpreta osnovni šoli v Zgornji Kolonji in Prečniku, za kateri je dovolj otrok in so starši že pred časom prosili na pristojnem mestu. Drug način zapostavljanja je odkazovanje slabših prostorov in neprestane selitve med šolskim letom. Se do danes ni znano, kam bodo namestili slovensko šolo lz ul. Sv. Frančiška.
Največja ovira za dobro uspevanje naše šole pa je nestalnost tako razredov kot učnih moči. Niti en slovenski profesor ali učitelj nima zagotovljene stalne namestitve in mora vsako leto sproti prositi za službo. Na ta način smejo oblasti tudi v sredi šolskega leta, kot se je to zgodilo lani, ukinjati razrede ter odpuščati učne moči. Gospod Sciolis je to stanje zagovarjal z nestalnostjo števila slovenskih učencev, češ slovenske šole ne morejo Imeti svojega organlka, t.
j. stalnega števila razredov in učnih moči, ker se število učencev spreminja. Toda resnica je prav obratna. Število slovenskih otrok pada prav zato, ker ni zagotovljena stalnost slovenski šoli in ker jo oblasti z vsemi sredstvi zapostavljajo. Poleg tega nam manjka cela vrsta potrebnih šol kot so metodična šola za otroške vrtnarice, dvorazredna trgovska šola In druge. Letos mislijo baje ukiniti še celo tretji razred klasične gimnazije, s čimer bi bili dijaki lanskega drugega razreda prisiljeni nadaljevati študije v Gorici.
S tem, da oblasti na omenjene in še druge načine namerno ovirajo razvoj slovenske šole in tako zavestno zapostavljajo slovenski del prebivalstva, so odgovorne za vso šovinistično gonjo s strani italijanskih nacionalistov, kakor tudi za vse špekulacije titofašistov ln slovenskih nacionalistov. Edini način, da odpravijo vse to in popravijo vse doslej storjene krivice slovenskemu ljudstvu na šolskem polju, je ta, da uvedejo resnično enakopravnost ter nam dajo toliko šol, kolikor jih potrebujemo, in da bodo te šole popolnoma izenačene v vseh pravicah in dolžnostih z italijanskimi.
Mi slovenski demokrati se dobro zavedamo svojih dolžnosti do naše šole. S tem, da branimo šolo v materinskem jeziku, branimo tudi svoje narodne pravice in demokratične svoboščine sploh. Kajti narodna enakopravnost je eden najvažnejših temeljev demokracije.
Vsak zaveden slovenski demokrat bo zato v borbi proti šovinizmu In za demokracijo vpisal svojega otroka v slovensko šolo. Zaveda naj se, da je materni jezik osnovna pravica vsakega človeka. Prazni so pomisleki glede bodoče zaposlitve, kajti slovenska šola je enakovredna italijanski in spričevala imajo isto veljavo. Nasprotno, z znanjem obeh jezikov mu bo borba za kruh samo olajšana, ker kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Z vpisom svojega otroka v slovensko šolo se bodo slovenski demokratični starši tudi najuspešneje borili proti političnim špekulacijam slovenskega in italijanskega šovinizma, ki sta pri nas glavna opora tujega imperializma.
(lanok tov. Gol ulto vi«*» v listu «Z« trajt^n mirt»
Borba narodov Jugoslavije
za osvoboditev izpod titovskega fašizma
Titova klika ie skušala prikriti mno-ticam svoj že spomladi 1949, dognani prehod na pozicije buržoaznega nacionalizma in svojo kampanjo proti komunistom, ki so ostali zvesti proletarskemu internacionalizmu, zatrjujujoc na demagoSki način, da jo komunistične partije «nepravično» napadajo.
Komunistična partija Jugoslavije ni bila partija, ki bi imela jasno in določeno strategijo in taktiko, ter iz potreb razredne borbe zraslo politično linijo, kar bi ji bilo omogočilo strniti okrog sebe široke množice delavskega razreda, mestnih in poljedelskih delavcev v borbi proti izkoriščevalcem.
Partija je za časa vojne zgubila pomembne število svojih lesničnih marksistično - leninističnih kadrov (ki so jih po večini likvidirali tilovci), Titova banda je vrinila v partijo različne jašistične in izkoriščevalske elemente, medtem ko je istočasno imenovala na vodilne položaje imperialistične vohune. Marksistično vzgojo kadrov so namerno nadomestili z buržoazno ideologijo: tako se je ta par. tija, potem ko je bilo razbito preostalo marksistično jedro in potem ko so sprožili proti njej teroristično akcijo še nevidenega zverinstva, znašla v rokah morilcev in vohunov.
Udarci, ki so jih zadali Komunistični partiji Jugoslavije, niso bili nič drugega kot začetek ofenzive, ki jo je začela Titova banda fašističnih vohunov na povelje svojih anglo-ameriških gospodarjev proti delavskemu razredu in ostalim delovnim množicam s namenom likvidacije njihovih revolucionarnih pridobitev. Ta banda je likvidirala režim ljudske demokracije, odcepila Jugoslavijo od socialistične fronte pod vodstvom Sovjetske zveze, vzpostavila v deželi fašistični režim in spremenila Jugoslavijo v kolonijo ame. riškega imperializma.
Titova policijsko-! aSist itna klika je nato začela široko ofenzivo p roti jugoslovanskim delavcem in njihovim revolucionarnim pridobitvam. Delavski razred in delovne kmete je podvrgla krvavemu terorju in zverinskemu izkoriščanju. Izključila je iz organov državne oblasti vse predstavnike delavskega razreda in delovnih kmetov ter jih nadomestila s predstavniki mestne burioazije In kulakov. Dežela Je postala neizmerno taborišče za prisilno delo, kjer morajo delati zastonj sto-tisočt delavcev in kmetov, da zagotove izvažanje rud, lesa in kmečkih pridelkov zahodnim kapitalistom , In predvsem ameriškim imperialistom.
V deželi so vzpostavili zverinski fašistični režim, ki je v rokah ameriških imperialistov sredstvo za kolonialno
zasužnjenje narodov Jugoslavije. Ta režim deluje proti delovnim množicam in se opira na mestno buržoazijo in kulake.
Likvidacija ljudske demokracije in vzpostavitev fašističnega režima j* privedla do tega, da so se široke delovne množice Jugoslavije obrnile proti Titovi in Rankovičevi bandi vohunov in njenemu krvavemu režimu. Ubrekovalna 'propaganda Titove klike proti Sovjetski zvezi In socialistični fronti, lažno besedičenje o takozvanl mzgradnji socializma» v Jugoslaviji nista mogla prikriti širokim ljudskim množicam reakcionarnega in fašistične, ga značaja titovskega režima, Se najmanj pa politike in delovanja Titove bande. Zaradi tega so jugoslovanski delavci, ko je Titova klika odkrito prešla v tabor imperializma, započell težko in srdito borbo proti titovskemu režimu.
Prav zato, ker je fašistični režim Titove klike postal v rokah anglo-ame-riških imperialistov sredstvo za kolonialno zasužnjenje narodov Jugoslavije, je borba naših narodov proti temu režimu narodno osvobodilnega zna-
MONOPOLISTIČNI
je začetnik vojnohujskaške
TISK
gonje
čaja. Osrednja sila osvobodilnega po-kreta v Jugoslaviji je zveza med delavskim razredom in delovnim kmetstvom pod vodstvom delavskega razreda in ilegalnih skupin obnavljajoče se Komunistične partije.
Značilna poteza razvoja revolucionarne osvobodilne borbe Jugoslovan-skih narodov proti fašističnemu režimu Titove klike je v dejstvu, na eni strani, da je bila v prvem času spontana in neorganizirana borba delavcev, in po drugi strani pa Je politika malih osamljenih skupin vodila k organiziranju in ustanovitvi nove komunistične partije, ki mora postati edina vodilna sila osvobodilne borbe ljudskih množic. Lahko rečemo, da se to razvojno obdobje osvobodilne borbe zaključuje. In čeprav danes nova komunistična partija, ki bo edina vodilna sila revolucionarne osvobodilne borbe množic, še ni obnovljena, so pa v številnih krajih in tovarnah ilegalne vodijo to borbo in se istočasno boju-marksistično - leninistične skupine, ki jejo za obnovitev in preroditev komu-I stične partije.
R. GOLUBOVIČ
Pravijo, da je tisk ena izmed veiesil. Morda ni prav tako ali vseeno moramo priznali, da igra tisk veliko vlogo v človeški družbi.
Knjiga, revija ali list je koristno ali škodljivo orožje: vse je pač odvisno od človeka ali skupine ljudi, ki to orožje uporablja za širjenje določenega mišljenja.
Jasno je, da je treba imeti težke denarce za tiskanje knjig, revij ali listov. Ze takoj po Guttenbergovi iznajdbi, ki je bila prava revolucija na polju širjenja mnogoštevilnih misli preko tiskovin se je opazilo, da je tisk postal razredno orožje. Kaf pomeni to? Ko smo ugotovili, da tiskanje stane težke denarce, smo tudi ugotovili, da ima sredstva za tiskanje samo oni, ki je gospodar kapitala. Zato je že z vsega začetka tisk bil orožje v rokah premožnejših slojev za širjenje «njihove resnice» in njihove mislenosti.
Ali se je danes kaj spremenilo? Nekaj sc je že spremenilo: skoro tretjina sveta si danes gradi življe nje na podlagi novih načel, ki od pravljajo vse razlike med ljudmi in predvsem pa odpravljajo sistem
izkoriščanja velike
večine prebival- i •n nHpi-nhnv To *
da v ostalih dveh tretjinah sveta se v tem oziru ni prav nič spremenilo. Ves ali večji del tiska je v rokah onih, ki imajo mnogo denarja.. Ti ljudje pa kujejo preko svojih hlapcev (prodanih pisateljev, novinarjev, urednikov, itd.) «javno mnenje».
Ta situacija na polju tiska je značilna za vse dežele zahndnega sveta. V Italiji, Franciji Angliji, ZDA, po vsej Ameriki, v ostalih deželah Evrope, v Afriki, itd. so ljudje z milijardnimi dobički, ki uporabljajo tisk, da bi prepričali ljudi, ki morajo delati za njih, o «dobrotah» svojega gospodarjenja.
Ako se le kdo postavi proti temu tisku, je izpostavljen vsakršnemu pritisku, ki ga v kratkem uniči. Posamezniki ne morejo prav nič. Samo združena sila stotisočev ljudi lahko zagotovi obstoj tisku, ki ne je v koritu bogatašev.
Oglejmo si malo največje liste ni. svetu. Eden izmed najbolj poznanih je angleški «Times». Za njim je ameriški «New York Times». Potem pa pridejo angleški «News Chroni-cle», «Dayly Express», ameriški «New York Herald Tribune» itd.
siva s strani peščice oderuhov. To- 1 Med francoskimi je zelo znani «Le
BONCOUR JE BIL PROTI „PR I M ITI VNI M“ PREDLOGOM
Zunimanje sovjetske delegacije za stanje tržaške mladja
Takoj po Oktobrski revoluciji
je SZ zahtevala zmanjšanje oborožitve
Ali je tudi to
"iniormbirojevska
------laž „?------
CESTA MARiBUR - STUDENCI
Lela 1946 se je na splošno odobravanje pričejo širjenje ter tlakovanje važne ceste, ki veže manboi sko industrijsko četrt Studenci s središčem mesta. Pri delu so pomagali tudi jron-love i. Tako je trajalo še nekaj mesecev u I. J947. Tlakovane Je bilo okrog 300 m, za tlakovanje pripravljene pa okrog 200 m ceste. Nato je vse delo zaspalo, čeprav je bilo zelo verjetno planirano u proračunu mesta Martbo ra. zakaj je prišlo ao zastoja, se vprašujemo vsi prebivalci Studencev. Odgovorni Ljudje pri MLO Maribot bodo na to pač težko odgovoriti, zlasti ie če se zavedajo važnosti te ceste, po kateri se vrši neprestano ogromen promet. Koliko manj škode bi utrpela vozila, avtomobili tukajšnje železniške in tekstilne industrije, redni avtotramvaji in ostala prometna sred. stva, ki se poslužujejo te ceste. Končno so pa tudi pešci siti neznosnega prahu poleti In velikega blata v deževnih mesecih.
(Iz «Ljudske pravice» 18. julija 1950 >
Pomembno je dejstvo, da je bilo postavljeno vprašanje borbe za mednarodno razorožitev na javnih in diplomaticniti diskusijah ie po prvi svetovni vojni, t. j. po Oktobrski revoluciji, ki je v šestini sveta zrušila kapitalistični red. Kapitalistični vladajoči krogi se pred Oktobrsko revolucijo niso nikoli spomnili, da bi postavili to vprašanje na dnevni red. Lahko rečemo, da se je vprašanje razorožitve moralo diskutirati tudi v kapitalističnih deželah samo po znanem pozivu sovjetske revolucionarne vlade, ki je na svoji prvi seji v novembru 1917 pozivala vse narode sveta, naj se uprejo vojni in naj zahtevajo splošno razorožitev.
Tako smo bili po prvi svetovni vojni priča nenehnemu «govorjenju» o razorožitvi, kar se je dogajalo pod pritisk; m poziva sovjetske revolucionarne vlade in delovnih množic, ki so po vsem svetu navdu seno pozdravile ta poziv. Bili sta tudi dve konferenci (v Versaillesu leta 1919. in VVashingtonu leta 1922.) na katerih so razpravljali o tem vprašanju, čeprav so zaprli vrata mladi sovjetski državi, ki je nobena kanitalističn i vlada še ni priznavala
Izključitev Sovjetske zveze iz svetovnega političnega življenja je
hoda, ne da bi se pri tem u pošte-1
vala vsa uničenja, ki so jih zahodne sile prizadejale Rusiji v svoji intervencijski vojni za časa revolucije». Dejansko so ZDA, Francija In Velika Britanija samo za podpis razorožitve (torej samo za podpis!!!) zahtevale ponovno vzpostavitev kapitalističnega reda v Rusiji, Kakor je razvidno, so te velesile res originalno pojmovale «razorožitev», proli kateri so dejansko bile.
Kljub temu pa vlada ZSSR ni odnehala svoje borbe. Leta 1927. je sovjetska delegacija, ki ji je načeloval Litvinov, predlagala na seji takozvane Komisije za razorožitev «Predlog za splošno razorožitev», Ta predlog, ki bi odpravil vse vojske in proizvajanje orožja, so zahodne velesile odbile preko Paula Boncourja (francoskega zunanjega ministra) ki je naivno izjavil, da je bil sovjetski predlog «primitiven n preveč enostaven» ter da ga zato n« more odobriti!
Sovjetska delegacija pa je prista vila, ako je predlog za splošno ra-zorožitev «primitiven», naj se vsa) začenja s str. ni velesil petodstotno zmanjšanje oborožitve, medtem ko bi morale manjše velesile zmanjšali svojo oborožitev za eno tretjino Toda ZDA, Velika Britanija in Francija so tudi ta predlog odbile. Edino, kar je vztrajna borba so-
Kljub tem odločnim korakom
sprožitvi svetovne vojne, je pritisk ZSSR in svetovnega javnega mnenja žel znaten uspeh: v VVashingtonu so v poletju 1935. podpisali «Mednarodno pogodbo» s katero se je postavljalo izven zakona velesile, ki bi uporabljale bakteriološko orožje.
Toda veliki trusti ' ZDA. Francije, Velike Britanije, Italije :n Nemčije, ki so držali v svojih lokah vlade, so razborito korakali k
«uresničitvi največje finančne spekulacije»: k sprožitvi druge svetovne vojne, ki so jo vsi hoteli sprožiti proti Sovjetski zvezi, kakor, dokazuje monakovski pakt z leta 1938. Toda protislovja v kapitalističnem taboru so bila tako velika, da so privedla do vojne proti nacizmu, ki je povezala v iskreno in enotno zavezništvo vse narode sveta, k' so upali, da bo to «zadnja vojna».
ANGEL FRANZA
Figaro«, med italijanskimi «Corriere della Sera». Največje naklade imajo angleški in ameriški listi. Nekateri prodajo celo 3 milijone izvodov dnevno. Kot pripomoček tem listom pa so novinarske agencije ki imajo po vsem svetu svoje dopisnike in pošiljajo listom naj-novejše vesti. Največje agencije so «United Press», «Associated Press». «IN3», «France Press». Nato pa so uradne agencije kot je «Reuter» za Veliko Britanijo.
Ti listi so povezi ni z vladnimi ali pa največjimi monopol'sVénimi krogi, ki nadzorujejo banke, rudnike, tovarne, velikanska posestva. Zato morajo pisati, kar jim ti monopoli ukazujejo. Najbolj razširjeni so listi, ki se imenujejo «neodvisni». To so zelo nevarni listi ker pod kv nko neodvisnosti vt hotapljajo mnenje svojih gospodarjev.
Poleg tega pa so še založbe za knjige, revije, najraziičnejše tiskovine, itd. Prav tako igrajo vse te reči velevažno vlogo v poskusih za preslepitev množic ali pa za držanje teh množic v nevednosti in temi.
Kdo je prvi začel gonjo proti Sovjetski zvezi in komunizmu po drugi svetovni vojni in tako začel ustvarjati vojno vzdušje? Prav listi, ki navidezno nimajo prav nič kaj opraviti z vladami ali monopoli. V znamenju «svobode tiska» so jim to dopustili, da bi dodobra pripravljali teren za poznejše napadalne ukrepe.
Prav tako delajo danes. Listi začenjajo gonjo v eni smeri, To je gotov znak, da bodo skušali ameriški vojni hujskači in njihovi satelit' usmeriti udarec na terenu sproženega vprašanja.
Strup, ki ga protidemokratični tisk vliva v množice, je zelo nevaren. Zato se je treba proti njemu neizprosno boriti. Bojkotirati je treba protidemokratične liste, razkrinkati njihove umazane pisarije in njihovo povezavo ali neodvisnost od monopolističnih krogov. Prezirati je treba ves ostali protidemokratični tisk, poostrili borbo proti njemu in stopnjevali pomoč demokratičnemu tisku, ki ga je malo, a se uspešno bori proti lažem ameriško usmerjenega tiska, ker je na njegovi strani resnica.
(
]\
Skupina delegatov na kongresu visokošoicev, med katerimi je pre' niča SZDM Frances Damon in korejski polkovnik Kan Buk.
Delegacija tržaških študentov ki se je udeležila kongresa visokošoicev v Pragi nam z velikim navdušenjem pripoveduje o veliki manifestaciji ki se je vršila v znaku borbe za mir. Za uspeh kongresa so tržaški kakor tudi ostali predstavniki mladine v svetu mnogo pripomogli.
Na kongresu, ki se je vršil od 14. do 24. avgusta so se mladinske delegacije vseh držav sveta združile, da pregledajo svoje delovanje, iznesejo svoje kritike, težave ter preizkušnje. Z največjim navdušenjem je bila pozdravljena mladinska delegacija severne Koreje. Ravno tako so bile prisrčno pozdravljene delegacije ZSSR, LR Kitajske, Vietnama ter ostale. Tudi naša delegacija je uživala posebno pozornost. O stanju tržaške mladine pa se je sovjetska delegacija živo zanimala.
Točke dnevnega reda so bile obširno obravnavane v referatih prejšnjega odbora. Predlog ki sta ga stavili angleška in danska delegacija o proti sklepu o izključitvi titovskih predstavnikov iz SZS, je propadel z večino glasov.
Iz vseh krajev Češkoslovaške mladina prinašala kongresu poZ“ ve. Kongres je pozdravil tudi 2n prvak Zatopek. Ravno tako so *° gres pozdravili številni bolgar*,
profesorji znan sovjetski pis
atelj 1
Ehrenburg, rektor praškega vS6a
lišča ter predstavniki raznih versi dostojanstvenikov.
»ja
Po končanem kongresu je n delegacija obiskala mesto, števil kmetijske zadruge in druge zant“\ vosti. Podala se je tudi v zna vas Lidice.
Kot vse delegacije je tudi delegacija prejela od raznih č6-”" , slovaških organizacij več daril. M
temi so tudi zavoj s ploščami, r8^ knjige, umetno izdelani krožniki, napredne mladine Romunije Pa naša delegacija prejela avtoma*1 svinčnike in razne robce.
To je le kratkem opis kong,el SZS.
Se mnogo nalog in težav čaka *a di našo visokošolsko mladino ob podpori več milijonov oSt?.i,e študentov v svetu, članov ve ,0. mednarodne organizacije bodo , pili tržaški visokošolci s še ve
bila poglavitna skrb kapitalističnih .	..	..	,	,	.	...
velesil, ki so dobesedno uveijuviie j vjetske d e, e g a c i j d os egi a, je__
znano spomenico britanskega mini
uradna izjava o prepovedi strupe-sira Lorda Roberta Cecile, ki je j nih plinov, ki so jo podpisali leta 23. IX. 1917. izjavil v britanskem 1925.
parlamentu: «Akcija, ki so jo začeli :	Prišlo je leto 1933., ko je Hit.ei
ekstremistični elementi v Pelrogra- prevzel oblast v Nemčiji. ZSSR je
! predlagala načelo kolektivne varnosti (takojšnja pomoč napadenim de-
KMETIJSKI STROJI LEZE V SKLADIŠČIH
GOR. RADGONA — V skladišču tr govskega podjetja OZKZ je že od zine l. 1948—49 zaloga 38 železnih plugov tn 22 slamoreznic. Ti stroji, ki spa dajo v reprodukcijski material, so bil\ dobavljeni za potrebe kmetijsko-delov nih zadrug. Te pa nimajo interesa, di, bi uporabljale navadne pluge in majhne slamoreznice. Čudno, da se pri poverjeništvu za kmetijstvo ne najde nihče, kt bi te stroje razdelil med kmete.
Trgovsko podjetje OZKZ Je pred tremi meseci prejelo večje količine cementa, račun za to pa so prejeli šele pred nekaj dnevi. Podobne nerednosti so tudi pri dobavi ostalega materiala. Kmetijski magazin v Ljubljani dostav Ua račune šele po štirinajstih dnevih all celo po treh tednih.
(Iz «Ljudske pravice» 22. julija 1950.V
du. . . bo postavila Rusijo izven red nih svetov Evrope».
Nato so morde kapitalistične velesile sklenili takozvani «Paki Briand - Kellogg», ki je določeval svetovno razorožitev, toda na tak abstrakten način, da se je vsak lab-ko še nadalje oboroževal, ne da bi ga kdo obtožil kršitve pakta . . .
Prvi resni korak so napravili, kt, so aprila 1922. uradno povabili SZ na konferenco v Genovi: ob lej priliki je tedanji komisar za zunanje zadeve, Cičerin zelo konkretno predložil naslednje: 1. vsi morajo zasledovati cilj mirnega sode.ovanja na temelju možnosti miroljubnega so-obstoja dveh gospodarskih sistemov; 2. razorožitev in postavitev izven zakona vseh množičnih uničevalnih sredstev. Nato je prav Cičerin na konferenci v Cannes-u ponovno predlagal «splošno omejitev oboroževanja in prepoved vseh barbarskih načinov vojskovanja», t. j. smrtonosnih plinov, letalskih napadov in še posebej pa uničevalnih sredstev proti civilnemu prebival BtVU.
Predlogom Sovjetske zveze so se pod raznimi izgovori uprle kapitalistične dežele, dokler so na haaški konferenci (15. junija - 20. julija 1922.) odkrili svoje mišljenje: «podpisali bomo razorožitev, ako nam ZSSR vrne vse inozemske nacionalizirane vrednosti in ako ZSSR priznava vse carske zadolžitve do za-
želam), toda zahodn-ki so se izmikali z besedami ... in ko so se začela «dejanja», se niso prav nič pobrigali za pomiritev. Navedli bomo samo dve dejstvi, ki dokazujeta zlonamernost histeričnih protisovje-tistov:
1.	16. julija 1933. je bi! podpisan takozvani «pakt štirih» (med laši-stično Italijo, nacistično Nemčijo, «demokratično» Anglijo in Francijo). Ta «pakt» naj bi zagotovil mir v Evropi. Dejansko je bil prvo dejanje druge svetovne vojne, ker sr je Hitler od tega trenutka vrgel nad Vzhodno Evropo, italijanski fašizem pa na Abesinijo, Španijo, Albanijo, Jugoslavijo in Grčijo.
2.	Anglo-nem.šk« pomorski pakt. podpisan junija 1935., s katerim je Anglija uradno priznala nemško oborožitev, kar je bilo groba kršitev versaiilske mirovne pogodbe.
/ VSO NAGLICO ANGLO-AMERIŠKI IMPERIALIZEM PRIPRAVLJA S POMOČJO SVOJIH ZVESTIH SLUŽABNIKOV NOVO VOJNO, NOVO SVETOVNO KLANJE, PRIPRAVLJA UNIČENJE ČLOVEŠTVA.

Du sa izognemo lem peklenskim načrtom vojnih hujskačev, tla rešimo svoja življenja in mlada življenja svojih otrok, naj vsak izmed nas podpiše stockholmsko resolucijo proli atomski bombi, za mir, ki je resničen izraz želje vsakega miroljultnega človeka.
Ogromne so množice miroljubnih sil v svelti, ki odločno -■ *< branijo mir, svobodo in delo, za boljše življenje, za boljšo bodočnost! Tudi tvoj podpis dotlaj milijonskim podpisom po vsem svetu, naj bo tudi tvoj podpis med resnični mi branilci miru!
Uvrsti se med tiste, ki obsojajo zločinski imperialistični napad na Korejo, barbarsko bombardiranje mest in strahovite pokolje prebivalstva! Združi se s tistimi, ki zahtevajo popolno razorožitev.
Rodi tudi ti PRISTAŠ MIRU!
vnemo v borbo za dosego mirU
pravic
Trstu.
visokošolske mladin6
O MLADINI ŠKOLJETA
Enotnost je pogoj uspejo
Drugo uspešno delovanje zabeležimo pri športnem društvi Skoljetu.
Za ustanovitev in ®*|, Ijne uspešno delovanje tega 0
štva gre največja zasluga sedanj61^
predsedniku tov.
nogometne sekcije tov. Matzai*1 nato Kono-blju, Mejaku, RaP° Averbi-ju, Križmanu in $PaC]
Ustrašili se niso zaprek, naspi^e
vztrajali so in premostili vse
Pričeli so, lahko rečemo, z
ni*"!!:
Mladinci Skoljeta so med sebo) •L,
i* I!
brali majhno vsoto denarja, ", služila ie za začetek. Na ponj00 j,, pr.skočilo društvo s Koloni6 Prist. niščnikov. Vsestransko j**”^ pomagalo šele ustanovljeno d rt* «Ruggero in Zora Haas».
lflC‘
Z udarniškim delom so n'*a<^epo Skoljeta zgradili veliko in ‘aJ športno igrišče, za čigar grad‘fg-so razna gradbena podjetja v*\|. šala od 1 milijona in pol do 2
iijona lir. Razen pomoči, ki iin?fliti nudila ZDTV za nakup šP°rLi» potrebščin, je mladina organi21 razne druge prireditve.	„
Nogometna skupina se je že -, uveljavila, da je dosegla v Pr jto, stvu preteklega leta šesto *”e. Prišepnili so nam, da upajo v Kg kem igrati v kolu za prven STO.
Razen nogometne skupine j* moška sekcija košarke. Mladink6^
ravno pred kratkim pričele na ustanovitev ženske sekcij6
košarko. Upamo, da se bodo
najkrajšem času lahko udelež* ^ raznih prvenstvih. Tudi na *a atletiko niso pozabili.
Vidiš John, z našim posredovanjem bomo preprečili bratomorno klanje I
Ze nekaj časa si titojaštsti prizadevajo navajali «dokaze», da je «politika vplivnih področij» povzročiteljica vsega zlega v svetu. V tej zvezi ne napadajo ZDA, ki skušajo na vse načine doseči, da bi ves svet postal ameriško vplivno področje, marveč obtožujejo ZSSR z neslanostjo, ki je «odlika» teh zarjavelih «teoretikov» imperializma.
Titofašisti pravijo, da je «izvor vojne nevarnosti danes v področjih vpil-va», medtem ko po drugi strani trdijo, da «so se in/ormbirojevske agenture z vso silo vrgle na delo, da bi med ljudstvom ustvarile vzdušje vojne nevarnosti».
Ko obtožujejo vojnega hujskaštva Sovjetsko zvezo, države ljudske demokracije in demokratične organizacije v svetu so zelo natančni, ko pa zaradi lepšega morajo napadati tudi resnične imperialiste, so zelo previdni in nikoli ne poimensko imenujejo Trumana, Churchilla in ostale, ki so danes krivi vojnih priprav, korejskega spopada, grožnje z atomskimi bombami, itd.
Ze Iz tega je torej jasno, da je vsa sedanja politika titofašistov uperjena pro’i Sovjetski zvezi, ki naj bi bila glavna povzročiteljica vojnega vzdušja in vojne nevarnosti. S temi svojimi umazanimi trditvami so šli tako daleč, da so z drugimi besedami začeli obtoževati Komunistične partije, demokratične pokrete, predvsem pa sedaj mogočno fronto miru kot «peto kolono», ki deluje «v prid sovjetske hege-monistične politike».
Najboljši dokaz njihove nesramne pristranosti pa je stališče, ki so ga zavzeli glede ameriškega napada proti korejskemu narodu'in njegovi svobodi. Pravijo, da ameriške čete niso napadle korejskega naroda, marveč da je Sovjetska zveza kriva korejskega spopada, češ da uporablja korejski na-
«Teorija» vplivnih področij
je krinka vojnih provokacij
rod za svoje «hegemonistične namene».
Resolucija, ki jo je izdal takozvani kongres «Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru», nima namena, da bi preučevala resnično stanje, ki se je ustvarilo v svetu zaradi ameriške napadalne politike. Izdana je bila samo zato, da bi od prve do zadnje vrste napadala Sovjetsko zvezo tn nje no politiko, da bi tako opravičevala ameriške vojne priprave, grožnje z atomsko bombo, razbojniški In fašistični napad na neodvisnost in svobodo korejskega naroda.
Titofašisti se predvsem opirajo na tri točke, s katerimi skušajo «teortzira. ti» in opravičevati ameriški imperializem in njegove napade na mir v svetu. Prvič pravijo, da je posledica vsega «politika vplivnih področij», zaradt katere skuša SZ razširjati svojo hegemonijo v svetu. Drugič, postavljajo vprašanje nedeljivega miru, ki ni nič drugega kot krinka za «mirno» dopuščanje ameriške agresije, ne da bi se ji kdo upiral. Tretjič pa, postavljajo vprašanje, da ni vojne nevarnosti in da jo «in/ormbirojevske agenture» umetne ustvarjajo.
V svoji pretekli številki smo že razkrinkali titovsko geslo o «nedeljivem miru», ki jc toliko «nedeljiv», da dopušča ameriški napad na Korejo, ameriška množična iztrebljanja korejskih domoljubov, ne da bi kateri koli ttto-fašistični prvak proti temu protestiral, razbojniške in fašistične letalske napade na mirno prebivalstvo.
Toda kaj se ' skriva za «teorijo»
vplivnih področij?
Razumeli bomo bolje, ako sc seznanimo z njihovo trditvijo, da «zavarovanje svetovnega miru ni monopol ene države, enega razreda . ■ .» To je nekako res. Danes v svetu imajo interes, do obvarovanja miru ne samo delavci in kmetje, marveč vmesni sloj in celo nekateri deli buržoazije, katerih interesi nasprotujejo interesom drugega dela buržoazije zaradi notranjih protislovij, ki so v kapitalistični družbi neodpravljiva.
Toda ta trditev odkriva bistvo «teorije» o vplivnih področjih. Titofašisti zanikujejo, da so vojne priprave ameriških imperialistov posledica splošne krize kapitalističnega reda, t. J. gra-bežjlvosti am.erlškiit monopolov, kt skušajo po zasužnjitvi preostalega kapitalističnega sveta sprožiti novo vojno za pridobitev novih trgov, brez katerih so obsojeni na pogin. Zanikujejo da imperialisti pripravljajo vojno, da zadušijo notranja protislovja, da odvrnejo krizo, preusmerijo Industrijsko proizvodnjo in odvrnejo nevarnost socialnih gibanj.
To je torej bisluo te «titofašistične teorije», ki naj bi dovoljevala «križarsko protikomunistično vojno» proti Sovjetski zvezi, državam ljudske demokracije in ostalim svobodoljubnim narodom.
To je «teorija» zanikovanja obstoja dveh nasprotujočih si družbenih sistemov, izmed katerih je enemu, t. j. kapitalističnemu nujno potrebna voj.
brez katerega je nemogoče graditi boljše In novo življenje narodom
S tem pa titofašisti niso povedali nič novega. Tudi vsakovrstni riformisti so vedno trdili take neslanosti. In to trdijo tudi danes, obtožujoč Sovjetsko zvezo, prav tako kot to delajo tttofa-šistt, «imperializma, hegemonističnth interesov, vseslovanskih teženj, itd.»
Iz tega izhaja titofašistična trditev, da se «ozračje vojne nevarnosti umetno ustvarja». Tito je že večkrat dejal, da danes v svetu ni vojne nevarnosti. Ce zanikujejo splošno politično In gospodarsko krizo kapitalističnega reda, je jasno, da morajo nujno zanikati tudi dejstvo, da splošna kriza ustvarja vojno nevarnost.
Najboljši dokaz, da so titofašistične «teorije» krinka imperialistov, s katero skušalo pretihotapiti svoje vojne priprave in napade kot «elemente miru» proti «hegemoniji in Imperializmu» Sovjetske zveze je nek odstavek že omenjene resolucije takozvanega «Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru». Ta odstavek pravi: Nasprotno pa je priznanje pravice do državnosti Indiji, Pakistanu, Indoneziji in nekaterim drugim državam na Srednjem i er na Bližnjem vzhodu POZITIVNI ELEMENT MIRU IN NADALJNJEGA RAZVOJA TEH NARODOV». To je najgorostasnejša laž, ki so jo kdaj koli prej objavili tito-fašisti. Saj je vsem znano, da sta Indija in Pakistan samo formalno neodvisna, medtem ko sta dejansko kolo-
tako kot prej gospoduje v teh deželah. Indonezija pa je postala predmet izkoriščanja ameriških monopolistov. Te države ne le niso pridobile svobode, marveč so iz vidnega kolonialnega suženjstva prešle v še hujše zakrinkano kolonialno suženjstvo. Te trditve o «svobodi» teh držav pa so najboljši dokaz, da skušajo titofašisti pretihotapiti med delovno ljudstvo Jugoslavije simpatijo do ameriškega imperializma, ki «osvobaja» narode, in sovraštvo do Sovjetske zveze, ki «zasužnjuje» narode. To je torej bistvo vsega titofašistične-ga natolcevanja o «vplivnih področjih». «nedeljivem miru», itd.
Vsekakor pa vse to ne more skriti značaja titojašistične bande, ki igra klavrno vlogo «tretje sile», istočasno pa izpoveduje svojo pripadnost ameriškemu vojnemu bloku s svojimi provokacijami na Balkanu.
O tem pa bomo prihodnjič spregovorili.
Toda ne verjamemo, da športno društvo kot je Skol)e^r$|i si je toliko prizadevalo, da se ** [)i med ostale športne krožke, ” s|. imelo lepih načrtov za bodo6” so
seg'*
Kot beležimo velike uspehe, v jih mladinci Skoljeta doseg ^
kratkem času, smo prepriča*11' ^ ne bo dolgo, ko bomo ponovi*^, sali o brez dvoma še večjih
hih tega športnega društva.
Protest SZDM proti imperialisti čne^ napadu na Korej0
21. avgusta je sekretar SZD_
slovil tedanjemu predsednik61 pil
Maliku protest, v katerem v >0)t
svojih 70 milijonov članov vmešavanje ZDA na Koreji- *• p>(-tako obsoja ter protestira Pr<,'net1*11 barskemu nacizmu podro
ie»*.
bombardiranju korejskih *I1f’‘V*1 V protestu je med drugi*” ^j11 zahteva po takojšnjem prf” (tt. sovražnosti ter umiku tuji*1
na, socialističnemu pa ]e potreben mir, ntja britanskega imperializma, ki prav
NECCHI novi model BU
za vezenje, krp0 rj. obšivanje lukenj, a0, šitje gumbov, člyso cikcakaste šive. dela se izvršujejo ^0. okvirja. Pouki 20 zen j e brezpto6” ' . ŠIVALNI STROJ1 te. industrijski tok z°, vljarje in kro,ffnO' PRODA JA V MESTNIH DELpaj-RADICA PARAT* p
NA OBROKE-
boljših znami -
tu llL2
TRST - ul. Battisti 12 - tel. 65-33 - TRŽIČ - Corso del PoPoI°
Obiščite našo razstavo na velesejmu • paviljon A
Odkod je življenje na zemlji?
Napredna znanost bo kmalu sama ustvarjala živa bitja
Senzacionalna odkritja sovjetskega znanstvenika Bošjana o spreminjanju virusov v mikrobe - Iz mrtve beljakovine Je pred milijardami let vzniklo prvo živo bitje iz katerega so se nato razvili mikrobi, rastline, živali in človek
. °d kod
je življenje ? To vprašanje,
s' fa človek zastavlja od svojega s,a"ka v pradobi pa do danes, je gotovo eno najtežjih vse sodobne črtasti. Do nedavna je veljalo to toošanje zaradi zaostalosti biološkili d in Se boli zaradi verskih predsod-0 za uganko, ki bo ostala človeštvu uno prikrita. A v vseh dobah so se s‘‘ napredni misleci in znanstveniki, 1 «o hoteli prodreti tej zagonetki do ter najti pravir življenja. dtednjeveSkl alkimisti so se leta in ,la’ nekateri tudi vse življenje ubijali naJrazlitnejSimi poskusi, da bi iz rllJe snovi — z mešanjem in varje-vseh m0gOčih rudnin — prikli-I 1 življenje. Toda znanost je bila žal n(i tako nizki stopnji, da jim takšni e°s,ciisi niso mogli uspeti. A že oni
0	bili prepričani, da je mogoče tudi a umeten način obuditi mrtvo snov
1	življenje.
Odločilnega pomena za moderno bio-
^ikrobi tifusa se lahko spremenijo v viruse.
(t0 je veda o življenju in nje-°utb zakonih/ je bilo odkritje mi-I skopa ki ga je prvi napravil ho-ij dsfcj brusač stekla Leeuwenhoek r0r,cern 17. stoletja. Skozi ta svoj apa-j if Leeuwenhoek začel opazovati nepoznani svet malih bitij — Ht erij’ Nžegova Iznajdba se Je blisko-0 tazširila po vsem svetu. Danes sl * "ioremo niti predstavljati bioloških, ravstvenih in drugih laboratorijev
mikroskopa.
to pripravo so znanstveniki od-
6re?
S
ha tisoče In tisoče različnih bak-frtJ ali bacilov — povzročiteljev naj-Užličnejših bolezni. Ko so spoznali Jr°k bolezni, so kaj kmalu dobili lu-sredstvo za n leno zdravljenje. Ve-lr>a sodobnih zdravil proti nalezlji-
Z elektronskim mikroskopom 15 krat povečani virusi neke nalezljive bolezni pri konjih.
in živimi bitji. Beljakovina je ena izmed najbolj zamotanih kemičnih spojin. Sestavljena je v glavnem Iz ogljika (bistveni sestavni del oglja), kisika (sestavni del vode In zraka), vodika (sest. vode), dušika (sest. del zraka) ter žvepla; marsikdaj je v be Ijakovinah. katerih je mnogo vrst, tudi fosfor, železo in druge snovi. Najmanjši delček beljakovine, to je molekula, je včasih celo večji kot neka-
Čitajt«
širite
> podpirajte
«D ELO»
Ieri, virusi (n. pr. slinavke), kakor je ugotovil sovjetski znanstvenik V. Bičkov. In iz te snovi, iz beljakovine so sestavljena vsa živa bitja: ljudje, živali, rastline, mikrobi in seveda tudi virusi.
Sovjetski znanstvenik G. Bošjan je po desetletnih raziskovanjih in poskusih prišel do nad vse važnih zaključkov, ki prvič v zgodovini človeštva in znanosti dokazujejo, da ni živa stanica najmanjši delec žive tvarine, temveč, da so virusi kot organizirani delci žive beljakovine eden cd mostov med mrtvo tvarino in eno-stanlčnimt živimi bitji — mikrobi.
V svojih dolgoletnih poskusih Je uspelo Bošjanu, da je pretvoril v posebnih pogojih viruse v mikrobe in s spremembo pogojev mikrobe zopet v viruse. Pri spreminjanju virusov i mikrobe je ta znanstvenik ugotovil, da v določenem stadiju in pod posebnimi pogoji virusi stvorijo kristale, ki so vidni celo s prostim očesom. Ce se ti kristali raztope, se spremene zopet v

« O
O o Oo O o
°o°“
O n°
=^C=S1 5
o
/'«
C

Bakterije, ki povzročajo bolezni :
Pljučnico, kugo, tuberkulozo, trebušni tifus, sibirske rane, kolero
viruse, ki povzročajo nalezljive bolezni. Spreminjanje virusov v mikrobe m kristale je popolnoma reden pojav, ne morda kakšna izjema. V laboratoriju se je temu znanstveniku in njegovim sodelavcem doslej posrečilo spremeniti 40 vrst mikrobov v prav toliko različnih vrst virusov.
Na podlagi teh izkustev prihaja Bošjan do zaključkov, da ni živa stanica, iz katerih so sestavljena vsa živa bitja, poslednja meja življenja. Kajti tudi stanica nekaterih bitij, kakor smo ske delce (viruse), ki ohranijo vse videli, se more razdeliti v beljakovin-znake življenja. S tem je padla znana dogma velikega ruskega znanstvenika Virhova, češ da celica nastane le iz celice, kar je moderna znanost czdrže-vala do danes.
Se več. Na podlagi dejstev in izkustev je prišel tov. Bošjan do prepričanja da se poraja, prav tako kot nekoč pred milijardami let prvič, življenje na naši zemlji iz mrtve snovi. Zato je treba le ugodnih pogojev. Iz mrtve beljakovine razpadajočih rastlin in živali se tvorijo najenostavnejše oblike življenja, tako z vane beljakovinske kapljice, iz katerih v ugodnih
pogojih nastanejo virusi — najmanjša živa bitja. Iz virusov nastanejo — kot smo videli — žive Staniče. In stanies sestavljajo telesa vseh živih bitij od mikroba do človeka.
Drugi sovjetski znanstvenik ti. Keller je mnenja, da je v davni dobi nastalo na naši zemlji življenje na ta način, da se je mrtva, to je kemična beljakovina pod ugodnimi pogoji spremenila v živo ter tvorila najpreprostejša živa bitja: viruse; iz virusov
mikrobe itd. Darwinova razvojna teorija, ki uživa danes splošno priznanje, uči, da so vsa živa bitja nastala — seveda v milijonih in milijardah let — z izpopolnjevanjem iz enostaničnih bt-tlj. Razvoj človeka in vseh živali še danes kaže to zgodovino razvoja: iz ene splojene celice se razvija človeški plod od spočetja do rojstva preko nešteto preobrazb, ki so živa zgodovina nekdanjih razvojnih stopenj bitja, ki, se danes imenuje — človek.
Krvava Bazovica
IGO Gin »lilX
V odpornem smo gnevu molče jeki enei i, se v boj razplamteli kot v bliskih vihar; ko težke okove smo sami si sneli, za bridko gorje in trpljenje smo želi le pelin grenkob, razočaranj, prevar.
Mar gluh je ves svet za to zemljo vpijočo, ki s srčno krvjo smo škropili ji tla?
Od sinjega morja po Krasu, čez Sočo
še nosimo vero v pravilnost bodočo
vseh zemelj, vseli ljudstev teptanih sveta.
Nemški nacizem in ameriški vojni načrti
«PETLETNI NAČRT» ZDA
za oborožitev Zahodne Nemčije
Nekdanje Hitlerjeve tvornice so pričele z izdelovanjem vojnih proizvodov - Eksplozija vojne tvornice, ki je povzročila nad 3000 mrtvih - Sodišča izpuščajo hitlerjeve voditelje vojnih tovarn - "Petletni načrt,, predvideva tudi proizvajanje bakteriološkega orožja
II.
Na konferenci v Potsdamu je med Trumanom, Churchillom in Stalinom prišlo do sklepa, da ' se mora vojna industrija v Nemčiji popolnoma odpraviti. Jasno je, da sta Truman in Churchill privolila k temu sklepu, ker je sovraštvo do nacistične Nemčije ter spomini na velika grozodejstva bilo v Evropi še neizbrisano. Truman in Churchill sta morala že iz čuta človečan-stva soglašati s predlogom za uničenje nemške vojne industrije.
Le nekaj časa so Anglo-Američa-ni govorili in pisali o uničevanju vojaških tvornic in njih spreme-nitev v tovarne za izdelavo najbolj potrebnih proizvodov. Toda v kratkem je tisk — posebno pa ameriški ■— pričel pisati o «nepravilnosti» uničenja nemške vojne industrije češ da je Nemčija že desetletja branik proti širjenju komunistične miselnosti. Generala Claya, ameri škega poveljnik i Evrope so nadomestili z generalom MacCloy-jem, ki je bil tesno povezan z nemško vojno industrijo (med drugim je tudi svak Adenauerja, predsednika Deutsche Bank) in posebno pa zaradi osebnih interesov mu je šel nadaljni obstoj nemške vojaške sile. Videli smo že, kako so razni nemški trusti ostali pri življenju s tem, da so jim enostavno izpremeniti imena, in tako so ohranili iste značilnosti in iste vodilne osebnosti.
Ze od začetka leta 1948, ko so ZDA odkriteje pričele priprave na novo vojno proti Sovjetski zvezi, so
kkžksi	i.irrnšv.ii:«„a ni/iši;i:ia velesejma	
Brez prave povezav se tržaški velesejem ne	e z zaledjem more uveljaviti
Trst je po svoji legi, pravo mostišče med Vzhodom in Zahodom ter med Srednjevzhndno Evropo in Sredozemljem. Kot tak je nedvomno pripravljen za vzdrževanje tesnih gospodarskih stikov med temi deli Evrope. Poleg drugih faktorjev je za to zelo primeren mednarodni vzorčni velesejem. Na velesejmu lahko pride do konkretnej šega zbližanja med trgovinskimi panogami raznih dežel in držav. Toda žal, kljub vsem pogojem, ki jih je Trstu dala narava, ni danes prišlo do uresničenja teh ciljev. Ze za časa Avstrije so se nekateri posamezniki bavili z zamislijo bodisi razstav, ki so dejanske predhodnice velesejmov, kakor tudi z načrtom za ustanovitev rednega mednarodnega velesejma. Zal, za časa avstrijske vladavine je prišlo do uresničitve samo nekaj velikih razstav. Leta 1920. so organizirali prvi mednarodni vzorčni velesejem, na katerem je razstavljalo 878 raz-
j boleznim, to je onim, ki jih pov-, 0(alo bacili, temelji prav na prtnet-j he posrednega ali posrednega uni-ehJa bacilov.
jJ0(1a tudi mikroskop je končno od-ZVedal pred še manjšimi sovražniki č.lJenJa — pred virusi, ki so še ne-... 'nerno manjši kot so bacili. Kajti hsi merijo komaj dve stotisočinkt

etra in jih navaden mikroskop j, flore pokazati človeškemu očesu. • 6a znanost Je v tem stoletju iznašla k° znani elektronski supermtkro-°P’ s katerim pa moremo «videti» te a nevarne zajedalce človeškega, .“niškega in tudi rastlinskega življa.
krobi ali bacili, ki povzročajo člo. najraznovrstnejše bolezni, so , Manična (to je sestavljeni iz ene ^he celice) živa bitja, ki so v sredi (lea rastlinami in živalmi. Med dru-C1' boleznimi povzročajo jetiko I Ko-l(°B bacil), pljučnico (pneumokoki), lf 11 *s (spirocheta pallida), kugo, ko-C0- trebušni tifus in na tisoče drugih Uj ezht. Za viruse so do danes ugoto-h j da povzročajo okrog dvesto vrst 0°iezn', med drugimi: nahod, gripo, lfUDlCe’ Steklino škrlatino pri člove-(tugo in slinavko pri govedu, na-r0iJiv° slabokrvnost pri konjih, kole-if’ k°ze in slinavko pri svinjah, pasjo So Pri psih ter mozaično bolezen na
Hu
ho.
V,
fhpirju.
rUsi so po svojem ustroju mnogo
brostejša bitja kot bakterije: niso
fvijena iz popolne celice z jedrom. Ih°toPluzmo in drugimi deli kot bak je !^e. Njegovega pravega ustroja, če °Pl°h mogoče govoriti o biološkem e| r°Ju, sploh še niso mogli videti, ker Jktr°nski mikroskop pokaže le nje-c= obrise.
fJ°d“ eno je danes gotovo, da je vi-$es Prav tako kot vsa ostala živa bitja u*tavUen iz beljakovin, ki so osnova Cernii življenju in po novih izsled-'bdl vmesni člen med mrtvo snovjo
%
N mesecu demokratičnega napnimo vse svoje da širimo liste, ki so *'°»ilci resnice proti truma-ft°vlm patentiranim lažnivem. "DELO,, je glasilo Sl°vencev, ki se bori proti °9romnemu številu tltov-sMh," vatikanskih in wa-*hingtonskih trobil, za mir, *v°bodo in pravice našega nQroda. Dolžnost vseh Slo-V«ncev je, da ga kupuje-6lo< podpiramo, širimo!
Dramska družina z Opčin
je uprizorila Gogoljevega “Revizorja,,

V poročilu o Gogoljevem «Revizorju» na Opčinah, ki je tudi pri reprizi v nedeljo 27. avgusta Privabil kljub veliki vročini polno dvorano gledalcev, je pomotoma izostalo:
Tudi tov. Viktor Sosič kot natakar je bil del skupnosti in je svojo vlogo lepo podal. Pohvaliti moramo tudi tov. Stanko Hrovatin, ki je
lepo podala pred predstavo vsebino in pomen Revizorja in poleg tega požrtvovalno prihajala vsak večer na vaje ter kot odlična suflerka mnogo pripomogla k celotnemu uspehu.
Pri pripravah za predstavo pa so z vso vnemo in ljubeznijo pomagale posebno tov. Olga Gulič, Kati Gorup, Katra i Saška Gulič.
stavljalcev po večini iz dežel Srednje Evrope. Najbolj zastopana pa je bila seveda industrijsko bogata avstrijska republika. Dve leti nato je bil drugi velesejem, ki pa zaradi nastalega fašizma ni prišel do pravega mednarodnega izraza. In s tem velesejmom je bilo konec vsaki pobudi. Sele v letih 1947 in 1948 je ponovno prišlo do razstavnih poskusov: letos pa, kot vidimo do mednarodne velesejmske manifestacije.
Vsi pravi Tržačani, ki resnično žele, da bi Trst dobil tak gospodarski razmah, ki bi ga zaradi svoje zemljepisne lege moral že zdavnaj imeti, so z veseljem pozdravili ponovne poizkuse organizacije mednarodnega velesejma. Marsikdo pa je nehote nasedel pestrnbarvnl propagandi in upal da bo do tega resnično prišlo. Toda žal tudi letošnja tržaška velesejmska manifestacija še zdaleka nima namena zbližati trgòvino Vzhodne Srednje in Zahodne Evrope. Niti nima namena da bi navezala trgovinske stike s pravim tržaškim zaledjem, z deželami ljudske demokracije. Letošnji velesejem zgleda le propagandistična manifestacija Marshal lovega načrta.
Pa nglejm > si na kratko (in seveda površno) letošnje velesejm-sko razstavišče. Daši je bilo raz stavišče nakazano šele pred krat kim in je torej še popolnoma novo, nam vendar mnogo ne obeta Opaža se, da prostor kot tak ne ustreza popolnoma vsem zahtevam sodobnega modernega velesejmske-ga razstavišča. Ze sedaj, ko je prireditev razmeroma še majhna se pojavlja tesnoba. Tudi tu je prišlo do izraza pomanjkanje prostora.
Ce se bo velesejmska prireditev ustalila in seveda, če se bo na podlagi zdravih in pravih stremljen uveljavila, bo treba v kratkem mi-
sliti na novi prostor, oz. na razširitev obstoječega. Neki tržaški inženir je sicer že mislil na to. Izdelal je načrt za novo velesejm-sko razstavišče, ki naj bi zraslo onstran športnega dirkališča ob Reški cesti blizu Magdalene. Obe sejmišči bi bili povezani med seboj z moderno žično vzpenjačo, ki bi potekala visoko nad dirkališčem. Ta vzpenjača naj bi bila obenem tudi dejanska privlačnost za obiskovalo velesejma . . .
Ce vstopimo v novo sejmišče izpred dirkališča vidimo na desni velik paviljon ERPa. V njem je vse polno najrazličnejših statistik o pomoči, ki jo Evropa «dobiva» od Marshallovega načrta. Človek ki obišče to «razstavišče» sploh nima vtisa, da se nahaja na velesejmu Seveda sodeč po teh statistikah v Zahodni Evropi in v Trstu ni brezposelnosti, pomanjkanja, bede. In kateri izmed Tržačanov more potemtakem verjeti omenjenim ERP-o v im reklamam?!
Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da je prav ERP dobil prav za prav največji razstavni prostor.
Tik ob ERP paviljonu je velika in lepa razstava Združenih jadranskih ladjedelnic (CRDA) Razstavljeni so zanimivi in velikanski iz delki, katere si zlasti z zanimanjem ogledujejo številni delavci. Malo dalje-pa je avstrijski paviljon, ki pa nima nobene privlačnosti za javnost in je zato zelo slabo obiskan Zanimivi so le modeli majhnih lesen h stanovanjskih hišic. Iz opisa in cenika, ki je tam izobešen je razvidno, da stane taka hišica s štirimi prostori okrog 260.000 lir. (Hišica je nedvomno predmet želja števil nih tržaških delavskih družin, ki Ž6 toliko let čakajo na, četudi borno lastno stanovanje. Tega pa reklame ERP ne naštevajo).
S svojo razstavo jugoslovanski
organizatorji dejansko smešijo same sebe. Na njej razstavljajo več predmetov, ki bi jih zaman iskali v Jugoslaviji. Ugotoviti je tudi, da so razstavljeni v glavnem isti predmeti, kot na razstavi pred dvema letoma. Da bi očitneje «prikazali» u-spehe Titove petletke so pripeljali na razstavo tudi nekaj izdelkov težke industrije in precizne mehanike, ki pa prav gotovo niso bili izdelani v Jugoslaviji. Kvečjemu so bili tam le prebarvani. Povsem razumljivo je da omenjeni izdelki niso na prodaj.
V drugem delu paviljona in v paviljonu A so pa razstavljeni najrazličnejši predmeti italijanskega in tržaškega proizvoda kot n. pr. ra-dioaparati. kuhalniki na elektriko in plin, likalniki, pohištvo, blago itd. itd. Preveč bi se zavlekli, če bi na tem odmerjenem prostoru skušali naštevati v-e podrobnosti o vseh razstavljenih predmetih. U-gotoviti pa je, da v resnici ne predstavljajo nič posebnega, kajti vsi so poznani že iz prejšnjih razstav in iz drugih velesejmov. Zal je ugotoviti, da je prav tržaška Industrija zelo slabo zastopana na velesejmu,
Nekaj dni je vzbujal dokaj pozornosti heliknter, ki je pristajal na terasi sedeža velesejmske direkcije. Nekateri, seveda so bili to le bogataši, so si privoščili še ta luk-sus, da so se z nj;m popeljali malo naokoli, kar pa je seveda stalo lepe denarce.
Kot smo že v uvodu omenili, bi pravi velesejem, ki bi temeljil na zdravi trgovinski podlagi, brez vsakih špekulacij političnega ali kakršnegakoli drugega značaja, veselo pozdravili vsi Tržačani. Seveda bi taka trgovinska manifestacija ne smela imeti za cilj sovražno propagando proti naravnemu tržaškemu zaledju, proti deželam ljudske demokracije.
tudi nekdanje Hitlerjeve tvornice začele z delovanjem za izdelovanje vojnih proizvodov. To dokazujejo eksplozije, ki so bile 28. julija 1948 v tvornicah za izdelavo vojnega ma, teriala v Farbenindustrie v Lud-wigshafen-u. Po časopisnih vesteh v britanski coni Nemčije je bilo nad 3000 mrtvih in ranjenih. Istega dne pa je sodišče v Nuermbergu oprostilo skupino voditeljev Farben-industrie, ki so bili obtoženi zaradi proizvodnje vojnega materiala za časa Hitlerja!
Od takrat je gospodarstvo Zahodne Nemčije dobilo vedno bolj vojaški značaj. Isto se je dogajalo pod pruskim cesarstvom ter pozneje pod Hitlerjem. Navedli bomo le nekaj primerov: Po nepreklica nih vesteh demokratičnega nemškega tiska, so tvornice «Ford-a» V Zahodni Nemčiji v podjetjih Kol-na izdelovale vojaška motorna vozila za francosko vojsko. Po cestah je bilo videti dolge vrste avtomobilov, ki so bili namenjeni barvanju z tipično barvo ostalih francoskih vojaških avtomobilov.
Francoski časopis, uradno glasilo zunanjega ministrstva je pred kratkim objavil vest v neki razpravi o Zahodni Nemčiji, da je znan proizvajalec vojnih letal za časa nacistične Nemčije Willy Messersch-midt osebno vodil tvornico letal v Augsburgu na Bavarskem. List zagotavlja, da tovarna izdeluje le «zložljive hiše», v resnici pa izdeluje najvažnejše dele za raketna letala,
V mestu Zeli posebno opremljene tovarne izdelujejo 250.000 jeklenih vrvi za tanke na mesec. Te vrvi služijo za opremo tankov tipa «Sherman», ki jih izdelujejo v drugih conah Nemčije. Tanki raznih tipov, med katerimi znani «Tiger» se izdelujejo v naslednjih nemških podjetjih: Tvornica «Krupp Num-mer 2» v Essenu izdeluje tanke tipa «Panther»; tvornica Bahrenfeld, ki jo vodi neki prijatelj Schachta, upravitelja «Vereinigte Deutsche Metallwerke» ravno tako izdeluje tanke; tvornica Wolff v Lagenber-gu (Porenje) pa se je specializirala v izdelavi motorjev za tanke.
Nemški demokratični tisk je pred kratkim objavil vest, da so podjetja «Badischin Anilin Werke», podružnice «Farbenindustrie» v Ludvvigs-hafenu pričele z izdelovanjem po sebnega bencina za V 2 ža Ameri* čane, kakor tudi razne oklopne dele za letala.
V Kolnu izdeluje tovarna Schmiedling mesečno od 20 do 30 letal na reakcijski pogon, d očim je francoski tisk pred kratkim pisal,
da «Chemisch Werke» v Mannheim-u že več časa nadaljuje s proizvajanjem raznih preparatov za bakteriološko vojno. To proizvajanje, ki se je vršilo na ukaz Hitlerja, je bik po končani vojni obnovljeno.
Proti koncu meseca aprila t. 1. je angleška obveščevalna agencij* «British News Agency» zabeležila da je poveljstvo ameriških vojaških sil v Zahodni Nemčiji izdelal« «petletni načrt» za oborožitev tei spremenitev tega ozemlja v vojaško oporišče ZDA v Evropi. P» mnenju angleške angencije, bo Zahodna Nemčija postala velikansko letalsko oporišče, skladišče voj nega materiala ter ogromna vojaš niča. Načrt predvideva od leta 1950. do 1952. izdatek 500 milijo nov mark, ki bo nato krit z obdav čenjem Zahodne Nemčije. Obstoj tega «petletnega načrta», je po ve steh vsega tiska Zahodne Nemčije nedvomen. Na primer: v coni Weiden-a, blizu češkoslovaške meje, je široko področje, ki je pretvorjeno v zbirališče orožja. Kmetje tistega kraja so zaradi uničenja in opustošenja odločno protestirali, Ravno tako so 'britanske oblasti prisilile kmete Abeninselen-a, da so morali zapustiti svoja polja, ki so postala vojaška taborišča.
23. maja t. 1. so komunistični zastopniki Assije, podprti z velikimi manifestacijami protestirali proti ameriškemu ukrepu o spremembi cone pri Budingen-u v vojaško bazo. Prebivalci dvajsetih vasi so prejeli ukaz za izselitev iz te cone, njih hiše pa so bile izročene ameriškim oblastem. V coni Budingen-ai ki šteje nad 4.280 hektarjev so zgradili vojašnice, letališča in druga skladišča. V približno enako velikem področju blizu Soest-a v bri tanski coni, kjer je bilo za časa nacizma veliko letališče, ki je bilo po vojni «uničeno», so to letališče obnovili in razširili.
«Petletni načrt», o katerem govori «British News Agency» se takole ostvarja: nemška industrija ob navija vojaško proizvodnjo, d očim se vse Hitlerjeve vojaške baze ponovno spravljajo v delovanje za «obrambo Zahoda». Pripravljajo se razni dušilni in strupeni plini, ka kor tudi vsi bakteriološki poskusi za «osvoboditev» Evropejcev.
V teh zločinskih vojnih pripravah ni mogoče, da bi manjkalo blaženo orožje Trumana in new-yorskega nadškofa — atomska bomba. Strahovito a resnično: ZDA odpošiljajo v Nemčijo ter izročajo bivšim nacistom atomsko orožje.
(Nadaljevanje sledi)
Ob obletnici ustanovitve Kosovelove brigade
Osmi september 1943 bo za vedno zapisan v zgodovini našega naroda, Kot dan, ko je primorsko ljudstvo vrglo iz sebe jarem Tujega imperializma. Do tedaj male partizanske skupine, so se prvič pojavile v javnosti. Razorožile so
if\I «L II ! €) N
|_Č E S K A HUMORESKA
Novoustanovljena mladinska godba PD «Pečar», ki bo jutri prvič nastopila.
«Dober večer,» je pozdravil Machaty, «prišel sem po milijon!»
Gospod Liska pa je bil previden in je vprašal Mnchatena: «Kdo vas je poslal ponj ! Zakaj pa milijon?»
Machaty pa mu je hitro začel pripovedovati: «Četrtega sem kupil srečko,, deset dni nato je bilo žrebanje, revček, ki je vlekel številke je potegnil mojo številko. In zato sem prišel k vam. Tu imate srečko in brž mi odštejte denari!»
In pričelo se je štetje. Gospod Liska si je oslinil palec in kazalec in prsti so kar migotali. Machaty pa je skrbno pazil. Medtem je že pritekel reporter in Machatena fotografiral v profilu, v lice in v roko.
To se je srečnemu dobitniku zdelo zelo imenitno. Na ulici se je zbralo mnogo ljudstva, kajti brž se je raznesla novica vse naokoli, da je Machaty dobil milijon. Mnogi so se ponujali, da bi nesli milijon domov, sosed Holeček pa ga je prosil naj mu posodi 60.000 kron. Žene so se Machatenu nasmihal a kakor še nikoli in vsakdo ga je imel rad.
«Le kako . . . ,» je v solzah vzkliknil srečnik, «le kako sem si to zaslužil!»	■*"
Ko je prišel domov je lahko bral še marsikaj o sebi. «Srečnik Machaty.» so pisali listi. «Machatenu se je nasmehnila sreča v podobi milijona, katerega so mu izplačali s samim drobižem. Na vsa vprašanja odgovarja Machaty le to, da je srečen m da je vesel».
Ampak vesel ni bil. Z nagubanim čelom je premišljeval, kam bi ihranil milijon. Njegovo spanje ni bilo več spanje pravičnega in kadar se je po noči zbudil, je pod vsakim stolčkom videl razbojnika, pod mizo pa kar tri. Kadar je kdo potrkal na vrata, je Machaty zlezel na omaro in ostal tam, dokler ga ni glad pregnal od ondot. In če je začul glasove pred durmi, je vtaknil glavo v pesek, katerega si je prinesel nalašč v ta namen.
Milijona ni hotel dat: iz rok, držati ga doma pa je bilo skrajno nevarno. Zato ga je spravil v skrinjo ki jo je opremil s tremi ključavnicami. Uro za uro je pregledoval, če mu ni kdo denarja ukradel. Kadar pa je moral od hiše, ga je kar groza tresla. Bal se je, da ne bo našel milijona, ko se povrne domov.
Drugače pa je Machaty živel trezno. Ker je bil bogat se je bal skakati na tramvay, zato mu je vselej zbežal izpred nosa. Hodil je
bradat in zarasel, ker brivcem ni zaupal. Tudi po pošto je hodil sam. In še po kakšno pošto!
«Ako drevi ob šestih ne položite tristo tisočakov na prag svojega stanovanja, vas ubijem.» mu je pisal neznanec.
Nepoznana gospodična pa mu je nekoč pisala: «Sem vaših let, z manjšo telesno napako, zagledala sem se v vas in vas ljubim. Obiščem vas!»
Machaty ni vedel kaj je hujše in grozno mu je bilo od tegobe Nenadoma pa mu je šinilo nekaj v glavo in evo kaj je storil:
Nekega jutra se je oblekel in šel h knnjaču.
«Rad bi imel psa», je rekel, «velikega kakor tele».
In konjač mu je ustregel.
Pes je bil bernardinec dobre pasme, izvrstno opitan, skoraj za glavo večji od Machatena.
Srečnik ga je prignal domov, vzel milijon iz skrinje in ga pokazal psu:
«Na, povohaj! Tole mi boš varoval. Nikar me ne osramoti!»
In tedaj se je pričelo tisto, kar je bilo najgrozovitejše. Pes je stresel kosmato glavo, pomignil z uhlji, zaobrnil oči, zamahal z repom, da je delal veter, zarežal v znamenje, da je svojega novega gospodarja dobro razumel In je začel žreti bankovce. Dolgo je trajalo, preden se je Machaty sploh zavedel kaj se godi. Ko se je zavedel, kaj se godi je planil na ulico in vpil:
«Moj milijon! Moj milijon! Držite bernardinca!»
Ker pa je bi! siromak ves bradat in zaraščen, ga ljudje niso spoznali. Razen tega ni bilo nikjer videti bernardinca, zato so ljudje domnevali, da gre za mistifikacijo. Samega stražnika težko preveriš, da žre pes denar. Machaty si je lahko štel v srečo, da se mu je to posrečilo.	| j|
Ampak ko je stopil s policajem v svoje stanovanje, ni bilo za milijonom niti sledu več. Bil je tam samo bernardinec. Otepal je t i epom in je bil zelo debel.
Žalostni konec, kaj?
Od takrat pelje Machaty vsako jutro svojega psa v mesto z namenom, da bi ga prodal, toda nihče ga noče kupiti, ker zanj vpraša nič manj, kot milijon.
ueč italijanskih divizij ter karabtnier-skih in policijskih enot; zaplenile velike količine vojaškega materiala ter si tako ustvarite bazo za nadaljne boje ter bazo za razširitev svojih vrst. Nastalo je novo osvobojeno ozemlje na Primorskem in sicer na Krasu, v Vipavski dolini in u Brkinih. Zaradi dotoka številnih mož v partizanske enote, so se jormirale nove brigade in celo diuizUe ter slednjič slavni IX. korpus.
Med brigadami, ki so bile v sklopu IX. korpusa Je bila tudi brigada Srečka Kosovela. Ustanovljena je bila meseca septembra 1943. Spočetka Je vodila težke borbe in diverzantske akcije po Krasu in v Vipavski dolini, kamor so silile motorizirane nemške enote, pozneje pa se je pomaknila u severne predele Primorske, v Trnovo, Lokve, na Banjško planoto in v Ce-povan. Februarja 1944. je bila ojačena. nakar pa je prekoračila Sočo in prodrla v Beneško Slovenijo. Seveda tudi ta pot ni bila tako lahka in enostavna. Brigada je vodila tetke borbe pri Srednjem. Pozneje pa se je morala ponovno umaknili čez Sočo.
Marca 1944. je Kosovelova brigada vodila težke borbe ob železniški progi Gorica - Sv. Lucija - Jesenice. Velike bitke so bile zlasti v bližini Podbrda, Hude Južine in Grahovega. V teh bor. bah so se zlasti dobro izkazali Italijan-ski borci. Tako je bilo bratstvo med Slovenci in Italijani dejansko skovano v najtežjih krvavih borbah, ko so se slouenski in italijanski partizani ramo ob rami borili.
Pozneje je brigada vodila tetke borbe tudi v Trnovskem gozdu. Dolgo časa je vzdrževala obroč, ki Je Ščitil štab IX. korpusa in pokrajinski odbor UF za Slovensko Primorje.
Decembra 1944. je v borbi podlegel njen komandant Stjenka. Tudi brigada je bila ob te J priliki strašno razredčena. Poslednje borbe je vodila na Opčinah pri Trstu. Zaradi velikih zaslug, ki si jih je pridobila v borbah, Je dobila »asiov «Udarne brigade».
Bivši borec DRAGO KOŠUTA
3
3
• •• g
ČUDEŽNA SILA. . . — Pred. dvema tednoma je «Demokracija» objavila uve strani slavospevov Marshallovemu načrtu. Prejšnji teden pa je na pivi strani objavila ogabni piouko-muntsciCni članek, v Katerem skuSa dokazati, da je komunizem suženjstvo najslabSe vrste. Najorie je tudi ta članek od ERP komisije plačan oglas, ker se nam zdi nemogoče, da bi mogli inteligentni ljudje nekaj takega napisati. Torej: ait pišejo «Demokracijo:» neinteligentni ljudje, alt pa je oni članek slab prevod iz a n glescine. Ali veste, kaj je Zahod? Ne? To vam pove v maloštevilnih besedah «Demokracija»: «svet svobode, človeškega dostojanstva in prostosti poe-dtnca v okviru demokratskih dolžnosti in pravic». Ce je Zahod res tak, zakaj Je treba pisati o tem argumentu toliko člankov? Saj se potemtakem ljudje lahko sami prepričajo o ter «dobrotah». Pravijo, da dobro blago ne potrebuje reklame. Ali pa so ljudje okrog «Demokracije» mnenja, da je treba Siriti za zahodno demokracijo gesla kot za «Coco-Colo»? Ker pa smo zelo dobi i ljudje, predlagamo, naj bi ERP, ki ima toliko denarja za plačevanje slabih člankov v «Demokraciji», po vsem Trstu in Evropi razširila velike napise v tem duhu: «Zahodna demokracija: to mora biti vaia priljubljena pijača!» Ali pa: «Pijte zahodno demokracijo in boste srečni!». Ledena zahodna demokracija vas zadovoljuje v vseh ozirih», itd. «Demokraciji» svetujemo, naj si ogleda statistike o brezposelnosti, o strateških oporiščih ZDA po svetu, o od ameriških vojakov poklanih Korejcih, o « demokratičnih» letalskih napadih na korejska mesta, o vojaških blokih «zahodne demokracije», o Spoljordovih izjavah, s katerimi je zahodnemu svetu obljubljen «raj» vojnega proizvajanja in zanemarjenja gospodarskih izboljšanj itd. Morda ne bodo več pisan takih «blekastih» člankov, ki jim rušijo «ugled». Mi jim prav srčno priporočamo, naj bi rajši pisali, kaj tehtnejšega in povedali svojim ljudem, zakaj je v ZDA nad 15 milijonov stalno in začasno brezposelnih
«BISTRA SOCA» — «Soča» je zelo «bister» list in nam opisuje, kako prihajajo vse jugoslovanske tovarne v privatne roke in kako se po ukazu ameriških gospodarjev odpravlju na-zionalizacija. Ni več bistra, ko nam pravi, da «jugoslovanskim delavcem ne bo nihče več zniteval plač». Zakaj so pa v tem poslednjem času znižali plače od IS do 25 odst.?
ZORET ROGGE & C. — V neki svoji izjavi so miljenci ameriškega imperializma in titovskega jašizma, Rogge, Cassou in Zilliacus zahtevali, da «je treba komunistične partije drugih drtav opustiti . . .». Zelo «pametno». Prepričani smo, da je to poboina telja vseh kapitalistov, monopolistov, Trumanov, Mac Arthurjev, itd., ki bi lahko tako neovirano nadaljevali svoje «kulturne» agresije na vse narode na svetu, To bi bilo za titojašiste kar najboljša nagrada, tako da bi lahko neovirano nadaljevali svoje delo za razbitje demokratičnega gibanja. Zavedajo se pač, da jih povsod čakajo brce, zato pa si telijo odpraviti komunistične partije, ki vodijo borbo delovnega ljudstva proti vojni in za socializem. Iz te nekako «srametljive» zahteve, pa bodo titojašisti kaj kmalu prešli na «odločno» zahtevo po odpravi komunističnih partij in bodo «teoretično» dokazali, da imajo ameriški sateliti prav, ko zahtevajo preganjanje komunistov.
EKS1MBANK IN JUGOSLAVIA —
O petnajstmilijonskem posojilu «Ek-simbanke» Jugoslaviji «Primorski» piše: «Eksimbank potrjuje, da je načelno sklenila dovoliti Jugoslaviji novo posojilo 15 milijonov dolarjev in da se nadaljujejo pogajanja, da se določi, kateri poizvedi so bolj potrebni Jugoslanskemu gospodarstvu». Zanima nas «določanje proizvodov, ki so najbolj potrebni jugoslanskemu gospodarstvu». Za trgovanje s socialističnimi državami so ameriški monopolisti razdelili vse proizvode ati surovine na nekaj delov. Vse zahodne države ne smejo na noben način izvažati na Vzhod proizvode, ki so «strateškega značaja». Želimo vedeti, ako se v Washingtonu pogajajo za izvažanje v Jugoslavijo proizvodov, ki so «strateškega značaja». Morda pa nam titojašisti ne bodo povedali, da to pomeni izvažanje bombnikov, topov, tankov, strojnic in municije pristnega ameriškega izvora. v
VELESEJEM — Na letošnjem velesejmu so Jugoslaviji dodelili lepe prostorčke Saj je Tito postal ameriški zaveznik . . . Kaj pa razstavljajo titojašisti? Lepe industrijske in poljedelske stroje, vino, klobase, les. Toda niso povedali, da klobas tn vina ni za jugoslovanske delavce, da strojev je zelo malo, tako da morajo delati na najprimitivnejši način, itd. Poleg tega «Primorski» noče povedati, kakšen škandal je nastal, ko je nek delavec spoznal, da je ki-nematogra/ski stroj, ki ga razstavljajo, proizvod milanske «Microtecniche», ne pa kranjske tovarne «Iskra».

%


«Ali veš, kaj je ona črna pika v krdelu ameriških in angleških ,ioli-cistov, «Čerinov» in odbovcev?»
???...
«To Je... Trsi »
UDBOVCI POD KRM KO	“DOPISNIKOV„		
OPOZARJAMO NAŠ NA PROVOKATORSKE		El G	LJUDI IBISKE
KAŽI I» O T Z A
» O
N r:

NAŠIH I II ti A ti O
V
— j
Proslava bazovskih žrtev je bila
manifestacija borbe proti fašizmu in vojni
Jutranja in popoldanska proslava - Govori tov. Abrama, Jakseticha in Markoviča - Titofašisti hočejo oskruniti spomin bazovskih junakov
Preteklo nedeljo je bila v Bazovici slavnostna proslava dvajsetletnice smrti Bidovca, Marušiča, Miloša m Valenčiča. Naše ljudstvo se je spomnilo svojih sinov, ki so darovali svoja življenja na oltar svobode, miru, bratstva in neizprosne borbe proti fašizmu.
Zjutraj je izpred cerkve krenila na strelišče povorka, ki so jo sestavljali predstavniki demokratičnih organizacij, Osvodobilne fronte to KP STO. Po položitvi številnih vencev je tov. Postogna otvoril proslavo. Govoril je nato v slovenščini tov. Abram. Na jutranji proslavi sta sodelovala pevski zbor iz Zgonika in godba iz Doline.
Drugi, množični del proslave se je začel ob 15. uri v vasi. Na tisoče Slovencev in Italijanov je prišlo iz mesta in podeželja da se oddolži spominu Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča in da jim ponovno potrdi, da se bo naše ljudstvo še nadalje borilo proti fašizmu, proti vojni to vsakemu suženjstvu do
uresničitve idealov za katere so štirje junaki padli pod zločinskimi puškami fašističnih razbojnikov. Popoldne sta govorila tov. Jakse-tich in Markovič. Sodelovali so pevski zbori in godba iz Sv. Križa.
Zjutraj in popoldne so bili italijanski in slovenski partizani na častni straži pri spomeniku.
Ta množična manifestacija je bila predvsem opomin vsem sovražnikom ljudstva in njegove svobode. Je bila opomin vojnim hujskačem to njihovim hlapcem, je bila opomin izdajalcem, ki so zapustili pot borbe proti fašizmu in vojni, za svobodo in bratsko sožitje med narodi.
Ti ničvredni izdajalci, ki so danes uvedli v Jugoslaviji fašistični režim, ki je še hujši od onega, proti kateremu so se štirje bazovski junaki borili in ki jih je dal streljati, ker so ljubili svoj narod in svobodo, hočejo oskruniti njihov spomin, kakor so oskrunili spomin mnogih naših padlih.
Titojašisti pripravljajo za jutrišnji
Nismo še pozabili na. razne večerne in ponočne obiske titolašističnih udbovcev pri nekaterih naših tovariših v predmestju in na podeželju, ki pa niso obrodili za titojašiste zaželenega uspeha, Zaman so bile grožnje in izsiljevanja Rank ovičevih krvntkov napram tov.ci Katri, Rtku Malalanu in drugim.
Tudi roparski napadi in ponočne ugrabitve, napadi, streli iz zasede in slični gangsterski podvigi niso ustrašili naših tovarišev. Ker so vse te metode bedno propadle skušajo titojašistični zločinci ubrati druge provokatorske in izsilje-valne metode, ki jih zakrivajo s krinko nekih domnevnih časnikarskih dopisnikov,
V torek popoldne sta se namreč zglasila na stanovanju tov. Krečiča Venčka, znanega aktivista in organizatorja UF za časa ilegale v Barkovljah dva neznana elementa, ki sta se predstavila kot «dopisnika» «Ljudske pravice», to je ljubljanskega glasila titovske fašistične sodrge. Čeprav je tov. Venček takoj odklonil vsako diskusijo sta mu udbovska provokatorja, ki sta spretno igrala vlogo «dopisnika», zagotovila, da ga nikakor ne nameravata prepričevati, marveč želita edino nekaj povsem «nedolžnih» podatkov o narodnostnem položaju in mišljenju Slovencev v Bar- j šistlčne kovljah. Kljub odločnemu stališču na-' težak.
šega tovariša sta skušala titofašisttčna provokatorja speljati svoj obisk na «prepričevalno» polje. Toda iz jasnili in odločnih odgovorov, ki sta Jih prejela sta lahko takoj ugotovila, da je ves njun trud zaman. Tako sta tudi klavrno zapustila stanovanje.
Učividno je, da titojašistični udbovci s temi, na videz nedolžnimi in « informativnimi» obiski zasledujejo povsem določene cilje. Kar jim ni uspelo z grožnjami in izsiljevanji, skušajo doseči po drugi poti. Volkovi so snelt svojo kožo in se preoblekli v nedolžne ovčice. Udbovski morilci, špijoni tn provokatorji so postali kar črez noč «dopisniki».
Toda tudi ta komedija je zaman. Naše ljudstvo že dobro pozna, kdo so morilci in pijavke jugoslovanskih narodov, predobro pozna njihovo hinavsko pretvarjanje. S titovskimi gestapovci in voditelji ne bomo diskutirali in jim ne bomo dajali podatkov, pa na) se predstavljajo v kateri koli vlogi. Take izvržke človeške družbe bomo nagnali iz hiše kot stekle pse. Z-gestapovskimi morilci se bomo pogovorili edino le ob uri končnega obračuna. Takrat pa bo obračun za tttofa-voditelje in zločince precej
dan «svojo» proslavo bazovskih žrtev, kar zveni v zahmeh Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču. Ze dejstvo, da so kot svoje govornike postavili elemente z nelepo preteklostjo in celo
—	kar je najhujše in najbolj žaljivo
—	elemente ki so se fašizmu uklanjali, medtem ko so štirje junaki trpeli najhujše rnuke po fašističnih ječah, nam dovolj jasno izpoveduje njihove namene. Titofašisti skušajo razvrednotiti štiri bazoviške žrtve. Zaliti jih skušajo, s tem da bo na mestu njihove ustrelitve pljuval svoj protiljud stranili trnjev venec, ki ga je v nedeljo položila na spomenik ljubeča lon-Jerska mladina in na njegovo mesto ski bes fašistični špijon Bortolo Petronio.
Ze dejstvo, da so kot tatovi od-postavili svojega, nam pove, kaj nameravajo jutri v Bazovici. Za njih naj bi bil ta dan povod za pljuvanje proti narodno osvobodilni borbi, proti vsem padlim junakom, proti Sovjetski zvezi, v katerem imenu so ti junaki padali za časa fašizma in domovinske vojne, in proti miroljubnemu pokretu v svetu. Zato so si izbrali za govornike Bor-tola Petronija, ki se je že kot izdajalec svojih tovarišev naučil, kako se mora pljuvati na demokratični pokrči; Branka Babiča, ki ie tukajšnji predstavnik fašističnega režima v Jugoslaviji, ker streljajo in mučijo na desettisoče resničnih domoljubov prav na način, ki so ga spoznali bazovski jundičij Eugenia Laurentija, ki je pravi lik izdajalca iz koristolovstva; ter zagrizenega protikomunista Jožeta Deklevo.
Naše ljudstvo ne bo trpelo podobnih skrunitev spomina bazovskih žrtev in zato se bodo jutri v Bazovici znašli ljudje, ki z Bidovcem, Milošem, Marušičem in Valenčičem nimajo prav nič kaj opraviti, ljudje, ki so izdali svoj narod in borbo svojega naroda, ljudje, ki so moralni sokrivci zverinskega umora bazovskih junakov.
Vpisovanje
na slovenskih šolah
Po informacijah, ki smo Jih prejeli od šolskih oblasti, se je dne 1. septembra pričelo vpisovanje v vse srednje šole in tečaje v Trstu in tržaški okolici, ki bo trajalo do 25. septembra. Učencem, ki bodo polagali izpite pa je dana možnost vpisan.ia do 30. septembra. Uradi za vpisovanje poslujejo vsak dan od 10. do 12. ure na vseh šolah, kjer si prizadeti tudi lahko ogledajo natančna navodila,
TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED
VU mora odobriti povišanje
plač nameščencem Združenih bolnic
Uprava bolnic j& že junija t. I. odobrila povišanja * V L/ nosi krivdo za vse morebitne posledice - Mezdna pogodba za nameščence barov in kavarn
Agitacija nameščencev Združenih
bolnišnic je še vedno v teku in se uo verjetno poostrila. VU do danes še
ni odobrila povišanja plat in drugih ugodnosti, ki bi pripadale nameščencem na podlagi zadevnega sklepa uprave bolnic. VU namerava celo spremeniti sklep uprave in to seveda v izključno škodo nameščencev.
V	soboto zjutraj so imeli nameščenci Združenih bolnišnic sindikalno zborovanje. V tem tednu pa so se sestali na Uradu za delo sindikalni predstavniki te stroke v svrho končne rešitve tega vprašanja. V sredo je bil sličen sestanek pri conskemu predsedstvu, kjer so sindikalni predstavniki predočiu upravičeno ogorčenje in nezadovoljstvo prizadetih zaradi zavlačevanja odobritve od strani VU. Dejstvo je, da je uprava bolnic odobrila povišanje plač že junija t. 1., do-čim VU do danes še ni dala svojega privoljenja.
Nameščenci Združenih bolnišnic so pokazali v tem času dolgotrajnega zavlačevanja dovolj strpnosti. Ne bodo pa dopuščali, da bi se zadeva še nadalje zavlačevala. Za vse posledice, ki bi nastale zaradi tega nevzdržnega stanja pa nosi krivdo edino le VU, ki noče odobriti sklepa uprave bolnic,
V	sredo zjutraj so na Uradu za delo podpisali sindikalni predstavniki in delodajalci novo mezdno pogodbo za nameščence barov in kavarn. Mezdna pogodba stopi v veljavo 31. julija t 1. Na podlagi nove pogodbe so plače in mezde nameščencev barov in kavarn povišane za prilično 25 odstot. kov. Vodijo pa se še vedno pogajanja za normativni del pogodbe.
«Primorski dnevnik» zasačen pri tatvini
«Primorski dnevnik» je neštetokrat očital našemu listu, češ da je slovenski prevod «Unità». Sprva smo mislili, da ga motijo razne vesti in objave, ki so bile podobne ali tudi enake, ker so pač prišle iz istega vira, to je bodisi od našega dopisnika ali pa onega od «Unità» od n. od naših demokratič-
nih organizacij. Toda končno smo le sprevideli, da titofašisti merijo čevlje po svoji nogi in da ti očitki izvirajo le iz njihovega lastnega greha.
Našim ljudem pa tudi bralcem titovskega dnevnika se bo morda zdelo čudno, a je le gola in čistokrvna resnica: Kljub temu, da ima «Primorski dnevnik», celo brigado dobro plačanih urednikov, prepisuje iz demokratičnih listov, zlasti še iz «Unità» in, dokler je bil «Il Lavoratore» še dnevnik, tudi iz njega. Ta tatinska manija traja že leta in titofašistov prav nič ne moti, da pita svoje bralce z «inform-birojevskimi lažmi», pobranih Iz lista onega Ulisse ja, ki so ga oni proglasili za najhujšega fašista v Italiji.
Toda končno so se ti tatiči le ujeli v zanjko, ki so jo sami spletli. Tako je «Unità» od 30. 8. t. I. poročala o 2Q odpustih z dela v podjetju «Modiano». V resnici je šlo za le odpuste le v tovarni «Salto», kot je pravilno pisal naš list (ki «prepisuje» iz «Unità»!. Dopisnik «Unità» j» očividno zamenjal ti dve tvomici papirnatih izdelkov, toda je
takoj naslednji dan popravil to neljubo pomoto. A bilo je že prepozno! «Primorski dnevnik» je namreč istega dne že prinesel skoro dobeseden, le nekoliko obrnjen prevod prvotne, seveda pogrešne vesti, ukradene iz «Unità». Seveda so bili toliko «pošteni», da niso prevedli še popravka, ker bi se pač z njim še bolj izdali.
Te nizkotne tatvine Babičevih nameščencev nas pač ne čudijo. Naučili so se jih pač pri svojem delodajalcu, ki ie ukradel demokratičnemu gibanju njegovo imetje. Pač po pregovoru «oče tat, otroci tatiči». In to so prav isti ljudje, ki nam prepovedujejo objavljati dela naših pisateljev, češ da so zaščitena po «avtorskem pravu», čeprav avtorji ne dobe od neštetih objav v titovskih listih niti prebitega vinarja in bi mi prav radi dali zaslužnemu pisatelju ali njegovim dedičem primerno nagrado. Kaj pa mislite, titovska gospoda, da članki in vesti v časopisu niso zaščiteni po zakonu o avtorskih pravicah?
V nedeljo 10. t. m. s pričetkom ob 15. uri bo na Zgornji-Kolonji v krožku «Pečar» (predzadnja postaja filobusa «B»)
Praznik
demokratičnega
tiska
ki ga organizira Zveza komunistične mladine. Spored je naslednji: Godbeni koncert, ki ga izvajajo mladinci s Kolonje; pevski koncert z udeležbo pevskega zbora Sv. Ivan-Podlonjer; tek čez drn in strn za «Pokal Pattuglia». Sledili bodo pozdravni govori tov. ALEKSANDRA DESTHADIJA, KARLA SISKO-VICA - MITKA ter LINA CHE-VAT1NA.
Ob 19. uri ples z izvolitvijo zvezde «Pattuglia», ter šaloigre.
Dobro preskrbljen bar! Vabimo k polnoštevilni udeležbi!
PRIZADEVANJE ZDZ
za zajezitev dviganja cen
TEDENSKI
KOLEDARČEK
Delegacija žena na odseka VU cen se morajo imenovati tudi
V komisijo za kontrolo sindikalni predstavniki
Kakor smo že poročali v zadnji številki našega lista, je Zveza demokratičnih žena poslala trgovskemu odseku VLI poseben načrt s konkretnimi predlogi za zajezitev naraščajoče draginje.
Končno je bila v torek sprejeta pri navedenem oddelku delegacija naše ženske organizacije, ki je načelniku oddelka g. Cl-ayde-ju podrobno obrazložila posamezne točke svojega načrta. Navedeni je zagotovil. da bo VU upoštevala vse predložene predloge. V tem smislu je VU že imenovala posebno komisijo, ki naj bi povzela konkretne ukrepe za zajezitev brezvestnih špekulacij na račun potrošnikov. Komisijo sestavljajo predstavniki Finančne inten-dance, Urada za delo. Genio Civile, Kmetijskega inšpektorata in Trgovske zbornice. Pri tem pa so delegatke, med katerimi je bila tudi občinska svetovalka tov. Karleta, povsem utemeljeno opozorile predstavnika VU na vidno pomajklji-vosl pri sestavljanju te komisije in sicer glede sindikalnih predstavnikov, ki bi morali biti tudi vključeni. Načelnik oddelka je obljubil, da bo VU preučila tudi ta pred-
Člani Delavskih zadrug
morajo pohiteti s podpisom izjave
Kakor smo že poročali v zadnji številki «Dela», je nadzorni odbor Delavskih zadrug podajša! do 30 novembra 1950 rok, do katerega morajo člani podpisati izjavo, da se strinjajo z zvišanim zadružnim dele žem. Ta ukrep je bil vsekakor ume-sten, ker je namreč do sedaj le prilično 4.000 članov izpolnilo predpisane formalnosti in si s tem zagotovilo pravico do udeležbe na okrajnih članskih skupščinah
Ena izmed glavnih tež koč za sklicanje okrajnih skupščin je namreč prav v tem da je le neznatno število članov podpisalo pristanek za zvišanje zadružnega deleža. Dokler pa člani ne zadostijo tem zakonskim predpisom, nimajo pravice do udeležbe na teh skupščinah in do volitev delegatov za občni zbor.
Razumljivo je, da je v interesu vseh članov Delavskih zadrug, da se čimprej skliče občni zbor, kjer se bo končno uravnovesilo stanje te velike in za delovno ljudstvo važne gospodarske organizacije, ki bo le na ta način lahko prešla zopet v roke svojih članov.
Akcijski program KP STO, ki ga Je objavila prejšnji teden «Unità» je v tem pogledu docela jasen in ne dopušča nikakih dvomov. Preprečiti je treba namreč, da bi se Delavskih zadrug polastili ljudje, ki so se vedno, posebno pa za časa fašizma izkazali kot največji sovražniki te delavske organizacije. Pri tem pa se ne postavlja vprašanje večine, marveč je iskrena želja vseh dobromislečih članov, da bi ustanova, po 25 letih uprave raznih predpostavljenih komisarjev končno prišla v upravo zadružnikov. KP STO zagotavlja obenem, da se ne bo nihče dotikal položaja nameščencev ter da se ne bo izvajala nobena diskriminacijska politika.
Člani se lahko zglasijo v popoldanskih urah v kateri koli prodajalni Delavskih zadrug za podpis navedene izjave. Vsakdo mora prinesti s seboj člansko knjižico in osebno izkaznico, nakar bo prejel od nameščenca zadevni obrazec v izpolnitev. Razlike 400 lir pa ni treba takoj plačati, temveč jo vsakdo lahko plača v malih obrokih ali pa ob zaključku poslovnega leta z njemu pripadajočimi odstotki na podlagi nakupnih bonov.
TITOVCI SO SLABI PREROKI
Uspela prireditev v Sovodnjah
V nedeljo je Cita v Sovodnjah u-spela pi ireditev demokratičnega tiska. Prireditev je bila skrbno pripravljena in je prijetno iznenadila veliko število demokratov, Slovencev in Italijanov, ki so prišli iz vseh okoliških krajev,
Na prireditvi ni manjkala razstava demokratičnega tiska, ki je privlačevala prisotne in pridno poslovala s prodajo časopisov, v prvi vrsti «Dela» in «L’Unità», revij in knjig.
Posebno navdušen sprejem so želi
tržaški gosti, ki so podali lep kulturni spored. Združena pevska zbora Sv. Ivan-Podlonjer sta pela borbene in narodne pesmi, tov. Košuta je, kot vedno krasno podal nekaj recitacij Prešerna in «Goriškega slavčka» Simona Gregorčiča, ki je goriškim Slovencem posebno drag. Največje priznanje pa je žela dramska skupina PD «Slavko Škamperle», ki je lepo podala spevoigro v dveh dejanjih «Venček narodnih pesmi».
Govorili so tov. Poletto Silvino, ki je prinesel pozdrav goriške federacije KPI; tov. Ado Slavec, ki se je v svojem govoru spomnil časov, ko so se po teh krajih Slovenci in Italijani skupno borili proti fašizmu in vseh soborcev in narodov onstran meje, ki so bili tako kruto prevarani v svojih upih. Nato je povzel bosedo poslanec tov. Gino Beltrame ki je orisal politični položaj v Italiji in podčrtal potrebo borbe za demokratične pravice, posebno pa borbe za narodnostne pravice Slovencev in zlasti njihove šole.
Na tej prireditvi je prišlo ponovno do izraza bratstvo in medsebojno razumevanje obeh tu živečih narodov. Slovenci so pa še posebno dokazali, da ne nasedajo propagandi titovskih plačanih agentov, ki na vse načine skušajo odvrniti demokratične Slovence od njihove prave poti
log. V nadaljni diskusiji so delegatke ZDZ predočile, da ni mogoče vzpostaviti pravilne kontrole nad cenami, dokler bodo imeli razni špekulanti popolnoma proste roke pri diktiranju cen na debelo. Temu je najboljši primer cena mesu, ki stane v Trstu povprečno 732 lir, do-čim ga prodajajo n. pr. v Rimu po 320 lir kg. Da se napravi konec tem špekulacijam mora VU skrbeti za stalno in zagotovljeno preskrbo prebivalstva z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Vsako, tudi trenutno pomanjkanje daje veletrgovcem povod za takojšnje špekulacije, ki gredo seveda v breme revnejših slojev. ■ Tehtni predlog ženske delegacije pa ni posebno navdušil načelnika odseka VU, čeprav je vsem znano, da ne bi za njegovo izvedbo obstojale nikake posebne težkoče. Žene so obenem predočile nujno potrebo, da se ustanovi občinska ustanova za potrošnjo in razdeljevanje malim trgovcem ter da se reorganizira sadni, zelenjadni in ribji trg. '
V zaključku razgovora je g. Clay-de zagotovil, da se VU že zanima tudi za rešitev tega vprašanja ter, da bo novo ustanovljena komisija odpotovala v razna italijanska mesta, kjer si bo na licu mesta ogledala kako tam posluje preskrba z živili. Naše tovarišice pa so ga ponovno opozorile in vztrajale na stališču, da je treba v komisijo čimprej imenovati tudi predstavnike sindikatov, ker bo le na ta način njeno delo lahko doseglo uspehe, ki bodo v korist vsem potrošnikom.
Prijaviti je treba vinski pridelek
Vsi vinogradniki, ki bodo predelali grozdje v vino, morajo v treh dneh po trgatvi vložiti prijavo pri občinski davkariji. Prijava mora biti napisana na posebnem obrazcu, ki ga interesenti dobijo pri osrednjem uradu občinske davkarije v ulici Mazzini 6-1. in pri vseh drugih njenih uradih in mora vsebovati: 1. ime in priimek vinogradnika (lastnika, zakupnika ali polovinar-ja), 2. količino in kakovost grozdja in kraj, kjer ga imajo shranjenega, 3. količino starega vina, ki ga imajo v kleti na dan prijave, 4. koliko letošnjega vina imajo namen prodati to koliko obdržati zase.
To prijavo morajo predložiti vsi brez izjeme, tudi tisti, ki smatrajo da imajo pravico do oprostitve. Vse kršitve tega predpisa so po zakonu kaznive.
Drevi ob 20. uri priredi Prosvetno društvo «Pisoni» na prostem godbeni koncert.
V primeru slabega vremena se bo koncert vršil v društvenih prostorih.
Neizbežne posledice
ukinitve Stunovunjskt'ga urani»
Z ukinitvijo Stanovanjskega urada je zavladala v pogledu stanovanjskega vprašanja še večja zmešnjava. V vedno večjem številu se vrstijo stanovanjski izgoni, ki tirajo številne družine v pravi obup. Nesrečneži ki jih sodna oblast na zahtevo hišnih lastnikov postavi z vsem pohištvom enostavno na cesto, ne vedo kam, naj bi se obrnili. Sicer obstajajo v občinskem okviru razne komisije to kot nadomestek ukinjenega Stanovanjskega urada posluje takozvani «ufficio stralcio», ki ima nalog, da rešuje slična vprašanja. Toda prizadete družine imajo s temi komisijami in uradi bridke izkušnje. Vsi se namreč kaj radi izgovarjajo, da niso merodajni za pomoč prizadetim. Svoječasno je take zadeve reševal, čeprav le delno — Stanovanjski urad. Ko je bil slednji ukinjen je demokristjanski župan Bartoli zagotovil, da se bo za take primere zavzela občina sama. Poglejmo torej kako pomaga občina tem revežem ki so vrženi na cesto?
Pretekli teden je bila sodnim potom izgnana iz stanovanja neka družina, sestoječa iz treh članov in sicer moža, žene in 18-letne hčere. Omeniti moramo, da so prizadeti že pred leti vložili prošnjo za dodelitev stanovanja, toda vse zaman. Tako je ostala uboga družina enostavno brez strehe in prenočišča.
Ejudska presvet«
Prosvetno društvo Opčine bo gostovalo danes 9. t. m. ob 20. uri v Bazovici, na dvorišču gostilne Leban z Gogoljevo komedijo v petih dejanjih «Revizor», ki Jo uprizarjajo vsi, tudi največji odri sveta. Sicer pa so openski igralci izpričali svojo igralsko zmogljivost že pri predstavi «Naša kri» prejšnjo nedeljo v Bazovici.
* * *
P. D. «Primorsko» iz Mačkovelj priredi v nedeljo 10. t. m. od 16. ure dalje v okviru Meseca demokratičnega tiska veliko tradicionalno sagro z naslednjim sporedom: Nastop mešanega in moškega pevskega zbora iz Boljunca; govor tov. Franca Gombača in recitacija «Železna cesta», s katero nastopata tov.a Zora Košuta - Jugova ter tov. Aleksej Gerlanc. Sledi prosta žaba va in ples. * * *
V nedeljo 3. t. m. je bila v Ško-
fijah tradicionalna «šagra» s koncertom, ki je zelo lepo uspel. Nastopila je domača godba in pevski zbor iz Elerjev. Prireditev, ki je privabila mnogo ljudi, je izpadla v veliko zadovoljstvo prirediteljev in vseh navzočih.
Končno bomo imeli novo šolsko stavbo
SALEZ — Prvi trajni sadovi prizadevanja demokratične občinske uprave zgoniške občine so že vi dni. Po prizadevanju iste So pred časom pričeli z gradnjo novega šol skega poslopja v Saležu. Danes je podpritličje že zgrajeno. Nova šola bo stala na koncu vasi v zelo prijetnem kraju. Imela bo tri velike in zračne učilnice, telovadnico z vsemi pritiklinami, stanovanje ter veliko podzemsko klet. Pravijo, da bo zgradba kolaudirana okrog Božiča.
Spe vt
BALINCAN0E
Spored za jutri 10. septembra
SKUPINA A:
Giardinetto B - Acegat A, na igrišču Giardinetto; Mezgec B - A-mericana B, na igrišču Mezgec ob 16. uri; Bellavista A - Dugolin B, na igrišču Bellavista ob 16; Baldi A - Arzenal B, na igrišču Baldi ob 16; Barkovlje - Costalunga, na igrišču v Barkovljah ob 16. uri. Počiva Nardin.
SKUPINA B:
Americana A - Bellavista B, na 1-grišču Americana ob 16. uri; Nabrežina - Pečar A, na igrišču v Na-bežini ob 16; Col-Roncheto - Mezgec A, na igrišču Roncheto ob 16; Vespucci A . Dugolin A, na igrišču Vespucci ob 16; Corsi B - Baldi B, na igrišču Corsi. Počiva MM.GG. SKUPINA C:
Potok - Magdalena, na igrišču
Potok ob 16. uri; Esso-Club - Vespucci B, na igrišču Kačun ob 16; Ponz. Liberi - Prosek, na igrišču ex Celeste ob 15; Sv. Mark B - Postele-graf. na igrišču ex Paradiso ob 16; Sv. Alojz A - Tirolese B, na igrišču Bellaveduta ob 16, Počiva Floricoltore.
SKUPINA D:
Sv, Ivan - Bazovica, na igrišču ex Soci ob 15. uri; Acegat B - Corsi A, na igrišču Mario; Pečar B - Ra-vasini-Sv. Ana, na igrišču M.te Fiascone ob 16; Tirolec A - Giardinetto A., na igrišču Tirolca ob 16.30; Arzenal A - Sv. Alojz B, na igrišču Tirolca ob 14,30 uri. Počiva Sv. Mark.
Sekcija lahke atletike ZDTV obvešča vse svoje člane, krožke in atlete, da se bo z jutrišnjim dnem pričelo športno delovanje z naslednjim sporedom.
10. septembra tekmovalni tek za starejše in mlajše okrog Kolonje.
17. septembra tekmovalni tek pri Sv. Alojziju.
24. septembra tekma v hitri hoji na cesti.
Prvo noč je našla hči zasilno prenočišče pri znancih, dočim sta morala oče, ki je obenem brezposeln in mati prenočiti na mrzlih klopeh v drevoredu Sonnino. Vse prošnje pri merodajnih uradih, da bi jim dodelili le borno stanovanje so seveda naletele na gluha ušesa. Na občini, kamor se je družinski glavar končno obrnil pa so ga postavili pred edino možno rešitev in sicer, da sprejme zase zavetišče v Ferdinandeo, za ženo in hčer pa v hiši brezdomcev v ul. Soncini.
Tako rešuje torej demokristjan-ska večina stanovanjsko krizo. Ni dovolj, da so samovoljno ukinili Stanovanjski urad, sedaj se morajo posamezni člani prizadetih družin potikati po raznih zasilnih in prenapolnjenih zavetiščih za brezdomce. Sicer je bil rok za stanovanjske izgone podaljšan do 31. oktobra t. 1. Toda vprašamo, kam bodo šle ko zapade ta rok neštete družine, ki jim že sedaj grozi sodnijski izgon? Takih primerov pa je, na žalost v naš.em mestu več stotin. Prav zaradi tega je predlog, ki ga je svoječasno postavil Odbor za zaščito brezdomcev in sicer, da se ta rok podaljša vsaj do pomladi 1951., tembolj utemeljen.
Čestitamo 2
Našima tovarišema Vladi in Stanetu Bidovcu se je v ponedeljek 4. t. m. zjutraj rodil sinček lztok-Fer-do. Tov. Vladi-Morani in tov. Stanetu, uredniku našega lista, članu CK KP STÓ in tajniku SHPZ iskreno čestitajo uredniški kolektivi «Dela», «Unità» in «Lavoratore», nadalje jima čestitajo IK KP STO, Glavni odbor SHPZ in ostale demokratične organizacije,
(Mlaj
11.
13.
A D I O
TRST II.
Val. dol. 343,9
SOBOTA: 13.20 Salonski kvinteti "
18.30	Oddaja za najmlajše - 20. K®” mentar o vojnem položaju na Koreji • 20.10 Športna kronika - 20.30 Prograf1' ski periskop . 21. Sobotni večer - 22‘ Večerni koncert.
NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja "
11.30	Aktualnosti - 12. Od melodij6 do melodije - 13 - Glasba po željah " 18. Filmski trak - 19. Pogovor z ženo ” 21. Z domače knjižne police - ?2-4 Melodije za lahko noč.
PONEDELJEK: 13. Slovanske melodije . 21. Vokalni koncert tenorist3 Dušana Pertota - 21.30 Haydn: Simonija v G Duru op, 13 - 23. Noč®6 plošče.
TOREK:
Mamica pripoveduje -	____
variete - 21. Vzori mladini - 2'30 Mendelssohn: Simponija št. 5. v Duru.
SREDA: 13 40 Glasba raznih narodov . 19 Zdravniški vedež - 21. pokalni kvartet Veseli bratci - 21.20 Ca)" kovski: Simfonija št. 4. v F Molu. ČETRTEK: 13.10 Slovenske motive lZ' vaja pevski duet, spremlja Šramel 18.15 Glasbeno predavanje - 19. Slovenščina za Slovence - 21. Radij5*11 oder nato Pestra glasba.	.
PETEK: 13. Glasba po željah - 2°'3“ Tržaški kulturni razgledi . 21. Mojsh' besede - 2130 Schubert' Simfonija 5 ’ 8. v G Molu.
RADIOODDAJE) ZA JUGOSLAVIJO
Odgov. urednik DUŠAN
KODiVP
Založništvo «pELA» , Tiska Tip. Adriatica - Rtsmondo 1 •
Dovoljenje A. I. S.
V=I=G=0=R=E=L=L==I
" P v j Šivalni stroji, največje jamstvo-JaMWlJli* dovoljena vsakršna preizkušnjo Šiva — veze
krpa
Prodaja na obroke do 20 mesecev
Edini zastopnik ■.
D E L P O
Trst, ul. H. Tlmeus 12
OGLEJTE si na Tržaškem velesejmu v paviljonu A stand “VigoreU1"
N T E
- tel. 90278
Sobota 9. Peter KI.
Nedelja 10. Nikolaj Tol. Ponedeljek 11. Emilijan Torek 12. Ime Marijino 4,29 uri)
Sreda 13. Filip Četrtek 14. Sv. Križ Petek 15. Marija 7 žal.
(Povprečna dolžina dneva 12,42).
ZGODOVINSKI DNEVI 9. 9. 1846. se je rodil Svetozar Matkovič, srbski književnik in P°" litik.
10. 9. 1912. je umrl Jaroslav Vrch-licky, eden največjih čeških lirikov.
9. 1943. je bil ustanovljen Narodni osvobodilni svet za S*0-vensko Primorje.
9. 1944. je bilo v Moskvi Pod: pisano premirje med zaveznik1 in Romunijo.
14. 9. 1944. je Rdeča armada zasedla varšavsko predmestje Praš0
_ - I9; 20. Evropsk' , - 2l.r D
MOSKVA;
V	SLOVENŠČINI: čas 17.30 na vat dol. 30.9; 31.43; 300.6; 320.9; čas 22,°" na val. dol. 25.5; 30.9; 31.48; 300.6; 3j0.8j čas 24.00 na val. dol. 30.9; 31.48; 30°®! 320.9; čas 01.30 na val. dol. 30,9; 3L48, 300.6; 320.9.
V	SRBOHRVAŠČINI: čas 6.00 na V»1' dol. 25.08, 25.5, 30.9, 30.96) čas 16.00 ®a val. dol. 19.58, 25.08, 30.9; čas 18'°: na val. dol. 19.58, 25.08, 25.5, 30.91 <a
20.00	na val. dol. 25.08, 25.5, 31-48' 320.9; čas 21.30 na val. dol. 25.5, 30> 31,43, 300.6, 320.9) čas 22.30 na val. d®*' 25.5, 30.9, 31.48, 300.6, 320.9; čas 23-3" na val. dol. 30.9, 31.48, 300.6, 320.9; W*
01.00	na val. dol. 30.9, 31.48, 300.6, 32<>'8'
PRAGA;
V	SRBOHRVAŠČINI: čas 5.30 na val. dol. 25.34; 31.41; Čas 16.30 ®a val dol. 25.34) 31.41; čas 18,30 val. do1' 31.41; čas 20.00 val dol. 31.411 t>S
23.00	na val. dol. 31.41; 25.34; čas 23'15 val dol 233.3; 273.5; 427.9; čas 24.00 V®1' dol. 31.41.
V	SLOVENŠČINI: čas 17.00 val. d®*' 25.34; čas 20.00 val. dol. 25.34.
SOFIJA:	.
V	SRBOHRVAŠČINI: čas 6.30 na sre» val. 506; čas 18.30 na kratkih vaio?1 39,11; čas 20.45 na kratkih val. 39* 1 čas 21.45 na sred. val. 506.
»t
Zakaj VU zavlačuje napeljavo elektrike po vaseh dolinske občine ?
DOLINA — Ze v pretekli sezod| zasedanja občinskega sveta je b' sklenjeno, da se napelje elektrika nekatere vasi tukajšnje občine *. sicer v Mačkovlje, Prebeneg, PeS® in v Gročano. Ze tedaj je prej®* občinska uprava zagotovilo, da p napeljava v kratkem izvedena, k® mo po sebi je razumljivo, da Vteg bivalstvo omenjenih vasi nestrp*^ pričakuje elektriko. Mnogi so d?' pravili že notranjo napeljavo 1 čakajo le na napeljavo od zunaj.
Napravljena je bila pogodba tvrdko SVEM, katera bi bila rala že davno pričeti z deli. A tega žal do danes ni prišlo. Tvrd^ zvrača odgovornost zaradi neprl®,| tega dela na višje oblasti in zla5 na VU, ki ni do sedaj še izdala P trebnega «nulla osta» za pričet del. Nekateri poedinci pa skuša) naprtiti krivdo na sedanjo občih5 upravo, kar pa je popolnoma zg seno, kajti občinska uprava je 5 rila vse, kar je bilo v njeni močiz to, da bi bila elektrika napeli® j čimprej v prizadete vasi. Toda vse kaže, da VU načrtno zavla® odobritev.